4 REZULTATI IN INTERPRETCIJA
4.2 ANALIZA PODATKOV GLEDE NA RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
4.2.5 Stališča učencev do dela z živalmi pri pouku in stališča do izbranih živali
RV5: Ali na stališča učencev do dela z živalmi pri pouku in na stališča do izbranih živali vpliva spol?
Tabela 22
Razlike v stališčih učencev do dela z živalmi pri pouku glede na spol
Trditve Fantje Dekleta Mann-Whitney
M SN SO N M SN SO N Z p Opomba: statistično pomembne razlike so označene s krepko pisavo
Iz podatkov je razvidno, da se statistično pomembne razlike v stališčih učencev do dela z živalmi glede na spol pojavijo pri trditvah: Rad bi vedel veliko o živalih (p = 0,004), Zanima me, kako živali živijo, kako se prehranjujejo, kako dihajo (p = 0,039) in Če bi pri pouku delali z živimi živalmi, bi se o njih veliko naučil (p = 0,002). Večje strinjanje z naštetimi trditvami so izrazila dekleta, kar kaže na to, da imajo večji interes do učenja o živalih kakor fantje. Tudi pri vseh ostalih trditvah so dekleta izrazila bolj pozitivna stališča od fantov.
Tabela 23
Razlike v stališčih učencev do polža glede na spol
Trditve Fantje Dekleta Mann-Whitney
M SN SO N M SN SO N Z p Že sam pogled na polža mi povzroči
slabost.
1,6 0,14 1,15 64 1,9 0,17 1,38 64 -1,070 0,285 Med poukom bi odšel iz razreda, če bi
učitelj prinesel živega polža. 1,4 0,11 0,85 64 1,9 0,17 1,35 64 -1,976 0,048 Polža bi lahko opazoval le z varne
razdalje.
1,8 0,17 1,34 63 2,1 0,19 1,55 64 -1,295 0,195 Opomba: statistično pomembne razlike so označene s krepko pisavo
38
Statistično pomembna razlika v stališčih učencev do polža glede na spol se pojavi pri predzadnji trditvi: Med poukom bi odšel iz razreda, če bi učitelj prinesel živega polža (p = 0,048). S to trditvijo se tako fantje kot tudi dekleta niso strinjala, le da so fantje izrazili večje nestrinjanje kakor dekleta.
Tabela 24
Razlike v stališčih učencev do krastače glede na spol
Trditve Fantje Dekleta Mann-Whitey
M SN SO N M SN SO N Z p Že sam pogled na krastačo mi povzroči
slabost. 2,0 0,19 1,53 64 2,1 0,18 1,46 64 -0,401 0,688
Med poukom bi odšel iz razreda, če bi
učitelj prinesel živo krastačo. 1,8 0,18 1,40 64 2,3 0,19 1,54 64 -1,847 0,065 Krastačo bi lahko opazoval le z varne
razdalje. 2,3 0,21 1,64 64 2,5 0,20 1,60 64 -0,578 0,563
Opomba: statistično pomembne razlike so označene s krepko pisavo
Statistično pomembna razlika v stališčih učencev do krastače glede na spol se pojavi pri trditvi: Krastač se bojim (p = 0,033). S to trditvijo so se v višji meri strinjala dekleta (M = 2,1) kakor fantje (M = 1,6). Pri ostalih trditvah vrednost Mann-Whitney testa ni statistično pomembna (p ≥ 0,065).
Tabela 25
Razlike v stališčih učencev do morskega prašička glede na spol
Trditve Fantje Dekleta Mann-Whitney
M SN SO N M SN SO N Z p Že sam pogled na morskega prašička mi
povzroči slabost. 1,4 0,14 1,08 64 1,1 0,05 0,37 64 -2,292 0,022 Med poukom bi odšel iz razreda, če bi
učitelj prinesel živega morskega prašička. 1,5 0,15 1,20 64 1,4 0,13 1,08 64 -0,706 0,480 Morskega prašička bi lahko opazoval le z
varne razdalje. 1,7 0,17 1,34 64 1,3 0,12 0,92 64 -1,863 0,063 Opomba: statistično pomembne razlike so označene s krepko pisavo
Statistično pomembna razlika v stališčih učencev do morskega prašička glede na spol se pojavi pri trditvi: Že sam pogled na morskega prašička mi povzroči slabost (p = 0,022). S to trditvijo so se v višji meri strinjali fantje (M = 1,4) kakor dekleta (M = 1,1). Iz vrednosti pri
39
posameznih trditvah vidimo, da so učenci negativnim trditvam pripisali nizke vrednosti (M ≤ 1,7), medtem ko so pozitivnima trditvama Ne bi me motilo, če bi učitelj želel, da primem morskega prašička in Morski prašički so lepe živali pripisali visoke vrednosti (M ≥ 4,4).
Drugih statistično pomembnih razlik med spoloma ni bilo.
4.2.6 Stališča učencev do dela z živalmi pri pouku in do izbranih živali glede na neposredne izkušnje z živimi živalmi, ki so jih učenci že imeli v šoli
RV6: Ali na stališča učencev do dela z živalmi pri pouku in do izbranih živali vplivajo neposredne izkušnje z živimi živalmi, ki so jih učenci že imeli v šoli?
Tabela 26
Razlike v stališčih učencev do dela z živalmi pri pouku glede na neposredne izkušnje z živimi živalmi, ki so jih učenci že imeli v šoli
Trditve Nikoli Redko Mann-Whitney
M SN SO N M SN SO N Z p
Rad se učim o živalih. 4,9 0,04 0,40 111 4,9 0,07 0,31 20 0,000 1,000 Dobro bi bilo, če bi imeli žive živali v
učilnici. 4,3 0,12 1,24 110 4,5 0,23 1,05 20 -0,012 0,990
Rad bi vedel-a veliko o živalih. 4,1 0,11 1,19 111 4,3 0,16 0,72 20 -0,456 0,648 Želim, da bi učitelj/učiteljica pri pouku
delal-a z živimi živalmi. 4,0 0,14 1,43 111 4,2 0,28 1,24 20 -0,168 0,866 Zanima me, kako živali živijo, kako se
prehranjujejo, kako dihajo.
4,2 0,11 1,19 110 4,1 0,23 1,02 20 -0,989 0,323 Če bi pri pouku delali z živimi živalmi,
bi se o njih veliko naučil. 4,5 0,10 1,02 111 4,9 0,11 0,49 20 -1,715 0,086 Zanima me, kako so živali zgrajene. 3,8 0,13 1,32 111 4,2 0,21 0,93 20 -0,642 0,521 Pri pouku ne želim srečati živih živali,
ker se jih bojim. 1,2 0,06 0,62 110 1,3 0,22 0,98 20 -0,081 0,936
Iz podatkov je razvidno, da glede na neposredno izkušnjo v šoli ni statistično pomembnih razlik, ki bi lahko vplivale na stališča učencev do dela z živalmi pri pouku. Za vzorec pa lahko ugotovimo, da so višje vrednosti pri vseh navedli učenci, ki so v šoli že delali z živimi živalmi. To opazimo pri vseh, razen pri 5. trditvi: Zanima me, kako živali živijo, kako se prehranjujejo, kako dihajo. Ta rezultat je zanimiv, saj se pri 7. trditvi, ki prav tako omenja poznavanje živali (Zanima me, kako so živali zgrajene), opazi razlika med učenci, ki še nikoli niso delali z živalmi v šoli (M = 3,8), in tistimi, ki so (M = 4,2). Statistično pomembnih razlik med skupinami ni bilo zaradi majhnosti vzorca. Odstotek učencev, ki so redko delali z živalmi, je znašal le 15,0 %.
40 Tabela 27
Razlike v stališčih učencev do dela s polžem glede na neposredne izkušnje z živimi živalmi, ki so jih učenci že imeli v šoli
Trditve Nikoli Redko Mann-Whitney
M SN SO N M SN SO N Z p Med poukom bi odšel iz razreda, če
bi učitelj prinesel živega polža. 1,8 0,12 1,22 111 1,7 0,26 1,18 20 -0,381 0,703 Polža bi lahko opazoval le z varne
razdalje. 1,9 0,14 1,47 110 2,2 0,33 1,50 20 -0,786 0,432
Zaradi majhnosti vzorca ni bilo statistično pomembnih razlik v stališčih učencev do dela s polžem glede na neposredne izkušnje z živimi živalmi, ki so jih imeli učenci v šoli. Kljub temu lahko za vzorec ugotovimo, da so se pojavile razlike med učenci, ki v šoli niso imeli neposredne izkušnje z živalmi, in tistimi, ki so to izkušnjo že imeli. Slednji so izrazili bolj pozitivna stališča.
Kljub temu da ni prišlo do statistično pomembnih razlik, opazimo, da sta se vrednosti aritmetične sredine pri prvi trditvi precej razlikovali. Učenci, ki še niso imeli izkušenj, menijo, da polž ni nagnusna žival (M = 2,6), medtem ko so učenci z izkušnjami nasprotnega mnenja (M = 3,2), oziroma so bili njihovi odgovori blizu vrednosti 3, kar pomeni nimam mnenja.
Razlika med skupinama pa je največja pri trditvi Polžev se bojim, s katero se učenci brez neposrednih izkušenj manj strinjajo s to trditvijo, kakor učenci z izkušnjami (p = 0,056).
Tabela 28
Razlike v stališčih učencev do dela s krastačo glede na neposredne izkušnje z živimi živalmi, ki so jih učenci že imeli v šoli Med poukom bi odšel iz razreda, če
bi učitelj prinesel živo krastačo. 2,2 0,15 1,55 111 1,7 0,25 1,14 20 -1,280 0,200 Krastačo bi lahko opazoval le z
varne razdalje.
2,4 0,16 1,65 111 2,4 0,34 1,50 20 -0,017 0,986
41
V stališčih učencev do dela s krastačo glede na neposredne izkušnje z živimi živalmi, ki so jih imeli učenci v šoli, ni bilo statistično pomembnih razlik.
Kljub temu da ni prišlo do statistično pomembnih razlik, opazimo, da so pri nekaterih trditvah razlike v vrednosti aritmetične sredine precej velike. Pri prvi trditvi, Krastača je nagnusna žival, so učenci brez izkušenj izrazili nestrinjanje (M = 2,5), medtem ko so učenci, ki so v šoli izkušnjo že imeli, pripisali tej trditvi povprečno vrednost 3, kar pomeni nimam mnenja.
Vidimo torej, da imajo učenci brez izkušenj pri nekaterih trditvah bolj pozitivna stališča kakor učenci brez izkušenj. Se pa slednji manj bojijo krastač, saj so trditvi Med poukom bi odšel iz razreda, če bi učitelj prinesel živo krastačo pripisali nižjo vrednost (M = 1,7), kar pomeni večje nestrinjanje.
Tabela 29
Razlike v stališčih učencev do dela z morskim prašičkom glede na neposredne izkušnje z živimi živalmi, ki so jih učenci že imeli v šoli
Trditve Nikoli Redko Mann-Whitney
M SN SO N M SN SO N Z p Med poukom bi odšel iz razreda, če
bi učitelj prinesel živega morskega prašička.
1,5 0,11 1,18 111 1,2 0,14 0,62 20 -0,852 0,394
Morskega prašička bi lahko
opazoval le z varne razdalje. 1,5 0,11 1,17 111 1,4 0,22 0,99 20 -0,499 0,617
Iz rezultatov razberemo, da se niso pojavile statistično pomembne razlike v stališčih učencev do morskega prašička pri pouku in do izbranih živali glede na neposredne izkušnje z živimi živalmi, ki so jih učenci že imeli v šoli. Pri trditvah 1, 3, 5, so bolj pozitivna stališča izrazili učenci brez neposredne izkušnje v šoli, pri ostalih štirih pa učenci, ki so v šoli že imeli neposredno izkušnjo (trditve 2, 4, 6, 7 in 8).
Če primerjamo 1. in 5. trditev pri vseh treh živalih, ugotovimo, da se učencem, ki so v šoli že imeli neposredno izkušnjo z živalmi, polž, krastača in morski prašiček bolj gnusijo. Ocene strahu pa so pri polžu in morskem prašičku nižje pri učencih brez izkušenj, medtem ko so pri krastači nižje pri učencih z neposredno izkušnjo.
42