7.1 Študentka 1
7.1.3 Rezultati razvoja vokalne tehnike študentke 1
Graf 1 prikazuje razvoj pevskega dihanja pri študentki 1. Iz njega je razvidno, da se je kvaliteta pevskega dihanja in dolžina izdiha po končanih srečanjih izboljšala od začetne, vendar so vmesni rezultati nihali – njihov razvoj ni potekal kot ravna linearna premica. Sama dolžina izdiha pri opredeljevanju kakovosti izdiha oz. pevskega dihanja ni edini kriterij – tradicionalne vaje za razvijanje pevskega dihanja morajo vključevati tako kratke kot dolge vdihe in izdihe, pri bolj izkušenih pevcih pa pomembno vlogo igra lastni nadzor nad tem, koliko zraka potrebujejo za petje določene fraze. Če je pevska fraza kratka, ob vdihu ne potrebujejo toliko zraka (Carroll, 2000).
Graf 1: Razvoj pevskega dihanja pri študentki 1
Graf 2 prikazuje, kako je študentka razvijala občutek za ozvočenje. Ocenjujem, da je razlog za grafični padec pri sedmem srečanju posledica prehlada oz. blage disfonije (razvidno tudi iz ostalih grafov, ki prikazujejo izvajanje vokalnih vaj študentke na sedmem srečanju).
39
Graf 2: Razvoj ozvočenja pri študentki 1
Graf 3 prikazuje razvoj oblikovanja vokalov. Na srečanjih sva s študentko razvijali različne vokale, vendar ne vedno enakih oz. vseh.
Graf 3: Razvoj oblikovanja vokalov pri študentki 1
40 Graf 4 prikazuje, kako je študentka razvijala dikcijo, kjer je bil poudarek predvsem na staccato in legato petju. Prazen prostor na grafu pomeni, da pri teh srečanjih nisva izvajali vokalnih vaj s ciljem razvijanja dikcije pri petju.
Graf 4: Razvoj dikcije pri študentki 1
Graf 5 prikazuje glasbeni obseg pri študentki oz. njegov razvoj. Vokalne vaje so se praviloma začenjale na tonu c1, na grafu pa so zabeleženi najvišji toni, ki jih je študentka na posameznih srečanjih dosegla ob upoštevanju ostalih prvin vokalne tehnike.
A. Mendes et. al (2003) so v raziskavi s štirinajstimi študenti, starimi med 17 in 20 let, različnih spolov, z urjenjem vokalne tehnike v štirih semestrih študija opazili znaten vpliv vokalne tehnike na razvijanje glasovnega obsega. Kot najpomembnejši dejavnik za to so izpostavili efektivno rabo dihalnega sistema oz. optimalno tehniko dihanja med petjem.
Graf 5: Razvoj oz. širjenje glasovnega obsega pri študentki 1
41 7.2 Študentka 2
7.2.1 Pregled posameznih srečanj s študentko 2
Zaporedno
1. 14. 5. 2018 Dihalne vaje, govorne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za dikcijo (staccato, legato).
2. 18. 5. 2018 Dihalne vaje, govorne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za dikcijo (staccato, legato), vaje za širjenje glasovnega obsega.
3. 22. 5. 2018 Dihalne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za dikcijo (staccato, legato).
4. 23. 5. 2018 Dihalne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za širjenje glasovnega obsega, vaje za dikcijo (staccato, legato).
5. 28. 5. 2018 Vaje za pevsko telesno držo, dihalne vaje, vaje za
ozvočenje, govorne vaje, vaje za dikcijo (staccato, legato), delo z izbrano pesmijo.
6. 30. 5. 2018 Vaje za pevsko telesno držo, dihalne vaje, govorne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za dikcijo (staccato, legato), vaje za širjenje glasovnega obsega.
7. 4. 6. 2018 Dihalne vaje, govorne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za širjenje glasovnega obsega, vaje za dikcijo (staccato, legato).
8. 7. 6. 2018 Dihalne vaje, govorne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za širjenje glasovnega obsega, vaje za dikcijo (staccato, legato).
9. 13. 6. 2018 Dihalne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za širjenje glasovnega obsega, vaje za dikcijo (staccato, legato).
10. 20. 6. 2018 Dihalne vaje, govorne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za širjenje glasovnega obsega, vaje za dikcijo (staccato, legato).
11. 2. 7. 2018 Dihalne vaje, govorne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za širjenje glasovnega obsega, vaje za dikcijo (staccato, legato).
12. 18. 7. 2018 Dihalne vaje, govorne vaje, vaje za ozvočenje, vaje za nastavek vokalov, vaje za dikcijo (staccato, legato).
Preglednica 3: Pregled posameznih srečanj s študentko 2
42 7. 2. 2 Analize posameznih srečanj s študentko 2
Datum
Pojasnim, zakaj je dober vdih pri petju pomemben. Naročim ji, da naj eno roko položi na spodnji del prsnega koša na eni strani, drugo roko pa na spodnji del trebuha. Opazuje dihanje in pazi, da bo vdihnila tako, da se bosta obe roki premaknili (razširiti se mora prsni koš, trebuh pa gre ven). Pri tem rahlo dviguje tudi ramena, zato jo opozorim, naj jih sprosti. Izvajava še vajo kratkih izdihov na
»f-s-š-t«. Opazim aktivno delo trebušne prepone. Pri konzonantu »š« mora popaziti, da ne bo preveč razvlečen, saj sicer upočasni celo vajo. Sledijo govorne vaje. Takoj jo ustavim in povem, da si mora predstavljati, kot da ji v glavi vsak zlog odzvanja (kupola, ozaveščanje pomembnosti resonance glave). Prostor, za katerega želim, da ga ustvari, primerjam z občutkom, ki ga ima pri zehanju.
Posamezne vokale pri govornih vajah spusti nekoliko prenizko – na to bom pozorna pri prihodnjih srečanjih pri pevskih vajah.
Nadaljujeva z vajami za ozvočenje. Tritonsko lestvico navzgor mrmra intonančno zelo zanesljivo, vendar se takoj pojavi občutek pritiska v grlu, v vratnih mišicah.
Tudi pevski zastavek je nekoliko trd. Po tem, ko jo na to opozorim, se nekoliko izboljša, vendar naslednje ponovitve znova zvenijo bolj grleno. Opazim, da se trudi ustvariti velik resonančni prostor v ustni votlini, vendar ob tem rahlo privzdiguje brado, kar, ocenjujem, dodatno vpliva na grleno petje oz. mrmranje.
Mrmranje spremenim na glas »v«, da bi nekoliko bolj aktivirala prepono in sprostila vratne mišice. Na začetku in koncu je »v« zelo kvaliteten, vmes pa zveni bolj kot polglasnik in se sliši grleno
Glasovni obseg vaje je od c1 do a1.
Kot vajo za oblikovanje vokalov si izberem preprosto pettonsko lestvico na zlog
»tra«, kjer se predvsem posvetiva vokalu »a«. Vokal deluje preveč usmerjen nazaj in se sliši podobno kot polglasnik. Svetujem ji, naj poskusi bolj odpirati usta (v smeri vertikale), da bo tako »a« dobil potreben prostor in okrogel zvok.
Zlasti na poti nazaj je še vedno slišati polglasnik namesto »a«. Spremenim vokal in zlog na »trê«. Tudi tu je na poti navzdol slišati, kot da bi pela polglasnik. Pove mi, da ji je vokal »a« lažji za petje. Njena obrazna mimika deluje nesproščeno. Poskusiva še z ozkim »é«. Graditi bova morali na odpiranju prostora v ustni votlini, ozaveščanju resonance glave in sproščanju grla oz.
vratnih mišic. Opazim, da je njena naravna pevska lega razmeroma nizka, saj ji je lega med c1 in c2 že precej visoka.
18. 5.
2018
Začneva z dolgimi izdihi na »s«. Trajanje izdihov: 13, 10,3 in 9,2 sekunde.
Nadaljujeva z vajo kratkih izdihov na »f-s-š-t«. Dobro aktivira trebušno prepono, vsi izdihi imajo podporo. Ko se začnejo izdihi podvajati (»ff-ss-šš-tt«), jo opozorim, da jih poskusi izdihovati čim bolj enakomerno, saj se sedaj močno osredini na prvega, drugi je pa tišji. Svetujem ji, da oba poskusi izvesti enako, s tem da lahko prvega izvede z manj sile. Nadaljujeva z govornimi vajami (»tra/tre/tri …«). Ker bi rada, da zares začuti svoj resonančni prostor, ji svetujem,
43 da naj ne poskuša čisto ponavljati za mano (višino), saj je njena glasovna lega nižja od moje.
Nadaljujeva z vajami za ozvočenje (mrmranje na štiritonski lestvici). Zamenjam
»m« z »n«, saj ocenim, da bo tako lahko lažje privzdignila ličnici in bo ton bolj svetel. Nato nadaljujeva še z zlogom »na«. Takoj začne dvigovati glavo (kot da bi ji brado vleklo proti stropu), zaradi česar je ton bolj stisnjen in grlen (sliši se polglasnik). Povem ji, da naj si predstavlja, kakor da jo vrvica vleče od temena proti stropu. Bolj odpira usta, kar že takoj izboljša njen ton.
Glasovni obseg vaje je od c1 do ais1.
Izvajava še vajo za dikcijo (staccato in legato) na zlog »vi« s poskoki terc. Na začetku so staccato toni še precej nezanesljivi in nepodprti, kar hitro že sama izboljša. V višino poje še vedno s pretiranim dvigovanjem brade in stiskanjem vratnih mišic, popravi pa tako staccato kot legato petje. Malo mora še paziti na ohranjanje napetosti in aktivnosti trebušne prepone skozi celo vajo, do novega vdiha. Zlog vmes spremenim na »va«. Opazim izboljšanje v oblikovanju vokala
»a«, ki je veliko bolj čist in svetel. Pri tonu h1 zopet stisne grlo in dvigne brado, sicer pa je napredek že očiten.
Glasovni obseg vaje je od c1 do c2.
Narediva še vajo pettonske lestvice navzdol na zlog »va«. Želim se posvetiti dvema vidikoma, in sicer vaji za čistejši vokal »a« in ohranjanju visokega položaja in intonacije pri melodiji, ki gre navzdol. Povem ji, da ni treba, da se trudi peti čim glasneje, temveč je bolj pomembno, da razmišlja o vseh vidikih, na katere opozoriva.
Glasovni obseg vaje je od c1 do h1. 22. 5.
2018
Z dihalno vajo s kretnjami rok trenirava kvaliteten pevski vdih. Trajanje izdihov:
12,8, 13 in 13,4 sekunde. Narediva še vajo s kratkimi izdihi. Opazim veliko ustvarila več prostora v ustni votlini, ji predstavim prispodobo s krompirjem, in sicer, da naj poje tako, kakor da bi imela v ustih kos vročega krompirja, ki pa ga ne sme stisniti, saj bi se lahko opekla. Popaziti mora tudi na nekoliko mehkejši zastavek, saj sicer ton poči ob začetku petja in je tudi takoj bolj pritisnjen na grlo.
Preizkusim še menjavo z »m« na mehkonebni »n«.
Glasovni obseg vaje je od c1 do g1.
Nadaljujeva z vajo za oblikovanje vokalov, ki je podobna prejšnji, le da gre melodija nato tudi navzdol. Uporabim zlog »na«, torej vokal »a«, nato še »ê« in
»u«. Povem ji, da naj pazi pri »ê«, saj vokala kljub temu, da je širok, ne sme raztegovati v smeri horizontale, ker tako ni slišati svetlega, okroglega in bogatega tona. Pri »u« drži usta skorajda zaprta, zaradi česar ocenjujem, da ji je težko peti tudi tone v srednji legi. Vpeljem pomoč s telesom, da se drživa z dlanmi, kjer jo jaz odrivam stran od sebe, ona pa se mora z enako močjo odrivati nazaj (morala
44 bi ves čas ostati na mestu). Vokal »u« izboljša, tudi z ustnicami ga veliko bolje oblikuje, še dodatno pa bi ga izboljšala s še večjim odpiranjem ust, ko gre melodija višje. Na koncu poskusiva še z vokalom »i«, ki je veliko bolj stisnjen od prejšnjega. Ugotovim, da bova morali na tem še graditi.
Glasovni obseg vaje je od c1 do c2.
Narediva še vajo za boljšo dikcijo (staccato, po dve legato in vse legato). Paziti mora, da pri višjih tonih ne stiska mišic v vratu. Opazim napredek pri vokalih »ó«
in »i«, še vedno pa usta z razvijanjem višine premalo odpira. Staccato je zadovoljiv, pri legatu pa lahko še bolj napreduje, saj se med petjem še vedno slišijo kratki prehodi med toni.
Glasovni obseg vaje je od c1 do ais1. 23. 5.
2018
Začneva z dolgimi izdihi na »s«. Ustnice oblikuje, kot bi želela izgovoriti vokal
»o« oz. zlog »so«. Med izdihom mora imeti občutek, kot da bo v naslednjem trenutku izrekla še vokal. Trajanje izdihov: 9,8, 10,3 in 8,4 sekunde. Nadaljujeva še s kratkimi izdihi na »s«, da dodatno aktivira trebušno prepono. Ko izdihuje (po tri skupaj), mora paziti, da ne bo, zlasti pri tretji, uporabila dodatne sile – menim, da pretirano obremenjuje glasilke, saj se poleg tega, da dobro aktivira trebušno prepono, trudi čim glasneje in močneje izdihovati, kar pa se sliši kot pretiran pritisk na glasilkah.
Nadaljujeva z mrmranjem, torej z vajo za ozvočenje (štiritonska lestvica navzgor in navzdol), vendar že takoj začneva z »n«, namesto z »m«. Za to se odločim, ker je pri »n« lažje doseči boljšo pozicijo obraza in ustvariti prostor v ustni votlini.
Svetujem ji, naj si med vajo predstavlja, da želi zvok pošiljati »skozi nos« oz. kot bi pela z rahlo zamašenim nosom, da bo pritisk na glasilke manjši. Predlagam tudi, da poje malce tišje, saj je sicer pritisk večji, pri vaji za ozvočenje pa glasno petje ni tako pomembno.
Glasovni obseg vaje je od c1 do ais1.
Preizkusiva vajo za oblikovanje vokalov na enem tonu (počasno menjavanje, ohranjanje enake barve), ki jo najprej demonstriram sama. Opozorim jo, da naj poskuša čim bolj sprostiti grlo in odpreti prostor ustne votline. V prvih dveh ponovitvah je vokal »i« nekoliko manj kvaliteten, saj močno razširi ustnice navzven (v horizontalo) in zato zveni pretirano rezek. Tretjič to nekoliko izboljša.
Predlagam ji način, kako naj si predstavlja oblikovanje vokala »i«. Vmes se z dlanjo rahlo dotaknem njenega temena, da jo spomnim, da se vzravna in si predstavlja, kakor da jo nekaj vleče navzgor. Najbolj kvalitetno zveni vokal »ô«.
Zamenjam vajo, kjer še vedno oblikujeva različne vokale, vendar na pettonski lestvici navzdol. Začneva z »a«. Še vedno mora paziti na to, da ji vokal med petjem ne uide nazaj (zlasti, ko gre melodija navzdol). Pomaga si lahko tudi z vdihom – pri vdihu ima ustnice že oblikovane za »a«. Ta položaj ustnic naj tudi ohranja, saj med vajo to nekoliko pozablja. Proti koncu izboljša tehniko in tudi intonančno doseže več višin.
Glasovni obseg vaje je od c1 do cis2.
Zaključiva še z vajo za dikcijo (staccato in legato). Zveni veliko bolje, ponovno pa začne rahlo dvigovati brado, s čimer si »zapira« ton. Pri staccatu je slišati rahlo trd zastavek in obremenitev glasilk.
45 Glasovni obseg vaje je od c1 do ais1.
28. 5.
2018
Študentka mi ob začetku srečanja pove, da je nekoliko brez glasu oz. hripava.
Začneva raje z vajami za pevsko držo in sproščanje telesa, nato pa nadaljujeva z dihalnimi vajami. S kontroliranimi vdihi (vmes z dlanjo preverja aktivnost trebušne prepone in širjenje prsnega koša) izvajava vajo izdihov na »s«. Trajanje izdihov: 13,9, 13 in 8,1 sekunde. Nadaljujeva še s kratkimi izdihi (»f-s-š-t«).
Trebušna prepona in prsni koš se gibljeta ustrezno, opazim pa rahlo dvigovanje v ramenih (malce spominja na ključnično dihanje). Opazim napredek pri glasu »š«, ki ga je včasih bolj razvlečeno izdihovala, sedaj pa je ustrezno kontroliran in kratek. Oponašava še »pasje dihanje«, ob katerem razložim, da pri zelo hitrih izdihih ni mogoče za vsakega posebej aktivirati prepone, zato mora biti ves čas v telesu velika napetost.
Nadaljujeva z vajami za ozvočenje in govornimi vajami. Na glas »m« mrmra v govorni legi, brez določenih tonskih višin, povsem individualno. Začne nižje, nato vedno višje. Med izvajanjem vaje se močno mršči. Bolje bi bilo, da bi že pri tovrstnih vajah poskusila kar se da sprostiti mišice na obrazu. Za tem narediva še nekaj govornih vaj. Za menoj ponavlja zloge in govorne fraze. Resonančni prostor ima še vedno dokaj zaprt, stisnjen. Povem ji, da naj poskusi oponašati operno pevko ali pa si predstavlja, da pred tem, ko bi želela nekaj povedati, zazeha (pri začetni fazi zehanja je prostor ustne votline namreč najbolj široko odprt).
Na tritonski lestvici nadaljujeva z ozvočenjem prostora. Opazim spremembo pri začetni pripravi prostora v ustni votlini, ki pa jo potem med vajo nekoliko zapre (pri zadnjih tonih). Na to jo tudi opozorim. Delno to uspe popraviti, znova pa je ton slišati preveč stisnjen iz grla. Ponovno opazim mrščenje obraza. Vajo spremenim iz »m« na mehkonebni »n« na začetku, na koncu prvega tona vaje pa odpre na vokal »a«. Pomembno je, da že od začetka drži ustnice v položaju za vokal in potem le spusti jezik z mehkega neba. Vokal spremeniva še na »i«.
Opazim manjši napredek v njegovem oblikovanju, še vedno pa deluje preveč razširjen in stisnjen. Tudi usta so premalo odprta. Ko jo opomnim, takoj opazim razliko. Preizkusim tudi njene nižine, ki zvenijo veliko bolj polno in bogato.
Nasploh opazim, da pri petju in tudi govoru bistveno več uporablja prsno resonanco, zato ji je ta lega toliko bolj ugodna. Ne zaznam več stiskanja v grlu.
Glasovni obseg vaje je od F do h1.
Pojeva izbrano pesem (Mojčina pesem). Opazim pomanjkljivo izgovarjanje besedila in predvsem odpiranje ust – ta so skoraj popolnoma zaprta, kar se pozna tudi pri barvi njenega petja, zvok je zato zamolkel. Melodično je skladba odpeta zanesljivo. Svetujem ji, naj poskusi peti bolj »spredaj«, saj bo ton tako bolj svetel. Med petjem se nekoliko ziba, česar prej nisem opazila.
30. 5.
2018
Začneva z vajami za pevsko telesno držo (ramena, glava, kolena). Dihalne vaje začneva s kratkimi izdihi na »s« in nato »š« (trikratni izdihi). Ustrezno aktivira trebušno prepono. Narediva še eno dihalno vajo – štejem do določene sekunde, nato vdihne in naprej izdihne ob štetju (6, 8 in 10 sekund). Vmesni vdihi so dokaj kvalitetni, le dvigovanje prsnega koša je občasno še preveč prisotno.
46 Sledijo vaje za ozvočenje in govorne vaje. Pri mrmranju brez določene tonske višine opazim malenkostno spremembo od prejšnjega srečanja – prostor v ustni votlini je sicer nekoliko večji, še vedno pa premajhen, zaradi česar je pritisk na glasilke premočen. Opazim, da bolje zvenijo govorne vaje boljše, pri katerih vmes izgovori tudi konzonant »r«. Ker je ta malo daljši, ocenjujem, da zato avtomatizirano bolj odpre prostor v ustni votlini za vokal, ki sledi.
Pri pevskih vajah za ozvočenje izvedeva pettonsko lestvico navzgor in navzdol.
Opažam, da do tretje stopnje zapoje intonančno precej čiste tone, četrta in peta stopnja pa sta prenizki. Zlasti to postane očitno v višji legi, ki ji ni več udobna.
Glasbeni obseg vaje je od AIS do a1.
Po tercah navzdol izvajava vajo, ki se začne z nosnikom, nato pa odlepi jezik z mehkega neba in odpre na vokal »a«. Opozorim jo, da mora »a« ostati na istem mestu kot nosnik pred njim (zgoraj in spredaj), saj ima tendenco, da »pade dol«
in se spremeni tudi intonacija. Nadaljujeva z naslednjo vajo, kjer se osrediniva na vokala »i« in »ô«. Pri »i« še vedno opazim premalo prostora v ustni votlini in še vedno ima nekako raztegnjen zven. Pomagale bi ji lahko rahlo bolj našobljene ustnice. Kadar jo opomnim na večje odpiranje ust, takoj opazim razliko v zvoku, nima pa še toliko nadzora, da bi na to pomislila sama.
Glasovni obseg vaje je od A do h1.
Na koncu vadiva boljšo dikcijo in način pevskega fraziranja. Opozorim jo na mehek zastavek, da v glasilkah ob fonaciji ne poči. Tehniko legato petja je že močno nadgradila, toni so med seboj ustrezno vezani, brez vmesnih premorov.
Tudi pri staccatu opazim spremembo, ni tolikšnega pritiska na glasilke, prepona je aktivna. Višje, kot se pomakne intonacija, bolj očitno je stiskanje vratnih mišic in grla.
Glasovni obseg vaje je od c1 do cis2. 4. 6.
2018
Vdihi ob pomoči kretenj rok in počasni izdihi na »s«. Na začetku ob vdihu in začetni kretnji rok dvigne tudi ramena, na kar jo opozorim in jih nato spusti.
Trajanje izdihov: 16,6, 15,6 in 14,7 sekunde. Narediva tudi vajo kratkih izdihov s konzonanti »f-s-š-t«. Kjer izvaja po enega ali dva skupaj, opazim zelo aktivno trebušno prepono, medtem ko se pri izvajanju treh zdi, da je v telesu »zmanjkuje«
(primanjkljaj zraka in porušena opora telesa oz. pevska drža).
Ker sem pri prejšnjih srečanjih opazila, da lažje odpre resonančni prostor oz.
prostor v ustni votlini, začneva s takšnimi govornimi vajami, kjer je znotraj zloga oz. fraze glas »r«. Preizkusim tudi oblikovanje vseh vokalov. Velika sprememba pri govorni vaji je za vokal »i«. Ni opaziti stiskanja, tako kot občasno pri pevskih vajah.
Pri vaji za ozvočenje (pettonska lestvica z mrmranjem) opazim skrb za prostor v ustni votlini, kljub temu da mrmrava na »m«. Kasneje vajo spremenim na »n«, saj menim, da ji bo v višji legi tako lažje.
Glasovni obseg vaje je od c1 do h1.
Nadaljujeva z oblikovanjem vokalov – pettonska lestvica navzdol z zlogoma »vi«
in »vo«, ki ju med seboj izmenjuje. Prvi ton prijema nekoliko prenizko in s
47 pretiranim naprezanjem v grlu. Svetujem ji, naj si predstavlja, da ton objame z višjega položaja – kot da bi lebdela nad njim in ga prijela navzdol, ne pa, da ga poskuša držati od spodaj (omenim povezavo z držanjem pri vesi v zgibi).
Zamenjam vajo. Na tritonski lestvici izmenjuje zloge »ma-me-mi-mo-mu«.
Opazim pozitivno spremembo v oblikovanju vokala »i«. Tokrat je najbolj šibko zvenel vokal »ô«, ki je padel prenizko. Povem ji, naj ga poskusi zapeti z bolj okroglo oblikovanimi ustnicami. Podobno mora paziti tudi pri zadnjem vokalu, torej pri »u«. Vpeljem še tretjo vajo za oblikovanje vokalov, kjer se posvetiva
Opazim pozitivno spremembo v oblikovanju vokala »i«. Tokrat je najbolj šibko zvenel vokal »ô«, ki je padel prenizko. Povem ji, naj ga poskusi zapeti z bolj okroglo oblikovanimi ustnicami. Podobno mora paziti tudi pri zadnjem vokalu, torej pri »u«. Vpeljem še tretjo vajo za oblikovanje vokalov, kjer se posvetiva