SMRT F&SlZMU - SVOBODd NARODU
Uradni list FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
»URADNI LIST« Izhaja dvakrat tedensko. — Rokopisi se ne viačajo. — Oglasi po ceniku.
— čekovni račun Stev. 62324. — Poštnina plačana v potnvlnl
Petek, 25. oktobra 1946.
BEOGRAD
ŠTEVILKA 86. LETO II.
Cena tej Številki (e 6.— din. — Narofntna za polletje je 350.— din., a za vse leto 1946.
je 700.— din. — Uredništvo: Brankova ul St. 20. — Telefona: uredništvo 28-838.
uprava 22-619 602.
UKAZ
Na podlagi 6. točke 74. člena in 136, člena ustave razglaša Prezidij Ljudske skupščine FLRJ zakon o potrdiitvi, ^ spremembah in dopolnitvah zakona o od- vzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše ju- goslovanske vojske, ki se nočejo vrnitj v domovino ter pripadnikom vojaških, formaoij, ki so služili okupa- torju in so pobegnili v inozemstvo, z dne 23, avgusta 1945, ki sta ga po pooblastilu iz 136. člena ustave spre- jela zakonodajna odbora Zveznega .sveta in Sveta naro- dov Ljudske skupščine FLRJ in ki se glasi-
ZAKON
O POTRDITVI, SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O ODVZEMU DRŽAVLJANSTVA OFICIRJEM IN PODOFICIRJEM BIVŠE JUGOSLOVANSKE VOJ- SKE, KI SE NOČEJO VRNITI V DOMOVINO. TER PRIPADNIKOM VOJAŠKIH FORMACIJ, KI SO SLUŽILI OKUPATORJU IN SO POBEGNILI V INOZEMSTVO Zakon o odvzemu državljanstva oficirjem in pod- oficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vr- niti v domovino, ter pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo, z dne 23. avgusta 1945 se potrjuje s spremembami in dopolnitvami, dodanimi v tem zakonu, tako da se nje- govo spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficir- jem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, pripadnikom vojaških for- macij, ki so služili okupatorju in pobegnili v inozemstvo, ter osebam, ki so pobegnile
v inozemstvo po osvoboditvi
"1. člen
✓ Vsi ®d sovražnika ujeti ali internirani aktivni ali rezervni oficirji in podoficirji bivše jugoslovanske voj- Bke, ki odklonijo, da bi se vrnili v domovino in pro- stovoljno ostane>o zunaj domovine, izgubijo državljan- stvo FLRJ.
Vsi pripadniki raznih protinarodnih političnih or- ganizacij in vojaških formacij, kd so bile v službi oku-
patorja (tkzv. jugoslovanske vojske v domovini, čet- tiikov, ustašev, srbske državne straže, domobrancev itd.), ki so se skupaj s sovražnikom umaknili z ozemlja Ju- goslavije, se z njim do konca skupno borili proti Jugo- slovanski armadi in našim zaveznikom, sedaj na živijo v inozemstvu, ter drugi pripadniki teh formacij, ki so državo zapustili že poprej, izgubijo državljanstvo FLRJ. Prav tako izgubijo državljanstvo FLRJ tisti, ki so pobegnili ali pobegnejo iz države po osvoboditvi.
2. člen
Izguba državljanstva po 1. členu tega zakona ima za posledico zaplembo celotnega premoženja. Za od- ločbo o zaolembi je pristojno okrajno sodišče, v kate- rega območju je premoženje, ki spada pod zaplembo.
To sodišče je pristojno tudi za odločbo o sekvestraciji ali o kakem drugem sredstvu zavarovanja v smislu prvega odstavka 2. člena zakona o prenosu sovraž- nikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb. Če je premoženje v ob- močju več okrajnih sodišč, izda odločbo o zaplembi, sekvestraciji ali o drugem načinu zavarovanja tisto okrajno sodišče, v katerega območju je pretežni del premoženja.
Odseki za notranje zadeve pri okrajnih izvršilnih ljudskih odborih predložijo v primerih iz prejšnjega odstavka pristojnim okrajnim sodiščem predlog za zaplembo ali drugačno zavarovanje premoženja.
Za izvajanje zaplembe veljajo predpisi zakona o zaplembi premoženja in o izvrševanju zaplembe.
3. člen
Državljanstva FLRJ ne izgubijo tiste osebe iz 1.
člena tega zakona, ki v dveh mesecih po uradni objavi,
rda je v ooni, v katera živijo, repatriaoija končana, dajo pred jugoslovanskimi diplomatskimi ali vojaškimi pred- stavniki oziroma pred njihovimi pooblaščenimi delegati izjavo, da so pripravljene vrnitj se v domovino, In se stavijo zaradi vrnitve na razpolago našim oblastvom za repatriadjo.
Tisti, ki zaradi bolezni, ležanja v bolnici, ali zaradi oddaljenosti ali ločenosti ne morejo izkoristiti dolo- čenega roka, v katerem morajo dati izjavo o vrnitvi v državo, morejo tudi po tem roku za to zaprositi če navedejo dokaze, s katerimi opravičijo zakasnitev svoje izjave.
4. člen
Naša diplomatska In vojaška predstavništva v ino- zemstvu so dolžna osebam iz 1. člena tega zakona omo«
gočiti, da v določenem roku dajo svoje izjave o pri«
Stran 1074. — Številka 86. URADNI IJST Petek, 25. oktobra 1916.
pravljenosti za vrnitev v "državo. Njihova ćfolžnost "je, da tiste, kj dajo tako izjavo, izločijo v posebna zbira- lišča, iz katerih se jim omogoči čim hitrejša vrnitev. _
5. člen
Izguba državljanstva po 1. členu tega zakona ter vrnitev v državo nista ovira da se ne bi mogla dvig- niti zoper navedene osebe obtožba za kake druge zlo- čine zoper domovino, če so jih zagrešili.
6. člen .
Minister za notranje zađeve FLRJ izvede ta zakon sporazumno z ministrom za narodno obrambo FLRJ in ittšnfetrom za pravosodje FLRJ. ^
7. člen . , . . , Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
U. štev. 559.
Beograd, 23. oktobra 1946.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Sekretar: • Predsednik:
Mile Peruničič s. T. dr. Ivan Ribar s. V.
■- 603. V '
UKAZ
Na podlagi 6. točke 74. člena in 136. člena ustave razglaša Prezidij Ljudske skupščine FLRJ zakon o po- trditvi in spremembah zakona o zaščiti in upravljanju narodnega imetja z dne 24. maja 1945, ki sta ga po
•pooblastilu iz 136 člena ustave sprejela zakonodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske ektipščine FLRJ in ki se glasi:
, ' ZAKON
O POTRDITVI IN SPREMEMBAH ZAKONA O ZAŠČITI IN UPRAVLJANJU NARODNEGA IMETJA Zakon o zaščiti in upravljanju narodnega imetja z "dne 24. maja 1945 se potrjuje s spremembami in do- polnitvami, dodanimi v tem zakonu, tako da se njegove spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
o varstvu splošnega ljudskega premoŽenja in premoženja pod upravo države _
1. člen
Pod varstvom tega zakona je vse premoženje, kf po 1. členu zakona o prenosu sovražnikovega premo- ženja v državno last in o sekvestraciji premoženja odsotnih oseb preide v last države, ter tudi vse drugo splošno ljudsko premoženje in premoženje, ki je pod upravo države;
2. člen " " ; 1
Spremembe glede lastnine dobrin, navedenih v 1, členu tega zakona, obremenitve in zadolžitve omenje«
nega premoženja po prenosu v državno last ter spre- membe v položaju teh dobrin, nastale s pravnimi posli, ki so po 7 členu zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekvestraciji premo-i ženja odsotnih oseb neveljavni, nimajo nasproti dri žavi pravnega učinka. Pristojni organi so pooblaščeni, da smejo omenjeno premoženje ob vsakem času odvzeti njega posestnikom in ravnati z njim kot s splošnim ljudskim premoženjem.
3. člen
Kdor je postavljen, da upravlja, vodi ali varuje premoženje iz 1. člena tega zakona, je dolžan to oprav- ljati kot dober in vesten gospodar.
Kdor upravlja tako premoženje, ima zlasti tele dolžnosti:
1) da ukrene vse potrebno, da se natančno popiše premoženje, ki mu je zaupano, da se zavaruje, varuje in racionalno izkorišča;
2) da vestno in o pravem času izvrši naloge, na- vodila in proizvajalne naloge, ki jih izdajo pristojni organi;
3) da točno poroča o poslovanju in proizvajalnih' možnostih zaupanega mu premoženja, in sicer v rokih, ki jih predpiše pristojni organ;
4) da skrbno nadzoruje, da se v podjetjih v redu vodi predpisano knjigovodstvo in da se premoženje v materialnem pogledu pravilno upravlja;
5) da daje predloge, da se zaupano mu premoženje' čim racionalnejše izkorišča.
4. člen
Tisti, ki mu "je zaupana uprava, vodstvo ali varstvo premoženja iz 1. člena tega zakona, je odgovoren za vestno т pravilno izvrševanje vseh predpisov, odredb in navodil, ki iih izdajo pristojni državni organi, ka-:
kor tudi za vsa zlonamerna dejanja ali nezadostno skrbnost pri varovanju oziroma izkoriščanju tega premoženja.
Tistem«, ki opravlja, vodi ali varuje premoženje, ki je pod varstvom tega zakona, je prepovedano:
a> da kakor koli razpolaga s tem premoženjem v kakršni koli obliki, razen če je za to upravičen po kakem zakonskem predpisu ali če ga je za to poobla- stil pristojni organ;
b) da izda poslovne tajnosti zaupanega mu podjetja ali da da nepoklicanim podatke o stanju poslov aH o notranjih razmerah v podjetju.
5. člen
Kdor ni prijavil do 24. junija 1945 pristojnim or- ganom premoženja, ki po 1. členu zakona o prenosu sovražnikovega premoženja v državno last in o sekve- straciji premoženja odsotnih oseb preide v državno last, se kaznuje:
a) globo do polovice vrednosti neprijavljenega premoženja;
b) s prisilnim delom brez odvzema prostosti.
6. člen
Če tisti, kr mu je zaupana uprava, vodstvo ађ var«
stvo premoženja iz 1. Člerra tega zakona, ali ki je kot delavec ali nameščenec zaposlen pri takem premoženju, ravna s premoženjem nevestno in neskrbno ali ki z njim slabo posluje, tako đa premoženje utrpi Škodo ali se zmanjša njegov« proizvajalna sposobnost, al*
Petek, 25. oktobra 1946. URADNJ 11ST Številka 86. — Stran 1075.
tako, da đelo na tem premoženju ne ustreza postav- ljenemu gospodarskemu načrtu, se kaznuje z odvze- mom prostosti od šest mesecev do treh let.
Če je povzročena škoda majhna, se storilec kaznuje disciplinski.
7. člen
Tisti, ki mu je zaupana uprava, vodstvo ali varstvo premoženja iz 1. člena tega zakona, se kaznuje z od- vzemom prostosti s prisilnim delom od dveh do še- stih let:
a) če ukrade ali poneveri zaupano mu premoženje ali vojni plen;
b) če posamezne predmete zaupanega mu premo- ženja podari ali nroda v svojo aH tujo korist;
c) če se s takim premoženjem neupravičeno koristi sam ali to omogoči drugemu:
č\ če zaupano mu nremožen.ie zaoravlja ali če do*
voli, da ga drugi raznašajo ali kradejo;
d) če zlorabi svoj položaj, da bi si zaupano mu premoženje prisvojil;
e) če izda poslovno tajnost zaupanega mu podjetja.
Če je škoda, povzročena s kaznivim dejanjem iz prejšnjega odstavka, majhna, se storilec kaznuje z od- vzemom prostosti s prisilnim delom do dveh let.
8. člen
Vsakdo drugi, razen tistega, ki mu je zaupana
»prava, vodstvo ali varstvo premoženja iz 1. člena tega zakona, ki ukrade aH poneveri tako premoženje, se z njfm sam neupravičeno koristi ali ga da drugim v isko- riščanie, se kaznuje z odvzemom prostosti do treh let, v hujših primerih pa z odvzemom prostosti s prisilnim iek>m do dveh let.
Kdor neupravičeno vzame v svojo upravo premože- nje, ki bi moralo preiti v last države oziroma pod njeno upravio, se kaznuje z cdvzemom prostosti od enega do dvanajst mesecev. Če zaradi takega ravnanja nastane večja škoda z,a narodno gospodarstvo aH če tako ravna- nje privede do zapravljanja premoženja, se storilec ka- znuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom od enega
<k) petih let.
9. čler.
Uslužbenec, ki ne opravi popisa premoženja iz 1.
člena tega zakona, čeprav bi bil dolžan to storiti, ali opravi popis v nasprotju z veljavnimi predpisi o ravna«
nju s takim premoženjem, se kaznuje z odvzemom pro- stosti od šest mesecev do dveh let.
Če je dejanje storjeno v povratku ali če je z njim povzročena škoda, se storilec kaznuje z odvzemom pro- stosti s prisilnim delom od enega do treh let.
Če uslužbenec stori dejanja iz prvega odstavka tega člena z namenom, da pridobi zase ali za druge premo- ženjsko korist, se kaznuje po 7. členu tega zakona.
10. člen
Uslužbenec, ki zahteva ali sprejme podkupnino, da bi kako stvar, stanovanje, pohištvo ali pravico, ki spa- dajo v premoženje iz 1. člena tega zakona, odstopil v izkoriščanje ali last komu drugemu, se kaznuje z od- vzemom prostosti s prisilnim delom od dveh do šestih let Z isto kaznijo se kaznuje tudi tisti, ki je dal ali po- nudil uslužbencu podkupnino, kakor tudi tisti, ki tako premoženje prejme v izkoriščanje ali last.
11. člen
Uslužbenec, ki ne vodi predpisanih knjig, ki jih je dolžan voditi, ali pa jih vodi nemarno, se kaznuje z odvzemom prostost; do dveh let.
Če uslužbenec ne vodi knjig ali pa jih vodi nemarno ali lažno z namenom, da prikrije svoje ali tuje nedovo- ljeno dejanje na premoženju, ki je pod varstvom tega zakona, ali zato, da hi se izognil odgovornosti za škodo, ki jo je prizadejal n,a takem premoženju, se kaznuje z odvzemom prostosti s prisilnim delom od dveh do šestih let
12. člen
Za dejanja, določena v 7. in 8. členu tega zakona, se sme v posebno hudih primerih izreči tudi smrtna kazen, če je storilec ravnal s posebno brezobzirnostjo zoper ljudske koristi ali jim je prizadejal veliko škodo z namero, da bi oviral narodno gospodarstvo.
13. člen
Poleg kazni, predpisanih v 5. do 12. členu tega za- kona, sme sodišče izreči tudi kazen delne ali popolne zaplembe premoženja, zgube državne službe ter druge stranske kazni po zakonu o vrstah kazni
14. člen
Po določbah tega zakona se kaznuje tudi tisti, ki drugega navede ali mu pomaga storiti dejanje, kaznivo po tem zakonu.
15. člen
Za sojenje o dejanjih iz tega zakona so pristojna okrajna sodišča. Če se v postopku pred okrajnim so- diščem pokaže, da bi dejanje, kaznivo po tem zakonu, utegnilo imeti za posledico smrtno kazen, prekine okraj- no sodišče postopek in pošlje predmet pristojnemu okrožnemu sodišču.
Vsi organi, ki zvedo za kako dejanje, kaznivo P«
tem zakonu, so dolžni, da ga prijavijo pristojnemu jav- nemu tožilcu.
Postopek o dejanjih po tem zakonu je nujen, 16. člen
Zoper sodbe, izrečene na prvi stopnji, je dopustna pritožba na višje sodišče v osmih dneh po vročitvi sodbe
Odločba višjega sodišča je dokončna.
17. člen
Če gre za dejanje, za katero bi se utegnila izreči smrtna kazen, se mora zoper obdolženega odrediti pre- iskovalni zapor. V drugih primerih se odredi pripor, če je nevarnost, da bi storilec pobegnil ali oviral preiskavo z vplivanjem na priče, ali če je nevarnost, da bi dejanje ponovil, ali če je dejanje storjeno v povratku.
18. člen
Ta zakon dobi veljavo osmi dan po objavi v Ura- dnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
U. štev. 560.
Beograd 23. oktobra 1946.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Sekretar:
Mile PenifliHć g. Г.
Predsednik:
dr. Ivan Ribar s. r.
Stran 1076. — Številka 86. URADNI LIST Petek, 25. oktobra ld46.
604.
UKAZ
Na podlagi 6. točke 74. Elena in 136. flena ustave razglaša Prezidij Ljudske skupčine FLRJ zakon o potr- ditvi in spremembah zakona o ureditvi plačilnega pro- meta z inozemstvom (deviznega zakona) z dne 2. sep- tembra 1945, ki sta ga po pooblastilu iz 136. člena ustave sprejela zakonodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ in ki se glasi:
ZAKON
O POTRDITVI IN SPREMEMBAH ZAKONA O URE- DITVI PLAČILNEGA PROMETA Z INOZEMSTVOM
(DEVIZNEGA ZAKONA)
Zakon o ureditvi plačilnega prometa z inozem- stvom (devizni zakon) z dne 2. septembra 1945 se potr- juje s premembami in dopolnitvami, navedenimi v tem zakonu, tako da se njegovo spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
o ureditvi plačilnega prometa z inozemstvom (Devizni zakon)
Splošne določbe 1. člen
Ves plačilni promet z inozemstvom ter vsi posli v državi in z inozemstvom, ki morejo vplivati na razvoj plačilne bilance naše države in na mednarodno vred- nost domačega denarja (devizni posli), spadajo pod nadzorstvo ministra za finance FLRJ (pod devizno nad- zorstvo).
2. člen
Pod nadzorstvo spadajo zlasti tile posli:
a) ves promet v državi in z inozemstvom s tujimi valutami, s terjatvami in z dolgovi v tuji valuti ter z drugimi vrednostmi, ki se glase na tujo valuto;
b) ves promet z inozemstvom v domačem denarju, s terjatvami in z dolgovi v domačem denarju ter z osta- limi vrednostmi, ki se glase na domači denar;
c) ves promet z inozemci v državi, k.i ima za po- sledico spremembo v premoženjskih razmerjih med na&o državo in inozemstvom;
č) ves promet v državi in z inozemstvom s ple- menitimi kovinami (z zlatom, platino in s platinsko skupino: osmij, iridij, paladij, rutenij in rodij) v vsakem Btanju In v vsaiki obliki, razen izdelkov iz teh kovin.
3. člen
Pravni posel, s katerim se četudi le ena stranka obveže h kakemu dejanju iz 1. in 2. člena tega zakona, Je pravnoveijaven le tedaj, če je dana zanj pooblasti- tev oziroma odobritev po 10 členu tega zakona.
4. člen
Prepovedano je sklepati v državi posle v zlatu ter posle, s katerimi bi se znesek obveznosti v domačem denarju vezal na zlato ali na kako tujo valuta
6 člen
Kot promet v smislu 1. in 2. člena tega zakona je razumeti razen plačevanja in prenašanja vrednosti ter plemenitih kovin tudi ustanavljanje, ukinjanje in spreminjanje obveznosti ter stvarnih pravic na vredno- stih in plemenitih kovinah, kakor tudi spremembe imet- nikov takih pravic in obveznosti.
6. člen
1) Kot devize v smislu deviznih predpisov je ra- zumeti vse terjatve v inozemstvu na kakršni koli podlagi in v kakršni koli valuti, ne glede na način razpolaganja (s čeki, menicami, nakaznicami, kablogrami, nalogi, te- lefonskimi nalogi in podobno).
2) Kot valute v smislu deviznih predpisov 'je razu- meti vse vrste efektivnega tujega denarja, razen tujih zlatih kovancev, ki se po tem zakonu štejejo za ple- menite kovine.
3) Kot vrednosti v smislu deviznih predpisov je razumeti vse vrste vrednostnih papirjev.
7. člen
1) Kot inozemce v smisiu tega zakona je razumeti vse fizične in pravne osebe, ki imajo prebivališče ozi- roma sedež v inozemstvu, ne glede na državljanstvo fi- zičnih oseb,
2) Kot domačine je razumeti vse fizične in pravne osebe, ki imajo prebivališče ali sedež v domači državi, na glede na državljanstvo fizičnih; oseb.
3) V spornih primerih odloča bančno-valutni odde- lek pri ministrstvu za finance FLRJ, ali naj se kaka oseba šteje za inozemca ali za domačina v smislu tega zakona.
8. člen
Pod deviznimi predpisi je razumeti določbe tega zakona, določbe pravilnika za izvajanje tega zakona, odredbe, navodila in odločbe ministrstva za finance FLRJ, izdane na podlagi tega zakona, vse predpiee o nadzorstvu nad uvozom in izvozom, ki jih izdaja mi- nister za zunanjo trgovino FLRJ, ter vse tiste določbe iz sporazumov z inozemstvom, ki se nanašajo na pla- čilni promet.
Devizni organi 9. člen
1) Minister za Finance FLRJ je najvišji devizni or- gan državne uprave za nadzorstvo nad deviznimi posli.
To nadzorstvo izvaja preko bančno-valutnega oddelka ministrstva za finance FLRJ, preko ministrstva za zu- nanjo trgovino in preko Narodne banke — kot deviz- nih organov, ter preko oseb, ki dobijo posebno poob- lastilo — kot pomožnih deviznih organov.
2) Razmejitev pristojnosti med deviznimi organj iz prvega odstavka tega člena glede izvajanja deviznega nadzorstva uredi minister za finance FLRJ s pravilni- kom, ki ga izda po 24. členu tega zakona, ali pa s po- sebno odločbo.
10. člen
1) Posle, ki spadajo pod devizno nadzorstvo po tem zakonu, smejo opravljati samo tiste osebe in usta- nove, ki dobijo za to od pristojnih deviznih organov splošno pooblastitev ali pa odobritev za posamezen po- sel, kolikor niso ta posli dovoljeni po samih deviznih predpisih.
2) Minister za finance FLRJ sme tudi posamezne vrste deviznih poslov same izročiti v izključno pristoj- nost posameznih deviznih organov.
3) Narodna banka FLRJ sme kot devizni organ iz- dajati pooblastitve posameznim osebam, ustanovam in
Petek, 25, oktobra 1946. URADNI LIST Številka 86. — Stran 1077.
zavodom ter pomožnim deviznim organom tako za neke določene devizne posle kakor tudi za poedina j dejanja deviznega nadzorstva.
11. člen
Narodna banka FLRJ sme po pooblastilu ministra
*a finance FLRJ vsak trenutek zahtevat; od vsakega imetnika v državi, da ji ponudi v odkup vse količine deviz, valut, tujih vrednosti in plemenitih kovin, ter pri tem določiti pogoje za odkup.
12. člen
Pri Izdajanju posameznih odločb so pristojni de- ( ylzni organi dolžni upoštevati tako celoto posamezne gospodarske panoge kakor tudj vse osebe, ustanove in / podjetja, ki sodelujejo v tisti gospodarski panogi.
< Prav tako so dolžni upoštevati tudi koristi in gospo- darske možnosti ljudskih republik.
13. člen
Devizni organi in pomožni devizni organi niso od- govorni za škodo, ki utegne nastati strankam zaradi odločb, izdanih po deviznih predpisih.
14. člen
Devizni organi in pomožni devizni organi so upra- vičeni, da s privolitvijo ministra za finance FLRJ po- birajo od strank povračilo za stroške v zvezi z izvaja- njem nadzorstva v smislu tega zakona, in to v obliki
•povračila za stroške, takse in provizije.
Kazenske določbe 15. člen
1) Vsako dejanje, ki je v nasprotju z deviznimi pred- jpisi, pomeni devizni prekršek, kazniv po tem zakonu, če zanje ni predpisana hujša kazen.
2) Kazniv je tudi poskus deviznega prekrška.
3) Devizni prekrški zastarajo po 10 letih od dneva storitve.
4) Zastaranje ne teče, dokler se vodi o deviznem prekršku postopek pri bančno-valutnem oddelku mini- etrstva za finance FLRJ ali pred sodiščem.
16. člen 1) Kazni za devizne prekrške so:
a) globa od 50 do 1 milijon dinarjev;
b) zaplemba stvari ali vrednosti, ki so predmet de- viznega prekrška, in sicer v celoti ali deloma;
c) odvzem pravice opravljati kakršne koli devizne posle za določen čas ali za vedno.
Te kazni se smejo izrekati tudi druga z drugo in pogojno.
2) Devizne prekrške preiskuje bančno-valutni od- delek ministrstva za finance FLRJ, odločbe o kaznih pa izdaja minister za finance FLRJ, ki to pravico lahko prenese tudi na svojega pomočnika.
3) a) Če je globa neizterljiva ali če Se v enem letu
l;Od dneva vročitve odločbe o kazni ne more izterjati, 'tedaj se zamenja s kaznijo prisilnega dela brez odvze- la prostosti, računajoč za en dan prisilnega dela 160 dinarjev.
b) Prisilno delo ne more trajati več kakor dve leti.
i* ! 4) Minister za finance FLRJ sme na utemeljeno i prošnjo dovoliti kaznovanemu plačilo izrečene globe
!У obrokih in v rokih, ki mu jih odredi.
Б) Izvršitev kazni zastara Po 10 letih od dneva vro- čitve odločb^ a kazni.
17. člen
1) Za devizne prekrške so lahko kaznovana ne samo podjetja, poslovalnice in ustanove, za katere je bilo delo izvršeno ali poskušano, temveč tudi vsi tisti, ki sa odgovorni za njihovo poslovanje, in pa vsi tisti, ki so sodelovali pri nedovoljenem dejanju kot njihovi zastop- niki ali za njih račun.
2) Prav tako se kaznuje tudi vsakdo, ki sodeluje pri izvršitvi ali poskusu deviznega prekrška kot po- magač, nasnovalec, posredovalec in podobno.
3) Za plačilo glob, izrečenih zoper kako podjetje, poslovalnico ali ustanovo, jamčijo njih lastniki ter v mejah svojega jamstva tudj vse druge osebe, ki jam- čijo za obveznosti podjetja, poslovalnice ali ustanove.
18. člen
Devizni organi in pomožni devizni organi, navedeni v prvem odstavku 9. člena tega zakona, ter organi ministrstva za finance FLRJ in republiških ministrstev, za finance so dolžni, da nemudoma prijavijo bančno- valutnemu oddelku ministrstva za finance FLRJ vsak prekršek deviznih predpisov, za katerega zvedo.
19. člen
Če bančno-valutni oddelek ministrstva za finance FLRJ med preiskovanjem ugotovi, da je dejanje, ki je v nasprotju z deviznimi predpisi, kaznivo po kakem drugem kazenskem predpisu, tedaj pošlje mini- ster za finance FLRJ oziroma po njegovem pooblastilu njegov pomočnik vse preiskovalne spise pristojnemu javnemu tolžilcu,
20. člen
1) Kadar javni tožilec uvede postopek zoper kake osebo zaradi dejanja, kaznivega po kakem drugem kaj
' ženskem predpisu, s katerim pa so prekršeni tudi de- vizni predpisi, mora to nemudoma naznaniti bančno-' valutnemu oddelku ministrstva za finance FLRJ. Na zahtevo ministra za finance FLRJ oziroma njegovega pomočnika, če ga minister za to pooblasti, pošlje temu oddelku na vpogled tudi vse preiskovalne spise. Mini- ster za finance FLRJ oziroma njegov pomočnik ima pravico dajati javnemu tožilcu predloge glede pre- iskovanja.
2) Če javni tožilec spozna, da kaznivo dejanje, za katero je uvedel postopek, ni kaznivo, in zaradi tega ustavi postopek, pošlje vse preiskovalne spise bančno- valutnemu oddelku ministrstva za finance FLRJ, ki sme uvesti postopek zaradi deviznega prekrška ali po- slovne nerednosti.
21. člen
1) Sodišča morajo bančno-valutnemu oidelku minii- strstva za finance hLRJ poslati vsako sodbo o kazni- vem dejan.iu prekršitve devznih predpisov, pa bodisi da je to obsodba ali oprostilna sodba.
2) Če je sodba oprostilna, sme bančno-valutni od- delek ministrstva za finance FLRJ uvesti postopek za- radi deviznega prekrška ali poslovne nerednosti.
22. člen
1) Minister za finance FLRJ oziroma od njega po- oblaščeni pomočnik sme pri izvajanju deviznega nad- zorstva kaznovati zaradi poslovne nerednosti z globo od 50 do 100.000 dinarjev take osebe in ustanove:
a) ki nemarno vodijo predpisane knjige in arhiv;
b) ki ne izvršujejo nalogov ali se ne ravnajo po navodilih, izdanih na podlagi deviznih predpisov;
c) ki nemarno pošiljajo poročila, kj se zahtevajq od njih v zveza z njihovimi deviznimi posli, . v, v,i
Stran 1078. — Številka 86. URADNI LIST Petek, 25. oktobra 194S.
Te kazni se smejo izrekati tuđi pogojno.
2) Predpisi 3., 4. in 5. odstavka 16. člena in 17.
člena tega zakona veljajo smiselno tudi za primere Iz prejšnjega odstavka.
3) Devizni organi in pomožni devizni organi, nave- deni v prvem odstavku 9. člena tega zakona, ter vsi organi ministrstva za finance FLRJ in republiških mini- strstev za finance so dolžni, da brez odlašanja prijavijo bančno-valutnemu oddelku ministrstva za finance FLRJ vsako poslovno nerednost, za katero izvedo.
*23. člen
1) Globe in zaplenjene stvari ter vrednosti po 16.
in 22. členu tega zakona, se polagajo pni Narodni banki FLRJ na »račun ministrstva za finance FLRJ za izvajanje deviznega nadzorstva«.
2) Z računom, navedenim v prejšnjem odstavku, razpolaga minister za finance FLRJ, da poravna vse stroške, ki so v zvezi z izvajanjem deviznega nad- zorstva.
Končne določbe 24. člen
Minister za finance FLRJ je pooblaščen, da izda pravilnike, navodila, odredbe in odlo-čbe za izvajanje tega zakona.
25. člen
Ta zakon dobi veljavo osmi dan po objavi v Ura- dnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
U. štev. 561.
Beograd, 23. oktobra 194.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Sekretar Predsednik:
Mile Peruničič s. r dr. Ivan Ribar s. r.
805.
UKAZ
Na podlagi 6. točke 74. člena in 136. člena ustave razglaša Prezidij Ljudske skupščine FLRj zakon o po- trditvi in spremembah odloka o odpravi in razvelja- vljanju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku, ki sta ga po pooblastilu iz 136. člena ustave sprejela za- konodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ in ki se glasi:
ZAKON
O POTRDITVI IN SPREMEMBAH ODLOKA O OD- PRAVI IN RAZVELJAVLJENJU VSEH PRAVNIH PRED- PISOV, IZDANIH MED OKUPACIJO PO OKUPATOR- JIH IN NJIHOVIH POMAGAČIH; O VELJAVNOSTI ODLOČB, IZDANIH V TEJ DOBI; O ODPRAVI PRAV- NIH PREDPISOV, KI SO VELJALI V TRENUTKU OKU-
PACIJE PO SOVRAŽNIKU
Odlok o odpravi in razveljavljenju vseh pravnih predpisov, izdanih med okupacijo po okupatorjih in njihovih pomagačih; o veljavnosti odločb, izdanih v tej dobd; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v tre-
nutku okupacije po sovražniku, z dne 3. februarje 1945, se potrjuje s spremembami, obseženimi v tem za- konu, tako da se njegovo spremenjeno in prečiščeno besedilo glasi:
ZAKON
o razveljavljenju pravnih predpisov, izdanih pred 6. aprilom 1941 in med sovražnikovo
okupacijo 1. člen
Pravni predpisi (zakoni, uredbe, odredbe, pravilniki in drugi), ki so jih izdali organi oblasti okupatorjev in njihovih pornagačev v območju Federativne ljudske re- publike Jugoslavije med sovražnikovo okupacijo, se proglašalo za neobstoječe.
2. člen
Pravnj predpisi (zakoni, uredbe, odredbe, pravilniki in drugi), ki so veljali na dan 6. aprila 1941, so izgubi!#
pravno moč.
3. člen
Prezidij Ljudske skupščine FLRJ lahko odredi, i)a se uporabljajo posamezna pravila, ki jih vsebujejo za- koni in drugi pravni predpisi, omenjeni v 2. členu tega zakona, pri čemer odredi potrebne spremembe in do- polnitve.
To pravico imajo tudi prezidiji ljudskih skupščin ljudskih republik giede pravnih predpisov, katerih izda- janje po ustavi FLRJ spada v pristojnost republik.
4. člen
Pravna pravila, ki jih vsebujejo zakoni in drugi pravni predpisi, omenjeni v 2. členu tega zakona, ki pa po 3. členu tega zakona niso proglašena za obvezne, se smejo po tem zakonu uporabljati za razmerja, ki niso urejena z veljavnimi predpisi, to pa samo toliko, kolikor niso v nasprotju z ustavo FLRJ, ustavami ljud- skih republik, zakoni in drugimi veljavnimi predpisi, ki so jih izdali pristojni organi nove države, in tudi ne z načeli ustavnega reda Federativne ljudske republike Jugoslavije in njenih republik.
Državni organi ne morejo svojih odločb in drugih aktov opirati neposredno na ta pravna pravila.
5. člen
Pravna pravila, omenjena v 3. in 4. členu tega za- kona, se ne morejo uporabljati Za organizacije držav»e oblasti, državnih ustanov in državnih podjetij.
Pravna pravila, vsebovana v pravnih predpisih, ki so po 2. členu tega zakona izgubila svojo pravno moč, ne morejo biti podlaga za izdajo novih predpisov.
Praksa in pravni nazori sodišč in drugih državnih organov bivše Jugoslavije ne morejo biti podlaga za razlago in uporabo pravnih pravil iz 3. in 4. člena teg a zakona.
6. člen
Nerešena pravna razmerja, ki so nastala pod za- koni bivše Jugoslavije in med sovražnikovo okupacijo, se bodo reševala po veljavnih predpiisih Federativne ljudske republike Jugoslavije,
Številka 86. — Stran 1079.
7, člen
Odločbe (sodbe, rešitve, sklepa in druge) sodišč v civilnopravnih razmerjih, izdane po 6. aprilu 1941, osta- nejo v veljavi.
Če se odločba sodišča o takem razmerju opira na pravne predpise, ki So jih izdali okupatorji in njihovi pomagači, ali na predpise iz 2. člena tega zakona, ki So v nasprotju z veljavnimi predpisi, lahko začne tisti, ki misli, da je s tako sodno odločbo oškodovan, v enem letu po dnevu, ko dobi veljavo ta zakon, postopek z zahtevo, naj pristojno sodišče razpravlja o pravnem razmerju in izreče odločbo na podlagi veljavnih pred- pisov.
če ni tistega, ki je s tako odločbo sodišča oško- dovan, ali če ta iz katerega koli razloga ne more začeti postopka, začne postopek pristojni državni organ
8. člen
Od trenutka, ko se začne postopek po 7, členu tega zakona, se ne morejo uveljavljati pravice, ki iz- virajo iz sodne odločbe, katere razveljavljenje ali spre- memba se zahteva.
Izjemno id predpisov prejšnjega odstavka se sme še nadalje uveljavljati pravica do vzdrževanja otrok, staršev in drugih onemoglih ali za delo nesposobnih.
9. člen
Zemljiškoknjižna stanja, ki temeljijo na odločbah h 7. člena tega zakona, ostanejo v veljavi. Stranka ali pristojni državni organ, ld je začel po 7. členu tega zakona postopek pred sodiščem, sme zahtevi'ti, naj se v javnih knjigah (zemljiških, rudniških, zadružnih in drugačnih) zaznamuje, da je to zemljiškoknjižno stanje sporno.
10. člen
Odločbe (sodbe, rešitve, sklepi in druge) v kazen- skih zadevah, ki so jih izdala redna kazenska sodišča med sovražnikovo okupacijo po predpisih, ki so veljali na dan 6. aprila 1941, in kii se ne tičejo političnih ka- znivih dejanj, ostanejo v veljavi, če ne izda pristojno sodišče na predlog javnega tožilca nove odločbe.
Odločbe o kazenskih zadevah, ki so imele političen značaj ali so bile izrečene po predpisih, izdanih od organov oblasti okupatorjev alj njihovih pomagačev, se odpravijo in nimajo pravnega učinka, ne glede na to, ali so jih izdala redna ali druga sodišča ali druga organi (vojaška sodišča, izredna sodišča, policijski organi ali drugi). V teh primerih sme javni tožilec vložiti predlog, naj izda pristojni državni organ novo odločbo.
11. člen
Glede odločb, ki so jih jzdali izvršilni aid upravni or- gani okupatorjev ali njihovih pomagačev med sovraž- nikovo okupacijo, s katerimi se urejajo civilnopravna razmerja, ter odločb upravnih sodišč, ki nimajo poli- tičnega značaja, veljajo ustrezno določbe 7., 8. in 9.
člena tega zakona.
Druge odločbe izvršilnih in upravnih organov oku- patorjev in njihovih pomagačev, odločbe upravnih so- dišč, ki imajo političen značaj, ter odločbe disciplinskih sodišč o disciplinskih kaznivih dejanjih, ki so bila stor- jena po 6. aprilu 1941, so razveljavljene.
Javni tožilec sme glede takih disciplinskih kaznivih dejanj, s katerimi so bili prekršeni predpisi, izdani pred 6. aprilom 1941, vložiti predlog za ponovno uvedbo disciplinskega postopka, kolikor gre za premoženjske koristi država . - - .. _ .
12. člen
Ta zakon velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
U. štev. 558.
Beograd 23. oktobra 1946.
Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Sekretar: Predsednik:
Mile Peruničić s. r. dr. Ivan Ribar s. r.
606.
Na podlagi 1. člena zakona o pooblastilu vlade FLRJ za izdajanje uredb na področju narodnega gospodarstva ter na predlog ministra za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ predpisuje vlada FLRJ
L R E D B O
O ZDRAVSTVENEM PREGLEDU (FITOPATOLOŠKEM NADZORSTVU) SADJA V NOTRANJEM PROMETU
IN SADJA, NAMENJENEGA ZA IZVOZ 1. člen
Da se prepreči širjenje nevarnega sadnega škodljivca
— kalifornijske šoitaste uši (aspidiotus perniciosus) ter da se izpolnijo mednarodni pogoji za izvoz sadja Ga*
bolk, hrušk, sliv, breskev in dr.), je treba opraviti zdrav- stveni pregled sadja v notranjem prometu in sadja za izvoz po določbah te uredbe.
2. člen
Brez poprejšnjega zdravstvenega pregleda je pre- povedan v notranjem prometu izvoz sadja iz krajev, v katerih so sadna drevesa in druge kulture proglašene za okužene s kalifornijsko ščitasto ušjo, v kraje, v ka- terih sadna drevesa in druge kulture niso okužene.
V notranjem prometu je dovoljen izvoz sadja, oku- ženega s kalifornijsko *ščitasto ušjo, v neokužene kraje le tedaj, če je sadje namenjeno za industrijsko pre- delavo.
Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ lahko prepove v posameznih primerih izvoz sadja po prej- šnjem odstavku.
Prepovedan je vsak izvoz sadja v inozemstvo bi«
poprejšnjega zdravstvenega pregleda.
3. člen
Splošne smernice glede zdravstvenega pregleda sadja v notranjem prometu in sadja za izvoz v ino- zemstvo daje minister za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ.
4. člen
Zdravstveni pregled sadja v notranjem prometu opravljajo karantenski inšpektorji ministrstva za kme- tijstvo in gozdarstvo ljudskih republik.
Zdravstveni pregled sadja, namenjenega za izvoz v inozemstvo, opravljajo karantenski inšpektorji mini- strstva za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ. Ministrstvo га kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ lahko pooblasti za pregled sadja za izvoz tudi karantenske inšpektorje re- publiških ministrstev za kmetijstvo in gozdarstvo.
Stran 1080. — Številka 86. URADNI LIST Petek, 25. oktobra 1946.
5. člen
Sadje za notranji promet in sadje za izvoz se pre- gleduje na zbiralnih, nakladalnih in prekladalnih posta- jah in v pristaniščih.
Brez potrdila o zdravstvenem pregledu ne smejo železniške postaje in pristanišča ter druga državna, za- družna in zasebna prevozna podjetja prejemati pošiljk sadja iz okuženih krajev za odpremo v kraje, ki niso okuženi, razen v primeru, predpisanem v drugem od- stavku 2. člena te uredbe.
Pristanišča in železniške nakladalne ali prekladalne postaje ne smejo sprejemati za odpremo sadja, name- njenega za izvoz v inozemstvo, brez potrdila o .zdrav- stvenem pregledu.
To sadje se mora zdravstveno pregledati tudi po pogojih predpisanih od tuje države uvoznice.
6. člen
Karantenski inšpektorji so na postajah in v prista- niščih, kjer se po pravilu naklada sadje. Lahko so pa tudi na vmesnih postajah in v krajih, kjer se sadje preklada.
_ V krajih, kjer je treba več karantenskih inšpek- torjev, pregleduje sadje vsak inšpektor zase v svoiem določenem področju.
Na železniških postajah m v pristaniščih, kjer ni karantenskih inšpektorjev, pregledajo sadje karantenski inšpektorji z najbližje postaje oziroma iz najbližjega pristanišča.
7. člen
Pregledniki, ki pregledujejo kakovost sadja po uredbi o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz, smejo opravljati tudi dolžnosti karantenskih inšpektorjev, če so za tako delo strokovno usposobljeni.
I Ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ oziroma j republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo za- I prosi v ta namen za vsak posamezen primer pritrditev
1 ministrstva za zunanjo trgovino FLRJ.
8. člen
Če pregledana pošiljka sadja, namenjena za no- tranji promet ali za izvoz v inozemstvo, ustreza pred- pisom te uredbe, t.j. če sadje ni okuženo s kalifornijsko sčitastjo ušjo, izdajo karantenski inšpektorji potrdilo o zdravstvenem pregledu sadja.
Potrdilo se izda za vsako pošiljko, ne glede na ko- ličino.
Če je pošiljka sadja, namenjena za notranji pro- met, okužena s kalifornijsko ščitasto ušjo in se izvozi za industrijsko predelavo v kraj, kjer sadje ni okuženo se sme izvažati sadje samo v zaprtih vagonih in na po- kritih vozovih po potrdilu okrajnega ljudskega odbora, ua je kupec (prejemnik) okuženega sadja tako podjetje oziroma oseba, ki se bavi s predelavo sadja.
Ko se okuženo sadje raztovori z vagonov, je treba izvršiti dezinsekcijo vagonov.
9. člen
Če karantenski inšpektor presodi, da je blago na- menjeno za notranji promet hitro pokvarljivo in da se sadje med vožnjo ne bo obdržalo v dobrem'stanju tedaj se v vsem ravna po predpisih 16. člena uredbe o kontroli sadja in sadnih izdelkov, namenjenih za izvoz.
10. člen
Zoper odločbo karantenskega inšpektorja, s katero se prepove odprema blaga v notranjem prometu, sme
nezadovoljna stranka vložiti pritožbo na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo tiste ljudske republike, v ka- teri je bilo sadje zdravstveno pregledano.
Zoper odločbo karantenskega inšpektorja, ki pre- pove izvoz blaga v inozemstvo, sme nezadovoljna stranka vložiti pritožbo na ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ.
Pritožbo je vložiti v treh dneh po vročitvi odločbe stranki.
Odločba, izdana o pritožbi, je dokončna.
11. člen
Prekrški določb te uredbe in predpisov, izdanih na podlagi nje, se kaznujejo z globo do 50.000 dinarjev, če niso kaznivo dejanje, ki spada pod kazenski zakon.
Kazen izreče okrajni (mestni) izvršilni odbor, pri- stojen za kraj, kjer se opravlja zdravstveni pregled.
Globe za kazniva dejanja, storjena pri izvozu sadja v notranjem prometu, gredo v korist proračuna tiste ljudske republike, v kateri je okrajni (mestni) izvršilni odbor, ki je kazen izrekel. Te globe se knjižijo kot dohodek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo ljud- ske republike.
Globe za kazniva dejanja, storjena pri izvozu sadja v inozemstvu, gredo v korist zveznega proračuna kot dohodek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ.
Odločbe o izrečenih kaznih pošlje okrajni (mestni) izvršilni odbor v prepisu ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo zadevne ljudske republike, ta pa ministrstvu za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ.
Če prekrški določb te uredbe prehajajo v kaznivo dejanje, ki je kaznivo po kazenskem zakonu, so karan- tenski inšpektorji dolžni, da takoj vložijo kazensko pri- javo pri pristojnem javnem tožilcu.
12. člen
Minister za finance FLRJ določi v soglasju z mini- strom za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ posebne pri*
stojbine za zdravstveni pregled sadja za notranji pro- met in sadja za izvoz.
Dohodki od pristojbin iz prejšnjega odstavka gredo v korist zveznega proračuna in se knjižijo kot dohodek ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ. Te pri- stojbine plača podjetje oziroma oseba, za katero se sadje izvaža.
13. člen
Republiška ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo izvedejo vsako leto do 20. aprila obvezni pregled sa- dovnjakov v svojem območju in ugotovijo, v katerih območjih (okrajih in okrožjih) so sadna drevesa in druge kulture okužene s kalifornijsko ščitasto ušjo.
Sezname krajev, v katerih je sadje okuženo, pošljejo republiška ministrstva za kmetijstvo in gozdarstvo mini- strstvu za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ vsako leto najpozneje do 1. maja.
Te sezname objavi ministrstvo za kmetijstvo in goz- darstvo FLRJ v Uradnem listu FLRJ.
14. člen
Krajevni (mestni) ljudski odbori nadzorujejo v svo- jem območju, ali ima pošiljka potrebno potrdilo o neo*:
kuženosti ali pa je namenjena za industrijsko predelava { (8. člen te uredbe). ' >
, 15. člen i Nadzorstvo nad izvedbo določb te uredbe v območju ljudske republike opravlja republiško ministrstvo za kmetijstvo in gozdarstvo.
Petek, 25. oktobra 1946. URADNI LIST Številka 86. — Stran 1081.
16. člen
Minister za kmetijstvo in gozdarstvo FLRJ je po- oblaščen, da s pravilnikom predpiše podrobnejše določbe za izvajanje te uredbe.
17. člen
Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Beograd 18. oktobra 1946.
Predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo,
maršal Jugoslavije:
Josip Broz-Tlto a. r.
'Minister za kmetijstvo in gozdarstvo:
dr. Vaso čubrilovič s. r.
607.
Na predlog ministra z a zunanjo trgovino, na pod- lagi 1. člena zakona o pooblastilu vlade FLRJ za izda- janje uredb na področju narodnega gospodarstva ter v skladu s protokolom o izmenjavi blaga med Češko- slovaško republiko in Federativno ljudsko republiko 'Jugoslavijo z dne 28. novembra 1945 predpisuje vlada FLRJ
UREDBO
O RAZVELJAVLJENJU DOPOLNILNEGA SPORAZUMA Z DNE 30. MARCA 1931 K POGODBI O TRGOVINI IN PLOVBI MED ČEŠKOSLOVAŠKO REPUBLIKO IN JU- GOSLAVIJO Z DNE 14. NOVEMBRA 1928 TER DOPOL- NILNIH SPORAZUMOV Z DNE 10. NOVEMBRA 1936
IN 1. JULIJA 1938
* 1. člen
Zaradi spremenjenih gospodarskih razmer, nastalih med vojno, se razveljavijo carinsko-tarifne določbe do- polnilnega sporazuma z dne 30. marca „1931 k pogodbi o trgovini in plovbi med Češkoslovaško republiko in Jugoslavijo z dne 14. novembra 1928 ter dopolnilna sporazuma z dne 10. novembra 1936 in 1. julija 1938.
2. člen
Ta uredba velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Beograd 18. oktobra 1946.
Predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo,
maršal Jugoslavije:
Josip Broz-Tito s, r.
Minister za zunanjo trgovino;
ing. Nikola Petrovič s. r.
608.
Na podlagi 12. člena zakona o zaščiti jugoslovanske imovine in imovinskih pravic in koristi v inozemstvu predpisujem
PRAVILNIK
ZA IZVAJANJE ZAKONA O ZAŠČITI JUGOSLOVAN- SKE IMOVINE IN IMOVINSKIH PRAVIC IN KORISTI
V INOZEMSTVU 1. člen
Urad za zaščito jugoslovanske imovine v inozem- stvu, v nadaljnjem besedilu »Urad«, se ustanovi pri mi- nistrstvu z a finance FLRJ z nalogo, da varuje jugoslo- vansko imovino, imovinske pravice in koristi v ino- zemstvu ter razpolaga z njimi po določbah zakona in tega pravilnika.
2. člen
Določbe zakona o zaščiti jugoslovanske imovine im imovinskih pravic in koristi v inozemstvu veljajo za imovino ter imovinske pravice in koristi:
1) vseh fizičnih in pravnih oseb jugoslovanskega državljanstva, ki so bile na dan 6. aprila 1941 domačini v smislu deviznega zakona:
2) vseh fizičnih in pravnih oseb jugoslovanskega državljanstva, katerih imovina ter imovinske pravice in koristi izvirajo iz njihove dejavnosti z inozemstvom Па jugoslovanskem ozemlju med vojno in pred njo:
3) vseh inozemskih državljanov, ki so bili na dan 6. aprila 1941 domačini v smislu deviznih predpisov, ra- zen če za njihovo imovino ni mogoče uporabiti zakona zaradi tega, ker so pozneje prenehali biti domačini v smislu deviznih predpisov;
4) vseh drugih oseb, katerih imovina, imovinske pravice in koristi so potekle iz njihove dejavnosti z inozemstvom na jugoslovanskem ozemlju med vojno, in ki so mogle imeti v smislu deviznega zakona lastnost domačinov v katerem koli obdobju od 6. aprila 1941 do 9. maja 1945. Glede oseb tujega državljanstva se ve- ljavnost te točke lahko omeji s sporazumi, ki se skle- nejo z njihovimi vladami.
3. člen
Določbe 2. člena pravilnika veljajo za vso imovino ter za vse imovinske pravice in koristi, ki so nastale do 9. maja 1945, ter za vse dohodke od te imovine do dne njene izročitve Uradu.
Določbe 2. člena pravilnika ne veljajo za imovino tistih oseb, ki so kot izseljenci pred 6. aprilom 1941 na reden način zapustile jugoslovansko ozemlje in izgu- bile lastnost domačinov v smislu deviznih predpisov.
4. člen
Pravica razpolaganja z imovino ter imovinskimi pravicami in koristmi iz 2. člena pravilnika, ki fio .№
njih imetniki Uradu prijavili ali je Urad postal po uradni dolžnosti njih pooblaščenec, pripada Uradu po navodilih ministra za finance FLRJ v smislu 8. člena zakona, če po veljavnih predpisih ni za to pristojen kak drug organ državne uprave.
Glede zaščite imovne ter imovinskih pravic in ko- risti iz 2. člena zakona odloči Urad v svoji pristojnosti, ali prevzame njih zaščito. Če Urad odkloni to zaščito, je
Stran 1082. — Številka 86. Petek, 25. oktobra 1940.
dano prizadetim osebam na prosto voljo, da ukrenejo vse potrebno za zaščito svojih pravic in koristi. Če prizadeti imetnik imovine doseže svojo pravico, sme z njo razpo- lagati samo preko Urada v smislu 3. in 4. člena zakona.
Za vso drugo imovino, imovinske pravice in ko- risti jugoslovanskih državljanov v inozemstvu, ki niso obsežene z 2. členom, lahko prevzame Urad njih zaščito v inozemstvu ob pogojih, glede katerih se poprej spo- razume z lastniki imovine, imovinskih pravic in koristi.
5. člen
Pooblastilo Urada glede imovine ter imovinskih pra- vic in koristi iz 2. člena je splošno in obsega tudi pra- vico obremenitve in razoolaganja. Obseg pooblastila Urada glede druge jugoslovanske imovine ter imovin- skih pravic in koristi v inozemstvu se določi v vsakem posameznem orimeru po sporazumu z lastniki imovine ter imovinskih oravic in koristi, katerih zastooanie se poveri Uradu. Če so lastniki ali pravni nasledniki po- grešani, neznani al; ne morejo doseči pravice razoola- ganja, je pooblastitev, ki jo dobi Urad po pooblastilu ministra za finance FLRJ po 9 členu zakona, prav tako splošna kakor glede imovine ter imovinskih pravic in koristi iz 2. člena.
6. člen
Vsi dejanski .stroški, ki nastanejo zaradi zaščite omenjene imovine ter imovinskih pravic in koristi, gredo v breme njih lastnikov.
7. člen
Če Urad prevzame zaščito imovine ter imovinskih pravic in koristi, kakor je določeno v 4. členu pravil- nika, so dosedanji pooblaščenci dolžni zastopati nikn poverjene pravice in koristi vse dotlej, dokler jih Urad izrečno ne odveže od te obveze. Ko preneha njihova pooblastitev, morajo dat,; poročilo o svojem cVtu in o ukrepih, k; so jih ukrenili za zaščito poverjenih pravic in koristi, ter dati obračun o izdatkih. Te izdatke likvi- dira Urad ob realizaciji zadevne imovine, pravic in koristi.
8. člen
Urad opravlja zaščito po svojih organih, po potrebi pa lshko v ta namen angažira posebne strokovnjake do- ma in v inozemstvu.
9. člen
Urad Je upravičen, da po naknadni lastnikovi prigla- sitvi vzame v zaščito tudi tisto imovino ter imovinske pravic« in koristi, ki jih lastniki iz opravičenih razlo- gov niso mogli priglasiti v roku, ki ga določa zakon.
10. člen
Po 8. členu zakona sme minister za finance FLRJ preko Urada v vsakem posameznem primeru odrediti realizacijo imovine ter imovinskih pravic in koristi iz 2. člena in tistih iz 9. člena, če je Urad za to po 9.
členu pooblaščen. Minister za finance sme v smislu deviznih predpisov odrediti, da se morajo realizirana sredstva ponuditi Narodni banki FLRJ obvezno v odkup, ne glede na to. aH je v smislu 8. člena deviznega za- kona ponudba teh sredstev v odkup splošno obvezna ali ne.
ti. člen
Pooblastila Po 9. čltnu zakona izdaja minister za finance FLRJ, bodisi po uradni dolžnosti aH na prošnjo prteadetih oseb.
12. člen
Zakon o zaščiti jugoslovanske imovine in imovin- skih pravic in koristi v inozemstvu se ne nanaša na imovino, pravice in koristi Narodne banke FLRJ v inozemstvu, in tudi ne na tako imovino, pravice in ko- risti Srbske narodne banke in Hrvatske državne banke*
13. člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije in s tem dnem izgubi veljavo pravilnik za izvajanie zakona o zaščiti jugoslovanske imovine ln imovinskih oravic in koristi v inozemstvu z dne 5. marca 1916, VII. štev. 3729 (Uradni list FLRJ štev. 21 z dne 12. marca 1946).
XII. ttev. 12932.
Beograd 17. oktobra 1946.
Minister za linanceS * Sreten Žujo&č s. r.
609.
Na podlagi 2. in 16. člena splošne uredbe o komii- tetih vlade FLRJ z dne 17. aprila 1946 izdaja komitet' za šole in znanost vlade FLRJ sporazumno s predsed- nikom vlade FLRJ
PRAVILNIK
O ŠTUDIJU NA MEDICINSKIH FAKULTETAH VSEUČI«
LIŠČ V FEDERATIVNI LJUDSKI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI
1. člen
Študijska doba na medicinskih fakultetah traja šest let. V ta čas se štejeta tudi praktični staž in diplomski izpit.
Praktični staž se opravlja po četrtem, petem in Šestem letu študij, in sicer:
po četrtem letu iz interne medicine in kirurgije
— štiri tedne,
po petem letu iz porodništva in ginekologije — osem tednov in
po šestem letu iz interne medicine in kirurgije
•Štiri tedne.
Diplomski izpit se opravlja iz tehle predmetov:
interne medicine, kirurgije, porodništva z gineko'o- gijo, pediatrije, ter higiene z epidemiologijo.
2. člen •
Diplomirani študenti medicinskih fakultet dobijo naziv zdravnika.
3. člen
Učne načrte in programe izdajo republiška mini- strstva za ljudsko zdravje, potrdi pa jih komitet za šole in znanost vlade FLRj.
4. člen
Novi učni načrti veljajo tudi za študente, ki so se vpisali v šolskem letu 1945/46.
6. člen
Za študente starejših letnikov bodo fakultete PO svojih razmerah izdelale prehodne učne načrte, ki mo- rajo obsegati tiste predmete iz aovega učnega načrta,
Petek, 25. oktobra 1946. URADNI LIST Številka 86. — Stran 1083.
ki >гћ Studenti v svojem dosedanjem Studiju niso po- slušati.
6. člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v Uradnem iista Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Beograd 15. oktobra 1946.
Za tajnika komiteta: Predsednik komiteta;
Nemanja Madjarević s. r Boris Ziherl s. r.
1946/47, z dodatkom največ 100 dinarjev na 100 kg koruze.
2) Ministrstvo za trgovino in preskrbo FLRJ bo izdalo potrebna navodila za izvajanje te odredbe.
3) Ta odredba velja takoj.
§t. 9994.
Beograd 14. jktobra 1946.
Predsednik gospodarskega sveta:
Boris Kidrič s. r.
610.
Na podlagi 15. člena uredbe o izdajanju in prijav- ljanju delnic izdajam
NAVODILO
ZA IZVAJANJE UREDBE O IZDAJANJU IN PRIJAV- LJANJU DELNIC
1) če pravno obstoječe delniško podjetje nima or- ganov, ki bi veljavno predstavljali družbo, je dolžan okrajni ljudski odbor tistega okraja, v katerem je sedež družbe, na sedežu ljudske republike pa mestni (izvršilni) ljudski odbor da v smislu 8., 9. in 11. člena uredbe o izdajanju in prijavljanju delnic opravi preved- bo delnic na prinašalca v delnice na ime, oziroma da registrira delnice, ki se že glaslj.o na ime.
V ta namen odpre okrajni oziroma mestni ljudski Odbor posebno knjigo delničarjev za vsako tako del- niško družho in ko opravi vse posle, ki bi jih bila mo- rala po uredbi oprarviti družba, hrani to knjigo, doki:r ne dobi družba zakonitih predstavnikov, katerim jo iz- roči po zapisniku.
Ko se delnice prevedejo na lastnikovo ime oziroma ko se za delnice ra ime ugotovi, da so registrirane, se pritisne nanje žig ljudskega odbora in jin podpiše pooblaščeni organ, delnice Pa se nato po 4. točki 8.
člena vrnejo denarnemu zavodu, ki jih je poslal.
2) Z delnicami društev, ki so po pravnomočni sodbf pristojnega sodišča zaplenjene v korist države, je rav- nati v vsem po uredbi in vse delnice prenesti na državo.
3) Dejanske stroške pri izvajanju uredbe (poštni stroški za pošiljatev in vrnitev delnic itd.) nosi družba, če družba nima premoženja, s katerim bi se ti stroški poravnali, jih nosijo delničarji.
Vil. štev. 16021.
Beograd 15. oktobra 1946
Minister za finance:
Sreten Žujović I. r.
611.
Gospodarski svet vlade FLRJ izdaja ODREDBO
O DAJANJU PREMIJ PRI ODKUPU KORUZE V KRAJIH, PRIZADETIH ZARADI SUŠE 1) V krajih, prizadetih zaradi suše, se bo odkupe*
vala koruza po cenah, predpisanih v i, členu odredbe o cenah koruze v zrnju in storžu v gospodarskem leta
612.
Na podlagi 13. člena finančnega zakona FLRJ za proračunsko leto 1946 izdajam sporazumno s pred- sednikom gospodarskega sveta ter po odobritvi pred- sednika vlade FLRJ
ODREDBO
O ODPRAVI TAKSE ZA POGODBE O SETVI IN ODKUPU INDUSTRIJSKIH RASTLIN
1. člen
Za pogodbe o setvi in odkupu industrijskih rastlin se ne plača nobena taksa.
2. člen
Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
V. št. 10191, Beotrrad g. oktobra 1946.
Minister za finances Sreten Žujović s. r.
613.
4
Na podlagi! 1. člena uredbe o načrtnem porazde- Ijevanju in potrošnji blaga in II. točke odločbe gospo- darskega sveta o določitvi predmetov, ki spadajo pod načrtno porazdeljevanje in potrošnjo, z dne 12 maja 1945 (Uradni Ifet št 32/45) izdajam
ODREDBO
O POSTAVITVI NEKIH PREDMETOV POD NAČRTNO PORAZDELJEVANJE IN POTROŠNJO
,1. Pod načrtno porazdeljevanje in potrošnjo so postavljeni tile predmeti:
1) kožna podloga ter surove kože divje mačke, volka, vidre, povha, bizamske podgane, šakala, herme- lirta, podlasice, risa, hrčka, domačega zajca iff krta;
Kožno podlogo in kože navedenih živali je upra- vičeno kupovati in izročati v promet le državno podjetje za promet г usnjem in tekstilom »Koteks«.
2) Žagani gradbeni les (tramovi, deske in letve) . to tesani tramovi iz lipovega lesa (lipovine); * 3> gasilski material, avtotanki »n avtomobilske pri- prave (avtoagregati in avtomobilske lestve), agregati (črpalke) za gašenje (ročni in na kolesih), ročni ga- silni aparati, konopfjeve gasilne cevi, sesalne gumi- jaste cevi, spojnice iii holenderji za cevi. brizgalne cevi,
Stran 1084. — Številka 86. URADNI LIST Petek, 25. oktobra *946.
nastavki za brizgalne cevi, gasilske lestve, maske in aparati za umetno dihanje (aparati dreger) in azbestne obleke.
H. S to odredbo se razveljavlja 3. točka odredbe št. 45225 z dne 1. junija 1946, kolikor se nanaša na izročitev kožne podloge v prosto prodajo (Uradni list FLRJ št. 46/46), ter odredba št. 39301 z dne 14. maja 1946, kolikor se nanaša na prosto prodajo žaganega gradbenega lesa № tesanih tramov iz lipovega lesa (Uradni list št. 40/46).
III. Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Št. 83000
Beograd 22. oktobra 1946.
■Minister za trgovino in preskrbo:
dr Zaim Šarac s. r.
614.
Na podlagi 1. člena uredbe o načrtnem porazdelje- vanju in potrošnji blaga in II. točke odločbe gospodar- skega sveta o določitvi predmetov, ki spadajo pod na- črtno razdeljevanje in potrošnjo, z dne 12. maja 1945 jter v zvezi z odločbo št. 14558 z dne 29. septembra 1945 (Uradni list št. 76/45), odločbo št. 3628 z dne 21. ja- nuarja 1946 (Uradni list FLRJ št. 10/46) in v zvezi s točko 12 pod č) odločbe št. 467 z dne 9. junija 1945 (Uradni list št, 40/45) izdajam
ODREDBO
O IZLOČITVI NEKATERIH PREDMETOV IZ NAČRT- NEGA PORAZDELJEVANJA IN POTROŠNJE 1) Ultramarin, voščilo za pod in plošče panel se izročajo v prosto prodajo.
2) Predpisi o cenah ostanejo nespremenjeni.
3) Ta odredba velja od dneva objave v Uradnem Bstu Federativne ljudske republike Jugoslavije.
Št. 83001.
Beograd 22. oktobra 1946
Minister za trgovino in preskrbo:
dr. Zaim Šarac s. r.
615.
Na podlagi 5. člena zakona odvzemu državljan- stva oficirjem m podoficir jem bivše jugoslovanske voj- ske, ki se nočejo vrniti v domovino, ter pripadnikom vojaških formacij, ki so služili okupatorju in so po- begnili v inozemstvo, izdajam s pritrditvijo ministra za narodno obrambo
ODLOČBO
O KONČANI REPATRIACIJI DRŽAVLJANOV FE- DERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE
IZ BELGIJE IN LUKSEMBURGA
Končana je repatriacija državljanov Federativne ijudske republike Jugoslavije iz Belgije in Luksem- burga.
Rok dveh mesecev, določen v prvem odstavku 2, člena zakona o odvzemu državljanstva oficirjem in podoficirjem bivše jugoslovanske vojske, ki se nočejo vrniti v domovino, ter pripadnikom vojnih formacij, ki so služili okupatorju in so pobegnili v inozemstvo,
začne teči od osmega dneva, ko predstavništvo FLRJ v Bruslju objavi v svojih uradnih prostorih, da je ken- čana repatriacija državljanov Federativne ljudske repu- blike Jugoslavije iz Belgije in Luksemburga.
Poslaništvo FLRJ v Bruslju razglasi na navaden na- čin, v tisku in radiu, da je repatriacija končana, ter dan, od katerega začne teči rok dveh mesecev, po ka- terem zadenejo v zakonu določene posledice tiste osebe, ki ne dajo izjave, da so pripravljene vrniti se v do- movino.
IV. Št. 10744, Beograd 19. oktobra 1946.
Minister za notranje zacteve:
A. Ranković s. r.
VSEBINA:
Stwn 602 Zakon o potrditvi, spremembah in dopolnit-
vah zakona o odvzemu državljanstva oficir- jem in podoficirjem bivše jugoslovanske voj-:
ske, ki se nočejo vrniti v domovino, ter pri- padnikom vojaških formacij, ki so služili oku- patorju in so pobegnili v inozemstvo — — H)73 603. Zakon o potrditvi in spremembah zakona d
zaščiti in upravljanju narodnega imetja — <074 604. Zakon o potrditvi in spremembah zakona o
ureditvi plačilnega prometa z inozemstvom (deviznega zakona) — 1076 605. Zakon o potrditvi in spremembah odloka o
>dpravi in razveljavljen ju vseh pravnih pred- pisov, izdanih med okupacijo po okupator- jih in njihovih pomagačih; o veljavnosti od- ločb, izdanih v tej dobi; o odpravi pravnih predpisov, ki so veljali v trenutku okupacije po sovražniku — t0<78 606. Uredba o zdravstvenem pregledu (fitopato-
loškem nadzorstvu) sadja v notranjem pro- metu in sadja, namenjenega za izvoz — — M>79 607. Uredba o razveljavljenju dopolnilnega spo-
razuma z dne 30 marca 1931 k pogodbi o trgovini in plovbi med Češkoslovaško re- publiko in Jugoslavijo z dne 14. novembra 1928 ter dopolnilnih sporazumov z dne 10.
novembra 1936 in 1. julija 1938 10вТ 608. Pravilnik za izvajanje zakona o žaščiti Jugo-
slovanske imovine in imovinskih pravic in koristi v inozemstvu 16M 609. Pravilnik o študiju na medicinskih fakulte-
tah vseučilišč v Federativni ljudski republiki Jugoslaviji 10в2 610. Navodilo za izvajanje uredbe o izdajanju in
prijavljanju delnic — — *083 611. Odredba o dajanju premij pri odkupu koruze
v krajih, prizadetih zaradi suše — — — — 1083 612. Odredba o odpravi takse za pogodbe o setvi
in odkupu industrijskih rastlin 1083 613. Odredba e> postavitvi nekih predmetov pod
načrtno porazdeljevanje in potrošnjo — — 1083 614. Odredba o izločitvi nekaterih predmetov iz
načrtnega porazdeljevanja in potrošnje 1084 615. Odločba o končani repatriaciji državljanov
Federativne ljudske republike Jugoslavije iz Belgije in Luksemburga — 1084 Izdajatelj: Uredništvo »Uradnega lista Federativne ljudske republike Jugoslavije«, Beograd, Brankova 2*.
Direktor in odgovorni urednik Slobodan M. Nešović, Majke Jevrosime št. 20.
Tisk Jugoslovanskega tiskarskega podjetja, Beograd.
Uradni list flDtMTIVNI LJUDSKI ftIPU&LIKe JUCOSlAVUt
OQLcXSNl DEL IZ UREDNIŠTVA
Uredništvo »Uradnega lista FLRJ« pripravlja vrsto zvezkov svoje »Zfcirke zakonov«, v katerih bodo objav- ljeni zakoni, ki jih je izdala Ljudska skupščina na svo- jem zadnjem zasedanju in ki sta jih zakonodajna od- bora Ljudske skupščine spravila v smislu 136. člena ustave v sklad z ustavnimi predpisi. Ti zakoni bodo iz- iti v snopičih po sorodnosti gradiva in bodo opremljeni z razlago in potrebnimi pojasnili, da bi se tako olajšala njih enotna uporaba v vsej državi.
V prihodnjih dneh bo izšel najprej novelirani zakon 0 taksah s prečiščenim besedilom pravilnika in s po- drobno razlago. Nadalje bo izšla zbirka materialno ka- zenskih predpisov z razlago in navodili; zakon o ljud- skih sodiščih in o javnem tožilstvu z razlago; zakon o splošnem gospodarskem načrtu in organih za načr- tovanje ter zakon o državnih gospodarskih podjetjih s predgovorom ministrov Andreja Hebranga in Borisa Ki- driča; zakon o avtorskem pravu s pravilniki in pojasnili komiteta za kulturo in znanost; splošni zakon o za- drugah s predgovorom dr. Vučkoviča; zakon o tisku ter zakon o društvih, zborovanjih in drugih javnih shodih itd.
Zakon o državnih uslužbencih in zakon o socialnem zavarovanju deiavcev, nameščencev in uslužbencev bo- sta izšla, čim bodo izdane uredbe in pravilniki za njih izvajanje. Ti zakoni bodo za olajšanje njih uporabe opremljeni s komentarjem,
Pravtako se pripravlja tudi zbirka predpisov o in- validih, v kateri bo objavljeno vse gradivo naše nove invalidske zakonodaje.
NOVI ZAKON O TAKSAH
Te dni je izšla druga izdaja zakona o potrditvi, spremembah in dopolnitvah zakona o taksah s pravil- nikom za njega izvajanje in s komentarjem ministrstva za finance FLRJ.
Ta zakon sta na podlagi 136. člena ustave priredila zakonodajna odbora Zveznega sveta in Sveta narodov Ljudske skupščine FLRJ.
Pbleg zakona o potrditvi, spremembah in dopol- nitvah zakona o taksah, ki je dobil prečiščeno besedilo je tu objavljeno tudi prečiščeno besedilo pravilnika za izvajanje zakona o taksah, ki je bil spremenjen s pra- vilnikom o spremembah in dopolnitvah pravilnika za iz- vajanje zakona o taksah z dne 26. avgusta 1946 (Uradni list FLRJ št. 70 z dne 30. avgusta 1946).
Kot prispevek k boljšemu razumevanju ta pravilni uporabi zakonskih določb je finančno ministrstvo FLRJ dalo svoj uradni komentar k zakonu o taksah, ki je tu natisnjen s kurzivom za besedilom pravilnika. Komen- tar rešuje nekatera taksnopravna vprašanja, ki so s* »
dosedanji praksi najpogosteje pojavljala kot neja***
ali sporna.
V besedilu komentarja (pri 6. členu zakona)*so na- vedene tudi taksne oprostitve, ki jih prinašajo posebni predpisi.
Tako je v tej knjižici zbrana celotna tvarina s pod- ročja naše nove taksne zakonodaje.
Zbirka je izšla v vseh štirih narodnih jezikih. Cena posameznemu izvodu je 12 dinarjev.
Vse publikacije »Uradnega lista FLRJ« se dobe * Ljudski republiki Srbiji v vseh knjigarnah, v Ljudski republiki Sloveniji pri »Slovenskem knjižnem zavodu«, in vseh njegovih podružnicah ter pri Cankarjevi založbi,- v Ljudska republiki Hrvatski v vseh podružnicah založbe
»Naprijed«, v ljudskih republikah Makedoniji in Črni gori v vseh knjigarnah »Kulture«, v Ljudski republiki Bosni in Hercegovini pa pri »Svijetlosti« in v drugih, knjigarnah v Sarajevu.
URADNE GBJ&VE DRŽAVNI ZAVOD ZA OSIGURANJE I REOS1GU-
RANJE, ZAGREB
Likvidacija bivših državnih I banovinskih zavoda za osiguranje usjeva 1 plodova od tuče
Temeljem riješenja Ministarstva financija FNRJ I Ministarstva poljoprivrede i šumarstva FNRJ o likvl-:
daciji bivših državnih i banovinskih zavoda za osigura*:
nje usjeva i plodova od tuče VII br. 10624 od 13-VI1-46, komisija za likvidaciju objavljuje, da je otpočela likvi- dacijom Zavoda za osiguranje pri Ministarstvu poljo- privrede i šumarstva u Zagrebu, Kačićeva ul. 9.
Likvidatorima su imenovani:
1) Vučković Nikola, u ime Ministarstva poljopri- vrede i šumarstva FNRJ, 2) Ahčin Alojz, u ime Mini- starstva financija FNRJ, 3) agr, Švigir Fran, u ime Dr- žavnog osiguravajućeg zavoda FNRJ.
Pozivaju se svi vjerovnici i dužnici da najdalje u roku od mjesec dana, računajuć od dana objavljenja ovog oglasa u »Službenom listu FNRJ« i »Narodnim no- vinama«, službenom listu Narodne Republike Hrvatske, prijave svoje tražbine odnosno dugove gore navedenoj likvidacionoj komisiji.
Članovi komisije za likvidaciju:
Ahčin Alojz, Vučković Nikola, K 4013 1-1 agr. Švigir Fran
ДРЖАВНИ ОСИГУРАВАЈУЋИ ЗАВОД ФНРЈ Ликвидација бивших завода за пол>опривредна
осигураша у Македонији
Решењем Министарства финансија ФНРЈ VII бр.
10624 од 13 јула 1946 године и одлукои Министар-
