(1)SOCIALISTIĆNC FEDERATIVNE REfUILIKE JUGOSLAVIJE »URADNI LIST SFRJ« Izhaja v srbsko- brvatskl oziroma hrvatsknsrbskl

(1)

SOCIALISTIĆNC FEDERATIVNE REfUILIKE JUGOSLAVIJE

»URADNI LIST SFRJ« Izhaja v srbsko- brvatskl oziroma hrvatsknsrbskl. slo- venski la makedonski Izdaji. — Oglati po ceniku. — Zlro račun pri službi drut- li««eea knjigovodstva za naroćnlno. po-

••bn« Izdaj* In oglas«

Sreda, 7. avgusta 1968.

BEOGRAD

Številka .12. leto xxiv.

Cena te številke je 1,20 dinarjev — Akontacija naruCnlne za letu 196S znala W. - dinarje*. - CrednUtvo: Ulica Jo«

vana Rlstlca U. t. PoŠt predal 22«. Te- lefoni; centrala 59-831, зо-»зг, so sjs Ш 50-934: naroCnlnskl oddelek 51-731. pt*>

đajnl oddelek .11 671 407.

Na podlagi 1. točke prvega odstavka 217. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O DOPOLNITVI ZAKO- NA O SKLADU FEDERACIJE ZA KREDITIRANJE GOSPODARSKEGA RAZVOJA GOSPODARSKO NE- ZADOSTNO RAZVITIH REPUBLIK IN KRAJEV Razglaša se zakon o dopolnitvi zakona o skladu federacije za kreditiranje gospodarskega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in krajev, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 30. julija 1968 in na seji Gospodarskega zbora dne 29. julija 1968.

PR št. 706.

Beograd, 31. julija 1968.

Predsednik republike:

Josip Broz Tito s, r.

Predsednik Zvezne skupščine:

Miicntije Popović s. r.

ZAKON

O DOPOLNITVI ZAKONA O SKLADU FEDERACI- JE ZA KREDITIRANJE GOSPODARSKEGA RAZ- VOJA GOSPODARSKO NEZADOSTNO RAZVITIH

REPUBLIK IN KRAJEV 1. člen

Za 40. členom zakona o skladu federacije za kreditiranje gospodarskega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in krajev (»Uradni list SFRJ«

št. 8/65, 26/66 in 28/66) se doda nov, 40a člen, ki se glasi;

»Ne glede na prvi odstavek 40. člena tega zakona se krediti, ki jih je dobila Socialistična republika Bosna in Hercegovina od leta 1961 do 1965 iz sredstev federacije za pospeševanje razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in krajev, odstopajo tej republiki skupaj z vsemi kreditnimi anuitetami.

Anuitete kreditov iz prvega odstavka tega člena, ki zapadejo do konca leta 1970 in naj bi bile dohodek sklada, bo kril sklad iz svojih celotnih sredstev v času od leta 1966 do 1970, če bodo ta sredstva presegla 8200 milijonov dinarjev. Ce ta znesek ne bo dosežen ali če presežek nad 8200 milijonov dinarjev ne bo zadoščal za kritje anuitet, ki bodo zapadle do leta 1970, bo federacija iz vseh svojih razpoložljivih sredstev nadomestila skladu celoten znesek oziroma ustre- zno razliko odpisanih anuitet, ki bodo zapadle do konca leta 1970.

Anuitete, ki so bile vplačane do 30. junija 1968, bo dal sklad na razpolago Socialistični republiki Bos- ni in Hercegovini najkasneje do konca leta 1968.«

2. člen

Narodna banka Jugoslavije bo dovolila skladu 1г dinarskih sredstev, ki jih ima pri njej federacija od najetih zunanjih posojil, kredit 43,3 milijonov dinarjev proti vračilu do konca leta 1970, da bi mogel sklad kriti obveznosti iz tretjega odstavka 40a člena zakona o skladu federacije za kreditiranje gospodarskega razvoja gospodarsko nezadostno razvitih republik in krajev.

3. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v,

»Uradnem listu SFRJ«.

408.

Na podlagi 1. točke prvega odstavka 217. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavija izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI TEMELJNEGA ZAKONA O UGO- TAVLJANJU IN DELITVI DOHODKA V DELOVNIH

ORGANIZACIJAH

Razglaša se temeljni zakon o ugotavljanju in delitvi dohodka v delovnih organizacijah, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 29.

julija 1968 in na seji Gospodarskega zbora dne 29.

julija 1968.

PR. št. 691.

Beograd, 30. julija 1968,

Predsednik republike?

Josip Broz Tito s. r.

t Predsednik

Zvezne skupščine:

Milentije Popović s. r.

TEMELJNI ZAKON

O UGOTAVLJANJU IN DELITVI DOHODKA V DE- LOVNIH ORGANIZACIJAH

I. Splošne določbe 1. člen

Delovni ljudje v združenem delu z družbenimi sredstvi pridobivajo dohodek in razpolagajo z njim kot z rezultatom svojega in družbenega dela.

V svojem in skupnem interesu delijo delovni ljudje dohodek na načelu delitve po delu in solidarnosti v skladu s statutom, drugimi splošnimi akti in z zakoni. '

(2)

Stran 686. — Številka 32. URADNI LIST SFRJ Sreda, 7. avgusta 1968.

2. člen

Pravico do pridobivanja in delitve dohodka uresni- čujejo delovni ljudje v vseh oblikah združenega dela (delovne enote in druge oblike združenega dela v delovni organizaciji, delovne organizacije in asociacije delovnih organizacij).

S statutom delovne organizacije ali s pogodbo na podlagi statuta se določajo oblike združenega dela in urejajo medsebojna razmerja pri pridobivanju in delitvi dohodka ter pri uporabi sredstev m razpolaganju z njimi.

J. člen

Določbe tega zakona se nanašajo na vse oblike združenega dela, za katere je v statutu ali v pogodbi na podlagi statuta določeno, da samostojno pridobivajo in delijo dohodek (v nadaljnjem besedilu: samostojna organizacija združenega dela).

4. člen

Kadar tvorijo samostojne organizacije združenega dela skupne organizacije: poslovna združenja, pogodbene skupnosti ali druge poslovne asociacije, odločajo ali sklepajo o soglasju glede temeljnih razmerij delitve dohodka in glede temeljnih vprašanj uporabe in razpo- laganja s skladi takih organizacij delovni ljudje v samostojnih organizacijah združenega dela, ki tvorijo tako skupno organizacijo.

Temeljna razmerja pri delitvi dohodka po prvem odstavku tega člena imajo za podlago merila, ki jih do- loča pogodba ali drug akt, ali pa delitev po zaključnem računu. Temeljna vprašanja uporabe skladov in raz- polaganja z njimi pa se urejajo s programom in načr- tom za uporabo skladov in razpolaganje z njimi.

Sredstva, ki so jih samostojne organizacije združe- nega dela vložile v skupno organizacijo iz prvega odstavka tega člena, in dohodek, ki ga v sorazmerju s svojim delom in vloženimi sredstvi pridobijo v njej, so sestavni del njihovih sredstev oziroma njihovega dohodka. Samostojne organizacije združenega dela se lahko s pogodbo zavežejo, da bodo del dohodka ali ves dohodek, ki ga dosežejo kot rezultat skupnega dela v skupni organizaciji, vlagale v skupne sklade za dolo- čene namene in da bodo te sklade upravljali skupni organi.

Delitev doseženega dohodka ter uporaba skladov in razpolaganje z njimi pri organizacijah iz prvega odstavka tega člena morajo biti v skladu s pogodbo, s katero so bile take organizacije ustanovljene.

Delovni ljudje teh skupnih organizacij imajo pravico do dela dohodka, ki ustreza njihovemu prispevku v skupnem delu, in pravico do samoupravnega razpo- laganja s tem delom dohodka.

Določila pogodb, ki bi nasprotovala prvemu in tre- tjemu odstavku tega čiena, so neveljavna.

Ce za skupnosti delovnih organizacij, ustanovljene z zakonom, ni izrečno določeno kaj drugega, veljajo določbe prvega do šestega odstavka tega člena tudi zanje.

5. člen

Pri odločanju o delitvi dohodka so delovnim lju- dem v samostojnih organizacijah združenega dela vo- dilo njihovi trajni posamični in skupni interesi ter potreba po nenehnem razširjanju materialne osnove družbenega dela.

Pri določanju politike in meril za delitev dohodka se morajo delovni ljudje v samostojnih organizacijah družbenega dela ravnati po sprejetih samoupravnih sporazumih in dogovorih.

6. člen

Določbe tega zakona se nanašajo na samostojne organizacije združenega dela v vseh družbenih dejav- nostih.

Z zakonom se je mogoče odmakniti od posameznih določb tega zakona glede delovnih organizacij, ki opravljajo dejavnosti družbenih služb, komunalne dejavnosti in dejavnosti posebnega družbenega pomena;

pri tem pa morajo biti spoštovana njegova načela.

II. Ugotavljanje dohodka 7. člen

Dohodek ugotavlja samostojna organizacija zdru- ženega dela tako, da odbija od celotnega dohodka materialne stroške poslovanja oziroma dejavnosti (v nadaljnjem besedilu: poslovanje) in amortizacijo.

8. člen

Celotni dohodek samostojne organizacije združe- nega dela je vrednost, ki jo je ta dosegla s svojim poslovanjem.

Za vrednost, ki jo je samostojna organizacija zdru- ženega dela dosegla s poslovanjem, se štejejo poleg vrednosti prodanega blaga in opravljenih storitev (fak- turirana realizacija) tudi vsi drugi dohodki, ki jih je organizacija dosegla s svojim poslovanjem: dohodki po pogodbi o združitvi sredstev za skupno poslovanje;

obresti od posojenih sredstev oziroma obresti, zaraču- nane od vrednosti na kredit prodanega blaga oziroma na kredit opravljenih storitev; obresti od naloženih sredstev in od sredstev, vloženih v kreditni sklad banke; vrednost blaga lastne proizvodnje in la- stnih storitev, uporabljenih za lastne investicije ali za druge namene, ki imajo značaj končne potrošnje;

vrednost drugim brezplačno danega blaga oziroma brezplačno opravljenih storitev, kot tudi drugi dohodki, razen dohodkov, ki jih je treba po posameznih predpisih vložiti v sklade ali v druga posebna sredstva samostojne organizacije združenega dela.

V celotni dohodek samostojne organizacije združe- nega dela se vštevajo tudi vrednosti iz drugega odstavka tega člena, ki so bile dosežene z drugimi samostoj- nimi organizacijami združenega dela v sestavu iste delovne organizacije (interna realizacija).

Davek od prometa blaga na drobno, ki ga je samostojna organizacija združenega dela zaračunala pri prodaji blaga, se ne všteva v njen celotni dohodek.

9. člen

Za materialne stroške poslovanja samostojne organizacije združenega dela se štejejo stroški, ki so bili potrebni za dosego celotnega dohodka, razen amortizacije in izdatkov, ki se po tem ali po kakšnem drugem zakonu nadomeščajo iz dohodka ali iz sklada in drugih posebnih sredstev samostojne organizacije zdru- ženega dela.

Amortizacija se obračunava v skladu s predpisi o amortizaciji osnovnih sredstev delovnih organizacij.

10. člen

Materialni stroški poslovanja in amortizacija se nadomeščajo iz celotnega dohodka z zneski, ki se na- našajo na poslovanje, iz katerega je bil dosežen celotni dohodek.

Samostojna organizacija združenega dela lahko od- loči, da bo posamezne materialne poslovne stroške, ki niso odvisni od obsega poslovanja, in amortizacijo v celoti nadomestila iz celotnega dohodka, izračunanega za obračunsko poslovno dobo, v kateri so stroški na- stali.

(3)

11. člen

Dohodek, ki ga doseže v posameznem poslovnem letu, ugotovi in razdeli samostojna organizacija zdru- ženega dela z letnim zaključnim računom v skladu s statutom in zakonom. Razporejeni dohodek sme uporabljati le v mejah razpoložljivih sredstev.

Poslovne rezultate, ki jih doseže med letom, ugotavlja samostojna organizacija združenega dela s peri- odičnimi obračuni v skladu s statutom in zakonom.

Dohodek, ki ga ugotovi s periodičnim obračunom, sme organizacija uporabljati za obratna sredstva, ven- dar pa ga ne sme razporejati v sklade in ne vlagati v osnovna sredstva, če ni v zakonu drugače določeno.

III. Delitev dohodka 12. člen

Samostojne organizacije združenega dela razpore- jajo dohodek na del, namenjen za razširitev materialne osnove dela, vštevši tudi del, namenjen v njihove rezervne sklade, in ha dei, namenjen za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi.

Prispevki za proračune^ za socialno zavarovanje in za druge skupne potrebe, ki jih delovni ljudje ne. za- dovoljujejo v samostojni organizaciji združenega dela, se smejo plačevati samo iz osebnega dohodka (bruto osebnega dohodka), če ni v zakonu drugače določeno.

Delovni ljudje v samostojni organizaciji združe- nega 'dela lahko odločijo, da bodo iz dohodka krili posamezne izdatke za družbene službe ali iz dohodka dajali Jaka sredstva po sarnoupravniih sporazumih z organizacijami, ki opravljajo omenjene dejavnosti.

Ce so z zakoni določene obveznosti, ki jih, morajo dajati samostojne organizacije združenega dela iz dohodka za družbene potrebe (zakonske obveznosti; prispevki,, davki in druge davščine), tedaj mora biti v takem zakonu določen tudi način njihovega izvrševanja.

Pri tem so družbeno-politične skupnosti dolžne, da vi- šino takih obveznosti'usklajujejo s splošnimi gibanji dohodka in splošnimi gibanji v, gospodarstvu.

13. člen

Iz dohodka krije in nadomešča samostojna organizacija združenega dela: obresti za kredite in povračila za druge bančne posle, zavarovalne premije, obveznosti iz dohodka-iz naslova združitve sredstev za skupno poslovanje ter druge pogodbene obveznosti, ki se po zakonu krijejo iz dohodka.

14. člen

Iz poslovnih sredstev, s katerimi razpolaga, vštev- ši tudi sredstva, pridobljena s kreditom — če ni v kreditni pogodbi drugače dogovorjeno — sme samostojna organizacija združenega dela na račun dohodka, ki ga bo pridobila: izplačevati delavcem akontacije osebnih dohodkov, plačevati tekočo skupno porabo delavcev, ki nima značaja investicijske potrošnje, in pla- čevati pogodbene in zakonske obveznosti, ki se krijejo ali nadomeščajo iz dohodka.

Od obveznosti iz četrtega odstavka 12. člena in iz 13. člena tega zakona in od delavcem izplačanih akontacij osebnih dohodkov mora biti iz dohodka nado- meščen najmanj tisti del, ki se nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dohodek dosežen.

15. člen

V splošnem aktu določi samostojna organizacija združenega dela osnove in merila, po katerih razpo- reja doseženi dohodek na sredstva za razširjanje materialne osnove dela in na sredstva za zadovoljevanje osebnih in skupnih potreb delovnih ljudi.

S splošnim aktom določi samostojna organizacija združenega dela osnove in merila, po katerih so delovni ljudje deležni delitve sredstev za zadovoljevanja svojih osebnih in skupnih potreb.

16. člen I Da bi mogla spoznavati rezultate svojega poslovanja in si zagotavljati elemente za delitev dohodka, spremlja samostojna organizacija združenega dela gi- banje vseh elementov, ki vplivajo na doseganje celotnega dohodka in dohodka, ter v ta namen evidentira zlasti: stanje, vire in uporabo vseh sredstev; dohodke in osnove zanje; materialne stroške poslovanja in a- mortizacijo ter dohodek in osnovne elemente za njegovo delitev in dobiček.

Poseben zvezni zakon določa načela, po katerih vodijo samostojne organizacije združenega dela knjige, in minimum enotnih računov, ki jih morajo voditi v svojem knjigovodstvu po prvem odstavku tega člena.

17. člen

Ce samostojna organizacija združenega dela na doseže po zaključnem računu toliko dohodka, da bi mogla iz njega nadomestiti izplačane akontacije osebnih dohodkov ali poravnati minimalne osebne dohodke, obračunane za poslovno dobo, za katero ni iz- plačala akontacij osebnih dohodkov, sredstva, izplača- na za tekočo skupno porabo delavcev, ki nima značaja investicijske potrošnje, ter pogodbene in zakonske obveznosti — od vsega del, ki se nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dosežen dohodek — se šteje, da je po- slovala z izgubo.

Ce samostojna organizacija združenega dela iz svojega dohodka po zaključnem računu, ki ga je iz- računala na podlagi materialnih stroškov poslovanja in amortizacije, obračunane po predpisanih stopnjah — od vsega znesek, ki se nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dosežen celotni dohodek (prvi odstavek 10.

člena) — ter iz sredstev, ki jih ima v svojem rezerv- nem skladu, ne more nadomestiti poleg pogodbenih obveznosti iz dohodka in minimalnih osebnih dohodkov delavcev ter zakonskih obveznosti — od vsega del, ki se nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dosežen dohodek — je oproščena tega, da bi morala izločati in nadomeščati iz dohodka sorazmeren del vseh zakonskih obveznosti — glede tistega dela, ki se nanaša na poslovanje, iz katerega je bil dosežen dohodek — kolikor ji omenjenih sredstev manjka.

Samostojna organizacija združenega dela, ki je po- slovala z izgubo, mora sestaviti svoj sanacijski pro- gram, v katerem predvidi, kaj bo ukrenila za odstra- nitev vzrokov,, ki so pripeljali do izgube, ter do kdaj in na kakšen način bo v naslednjem obdobju nadomestila potrošene, pa še ne krite izdatke iz prvega odstavka tega člena.

Proti samostojni organizaciji združenega dela, kt ne sestavi sanacijskega programa po tretjem odstavku tega člena ali ne izkaže verjetno, da bo v naslednjem obdobju iz celotnega dohodka oziroma iz dohodka nadomestila omenjene izdatke, ali pa sprejetega sanacijskega programa ne izvršuje, kot tudi proti samostojni organizaciji združenega dela iz drugega odstavka tega člena — so dopustni z zakonom predvideni ukrepi.

(4)

Stran 688. — Številka 32. URADNI LIST SFRJ Proti samostojni organizaciji združenega dela, ki

je v sestavu delovne organizacije, lahko nastopi v pri- merih iz prvega do četrtega odstavka tega člena ta delovna organizacija z ukrepi, ki jih določata njen statut in zakon.

18. člen

Samostojne organizacije združenega dela se, ures- ničujoč skupne interese delovnih ljudi, dogovarjajo o pogojih za pridobivanje dohodka in o načelih, ki jim bodo kriteriji pri določanju osnov in meril za delitev dohodka.

V sporazumih, doseženih z medsebojnim dogovor- janjem, lahko prevzamejo samostojne organizacije združenega dela obveznosti, da se bodo ravnale po do- ločenih osnovah in merilih za delitev dohodka in osebnih dohodkov, in predvidijo sankcije za primer, če bi katera kršila posamezna pogodbena določila.

Sporazumi iz prvega in drugega odstavka tega člena so pravno veljavni, če so sklenjeni v pismeni obliki in sprejeti od samostojnih organizacij združe- nega dela v skladu z njihovim statutom.

19. člen

Za usklajevanje posamičnih in skupnih interesov delovnih ljudi ter za ustvarjanje skupnih podlag za reševanje posameznih vprašanj s področja pridobivanja in delitve dohodka in osebnih dohodkov delavcev se uvaja družbeno dogovarjanje med asociacijami delovnih organizacij, sindikati in izvršilnimi organi družbeno-političnih skupnosti.

Dogovor v smislu prvega odstavka tega člena lahko zahtevajo asociacije delovnih organizacij, sindikati, zvezni, republiški in pokrajinski izvršni svet oziroma organ, ki ga določa statut ali splošni akt občine.

Statuti ali splošni akti sindikatov oziroma gospodarskih zbornic ali ustreznih skupnosti delovnih organizacij družbenih dejavnosti določajo, * katere organizacije sindikatov oziroma katere asociacije delovnih organizacij lahko zahtevajo tak dogovor.

Zahtevo za dogovor po prvem in drugem odstavku tega člena je treba vložiti pri predsedniku ustreznega zbora skupščine družbeno-politične skupnosti.

Predsednik zbora iz četrtega odstavka tega člena, ki dobi zahtevo za dogovor, mora začeti postopek dogovarjanja in določiti člana zbora, ki naj ta postopek vodi.

Sporazumi, doseženi z družbenim dogovarjanjem, veljajo za delovne organizacije, ko jih v skladu z njihovim statutom sprejmejo, če ni v zakonu drugače določeno.

20. člen

Ce v postopku za družbeni dogovor po 19. členu tega zakona ni dosežen sporazum o vprašanjih, ki so bila predmet dogovarjanja, lahko sprejme ustrezen zbor skupščine družbeno-politične skupnosti na predlog katerega od iniciatorjev dogovarjanja svoje priporočilo.

21. člen

Za vzpodbujanje splošnega družbenega razvoja, izenačevanje pogojev za pridobivanje dohodka, zago- tavljanje materialne osnove dela in čimbolj dosledno izvajanje načela delitve po delu se lahko z zakonom predpisujejo ukrepi za družbeno usmerjanje delitve dohodka, vštevši tudi ukrepe, s katerimi se odprav- ljajo razlike pri dohodkih in pri osebnih dohodkih, ki ne temeljijo na rezultatih dela.

Z zakonom je lahko predpisano progresivno obdav- čevanje za osebne dohodke namenjenih sredstev, ki presegajo s sporazumom oziroma zakonom določeno višino osebnih dohodkov.

Zakon o uvedbi progresivnega obdavčenja sredstev za osebne dohodke določa tudi, v kateri namen naj bodo uporabljena s takim obdavčenjem dosežena sredstva, z omejitvijo, da teh sredstev ni mogoče uporabiti za proračunsko potrošnjo.

IV. Kazenske določbe 22. člen

Z denarno kaznijo do 100,000 dinarjev se kaznuje za gospodarski prestopek delovna organizacija;

1) če iz celotnega dohodka nadomešča kot materialne stroške izdatke, ki se nadomeščajo iz dohodka, skladov ali iz drugih posebnih sredstev (prvi odstavek 9. člena);

2) če nadomešča materialne stroške in amortizacijo iz celotnega dohodka v nasprotju z 10. členom tega zakona;

3) če dohodek, ki ga doseže med poslovnim letom, ugotovi in razdeli v letnem zaključnem računu v nasprotju z določbami zakona (prvi odstavek 11. člena);

4) če dohodek, ki ga ugotovi s periodičnim obra- čunom, razporedi v sklade ali vlaga v osnovna sredstva v nasprotju z določbami zakona (tretji odstavek 11. člena);

5) če uporablja poslovna sredstva, s katerimi razpolaga, v nasprotju s prvim odstavkom 14. člena tega zakona;

6) če nadomešča zakonske in pogodbene obveznosti iz dohodka v nasprotju z drugim odstavkom 14. člena tega zakona.

23. člen

Za gospodarski prestopek iz 22. člena tega zakona se kaznuje z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev tudi odgovorna oseba delovne organizacije, Ce to ne pomeni sodno kaznivega dejanja.

Odgovorna oseba se ne kaznuje za gospodarski prestopek iz 22. člena tega zakona, če je zavrnila nalog, naj izvrši tako dejanje, in pismeno opozorila na njegovo nezakonitost, dejanje pa storila šele, ko je dobila zanj nov, pismen nalog.

Direktor oziroma njegov namestnik se kaznuje za gospodarski prestopek iz 22. člena tega zakona z denarno kaznijo do 2.000 dinarjev, če ne predlaga pristojnemu državnemu organu, naj zadrži izvršitev neza- konitega sklepa organa upravljanja delovne organizacije.

24. člen

Določbe tega zakona, ki se nanašajo na kaznovanje delovne organizacije in njenih odgovornih oseb za gospodarski prestopek, veljajo tudi za samostojne organizacije združenega dela v delovni organizaciji, ki so pravne osebe.

V. Prehodne in končne določbe 25. člen

Zaradi uvedbe ugotavljanja celotnega dohodka po fakturirani realizaciji (8. člen) samostojnim organizacijam združenega dela ni mogoče povečati zakonskih obveznosti iz četrtega odstavka 12. člena tega zakona.

26. člen S 1. januarjem 1969 nehajo veljati:

1) zakon o ugotavljanju celotnega dohodka in dohodka gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ«

žt. 8/61, 26/61 in 12/63 in »Uradni list SFRJ« št. 52/63, 4/64, 14/65 in 34/65), razen-36. člena omenjenega zakona, ki se bo uporabljal do novega zakona o filmu;

(5)

2) odlok o vrstah dohodkov, ki jih smejo banke in določene gospodarske organizacije vštevati v svoj celotni dohodek (»Uradni list SFRJ« št. 2/64);

3) odredba o materialnih in drugih poslovnih stroš- kih gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št.

19/61, 4/62, 22/62 in »Uradni list SFRJ« št. 26/63, 40/64, 3/64, 31/64 in 57/65);

4) odredba o izdatkih za službeno in delovno obleko ter obutev, ki se prižnajo gospodarskim organizacijam med materialne stroške (»Uradni list FLRJ« št. 24/61, 24/62 in »Uradni list SFRJ« št. 26/63 in 57/65);

5) določbe drugih predpisov, ki so v nasprotju z določbami tega zakona, razen določb posebnih zakonov, ki se nanašajo na delovne organizacije iz drugega odstavka 6. člena tega zakona, če so v skladu z nje- govimi načeli.

27. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu SFRJ«, uporabljal pa se bo od 1. janu- arja 1969, razen prvega odstavka 14. člena ter členov 18 do 20, Цј se bodo uporabljali od dneva njegove Mveljavitve.

409.

Na podlagi 1. točke prvega odstavka 217. člena ustave socialistične federativne republike Jugosla- vije izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEMELJNEGA ZAKONA O PRO- METNEM DAVKU OD NEPREMIČNIN IN PRAVIC Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prometnem davku od nepremič- nin in pravic, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 19. julija 1968 in na seji Gospodarskega zbora dne 29, julija 1968.

PR. št. 693.

Predsednik republike Josip Broz Tito s. r.

ZAKON

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEMELJNE- GA ZAKONA O PROMETNEM DAVKU OD NE-

PREMIČNIN IN PRAVIC 1. člen

V 5. členu temeljnega zakona o prometnem davku od nepremičnin in pravic (»Uradni list SFRJ« št.

12/65) se točke 3 do 5 črtajo.

Dosedanje točke 6 do 11 postanejo točke 3 do 8.

V novi 8. točki se besede: »s sredstvi stanovanj- skega sklada« nadomestijo z besedami: »s sredstvi delovnih in drugih organizacij in ostalih uporabnikov družbenih sredstev, namenjenimi za gradnjo stanovanj«.

2. člen

Za 5. členom se doda nov, 5a člen, ki se glasi;

»Poleg oprostitev iz 5. člena tega zakona lahko republiški zakon določi, da se prometni davek od nepremičnin in pravic ne plačuje;

1) če gre za prenos nepremičnine iz naslova razlastitve, pri čemer se lahko predpisani kriteriji ia merila za to oprostitev in olajšavo;

2) če gre za zemljišče, ki ga je zajela arondacija oziroma komasacija, in dobi zanj lastnik odškodnino po zakonu o izkoriščanju kmetijskih zemljišč;

3) če vodnogospodarska arondacija kupi zemljišče z namenom, da bo z investicijskimi deli pospeševala kmetijstvo in gozdarstvo;

4) če proda delovna organizacija, ki se ukvarja s kmetijsko ali gozdno dejavnostjo ali s pridelovanjem semena in sadik, nepremičnine, ki so družbena lastnina, da si kupi druge nepremičnine za arondacijo zemljiš- ča oziroma zgraditev stavb na dragem kraju, ki je za

to ugodnejši.«

3. člen 15. člen se spremeni in se glasi:

»Stopnje prometnega davka od nepremičnin in pravic so progresivne. Lahko so določene tudi tako, da so odvisne od cene za kvadratni meter zemljiške površine oziroma od cene za kvadratni meter zgrajene površine gradbenega objekta.

Ce gre za promet zemljišč z zgrajenim gradbenim objektom, so lahko stopnje določene posebej za tisti del celotne davčne osnove, ki se nanaša na zemljišče

— po ceni za kvadratni meter zemljiške površine, in posebej za tisti del celotne davčne osnove, ki se na- naša na zgrajeni gradbeni objekt — po ceni za kvadratni meter zgrajene površine objekta.

Stopnje so lahko določene posebej za kmetijsko in posebej za gradbeno zemljišče, lahko pa so določene tudi po posameznih ožjih okoliših občine.

Stopnje prometnega davka od nepremičnin in pravic predpisuje občinska skupščina z odlokom.«

4. člen

Za 16. členom se doda nov, 16a člen, ki se glasi:

»V zadevah lastninske pravice na nepremičninah morajo sodišča pošiljati pristojnim občinskim uprav- nim organom prepise pogodb o prenosu lastninske pravice na nepremičninah.«

»Brez dokaza, da je plačan prometni davek od nepremičnin in pravic, ni mogoče overiti podpisov na pogodbi o prenosu lastninske ali kakšne druge pravice na nepremičnini oziroma ni mogoče vpisati prenosa lastninske ali druge pravice na nepremičnini v javne knjige.«

6. člen

410.

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH IN DO- POLNITVAH TEMELJNEGA ZAKONA O PRISPEV-

KIH IN DAVKIH OBČANOV

Razglaša se zakon o spremembah in dopolnitvah temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega

(6)

Stran 690. — Številka 32. URADNI UST SFRJ Sreda, 7. avgusta 1968.

zbora dne 29. julija 1968 in na seji Gospodarskega zbora dne 29. julija 1968.

PR št. 700.

'^s""^!o s. r.

Predsednik Zvezne skupščine;

Milentije Popovic s. r.

ZAKON

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH TEMELJNEGA ZAKONA O PRISPEVKIH IN DAVKIH OBČANOV

1. člen

V drugem odstavku 13. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkov občanov (»Uradni list SFRJ« št.

32/64, 52/66, 15/67, 31/67 in 54/67) se za besedo: »propor- cionalne« postavi pika in ostanek besedila črta.

2. člen

V 24. členu se doda za tretjim odstavkom nov četrti odstavek, ki se glasi:

»Davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi-vozila odmerja in pobira pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Ce davčni zavezanec nima stalnega pre- bivališča v občini, v kateri stalno živi njegova ožja družina, odmerja in pobira davek pristojni upravni organ občine, v kateri stalno živi njegova ožja družina.«

Dosedanja četrti in peti odstavek postaneta peti in šesti odstavek.

Za šestim odstavkom se doda nov, sedmi odstavek, ki se glasi:

»Občanom, ki po naravi dejavnosti opravljajo to dejavnost na območju več občin, kot so zlasti prevoz- niška, gradbenomontažna in druge dejavnosti, ki jih določi zvezni sekretar za finance, odmerja in pobira prispevke in davke pristojni upravni organ občine, v kateri ima zavezanec stalno prebivališče. Ce pa zavezanec za prispevek oziroma davek nima stalnega pre- bivališča v občini, v kateri stalno živi njegova ožja družina, odmerja in pobira prispevek oziroma davek pristojni upravni organ občine, v kateri živi njegova ožja družina.«

3. člen

Za 24. členom se doda nov 25. člen, ki se glasi:

»Zadeve izvrševanja zakonov in drugih predpisov s področja zveznega prispevka in davka ter z njimi povezane zadeve so zadeve, ki imajo pomen za vso državo.

Zvezni upravni organi so odgovorni za izvajanje določbe iz prvega odstavka tega člena.«

4 4. člen

V 26. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:

»Republiški zakon določi, kateri zavezanci za prispevek oziroma davek morajo voditi poslovne knjige.

Občinska skupščina pa lahko predpiše obvezno vodenje poslovnih knjig tudi za druge zavezance.«

Na koncu tretjega odstavka se pika nadomesti z vejico in dodajo besede: »z omejitvijo, da ta osnova ne more biti manjša od osnove iz 76. in 81. člena tega zakona«.

Sesti odstavek se spremeni in se glasi:

»Z republiškim zakonom in na podlagi njega izda- nimi predpisi oziroma z odlokom občinske skupščine

bo predpisano, kako se vodijo poslovne knjige in kako se ugotavlja njihova verodostojnost. Za posamezne kategorije zavezancev so lahko predpisane različne vrste poslovnih knjig in različni načini njihovega vodenja.«

5. člen

V 31. členu se četrti odstavek spremeni in se glasi:

»Ne glede na tretji odstavek tega člena se lahko od zavezancev, ki zapadlih prispevkov oziroma davkov ne plačajo v šestih mesecih, od dneva, ko so zapadli v plačilo, ti prispevki oziroma davki prisilno izterjajo tudi iz premoženja, s katerim opravljajo dejavnost;

pogoj pa je, da je bila v tem času brez uspeha ppsku- šana prisilna izterjava iz drugega premoženja in drugih dohodkov zavezanca.«

= 6. člen- . V 36. členu se doda za 4. točko nova 5,- točka,- ki se glasi:

»5) Davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila in kombi-vozila;«.

Dosedanja 5. točka postane 6. točka, e 7. člen

V prvem odstavku 44. člena se 4. točka črta, Dosedanje točke 5 do 14 postanejo točke 4 do 13.

V novi 9. točki se na koncu dodajo besede: »in iz prejemkov za občasno delo članov mladinskih organizacij v mladinskih zadrugah in servisih«.

Drugi odstavšk se črta.

Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

8. člen

V 67. členu se za besedama: »kosmatega dohodka«

dodajo besede: »(prispevek'po odbitku)«.

Za prvim odstavkom se dodajo štirje novi odstavki, ki se glasijo:

»Ce ni v republiškem zakonu drugače določeno, predpisuje občinska skupščina z odlokom, za katere obrtne in druge gospodarske dejavnosti in za katere zavezance, ki opravljajo take dejavnosti, se prispevek od obrtnih dejavnosti določa na kakšen od načinov iz prvega odstavka tega člena.

Po odloku občinske skupščine sta lahko osnova ali letni znesek prispevka od obrtnih dejavnosti za posamezne zavezance določena tudi v sporazumu, ki ga skleneta občina in zavezanec za eno ali več let, če ni v republiškem zakonu drugače določeno.

Pri sporazumnem določanju letnega zneska prispevka iz tretjega odstavka tega člena mora biti posebej določen prispevek vsake družbeno-politične skupnosti, ki ga je vpeljala.

Letni zneski prispevkov iz četrtega odstavka tega člena morajo biti v takem sorazmerju, v kakšnem so stopnje prispevka posameznih družb en o - pol i tjčn i h skupnosti v seštevku stopenj vseh družbeno-političnih skupnosti.«

9. člen 68. člen se črta.

10. člen

V 69. členu se tretji odstavek spremeni in se glasi:

»Občinska skupščina določa z odlokom osnove, in merila za določanje letne pavšalne osnove iz prvega odstavka tega člena za posamezne skupine zavezancev ali za posamezne zavezance in pogoje, pod katerimi je lahko letna pavšalna osnova manjša od največjega letnega zneska osebnega dohodka iz delovnega razmer-

(7)

ja delavcev določene gospodarske organizacije, ki opravlja enako ali podobno dejavnost.«

11. člen Člena 70 in 71 se črtata.

12. člen

V 72. členu se tretji odstavek spremeni in se glasi:

»Stopnje prispevka iz prvega odstavka tega člena so lahko za posamezne vire dohodkov različne.«

13. člen 74. člen se črta.

14. člen

V 76. členu se beseda: »praviloma« črta.

Doda se nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko do- loči občinska skupščina z odlokom, pod katerimi pogoji je lahko osnova za prispevek posameznim skupi- nam zavezancem ali posameznim zavezancem manjSa, kot znaša enoletni povprečni osebni dohodek delavcev iz omenjenega odstavka.«

15. člen 77a člen se spremeni in se glasi:

»V republiškem zakonu — za prispevek, ki ga uvaja republika, oziroma v odloku občinske skupščine — za prispevek, ki ga uvaja občina, so lahko določene ra- zlične stopnje prispevka od obrtnih dejavnosti za posamezne skupine dejavnosti ali posamezne dejavnosti, kot tudi za posamezne stroke iste dejavnosti, oziroma glede na to, ali je osnova prispevka pavšalen znesek ali pa odvisna od dejanskega dohodka.«

16. člen

V 81. členu se beseda: »praviloma« črta.

»Ne glede na prvi odstavek tega člena lahko določi občinska skupščina z odlokom, pod kateremi pogoji je lahko osnova za prispevek zavezancev posameznih dejavnosti manjša kot enoleten povprečni- osebni dohodek delavca iz omenjenega odstavka.«

17. člen

V 82a členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:

»Stopnje prispevka iz prvega odstavka tega člena so lahko za posamezne vire dohodkov različne.«

18. člen

V prvem odstavku 83a člena se besede; »neod- visno od določb členov 80 in 83 tega zakona« črtajo.

19. člen

V 87. členu se prvi odstavek spremeni in se glasi:

»Stopnje prispevka od avtorskih pravic so lahko različne po posameznih vrstah avtorskih pravic, kot tudi po tem, ali dobiva dohodek od avtorskih pravic sam avtor, ali pa kdo, na kogar je avtorska pravica prenesena.«

20. člen

Členi 91 do 95a se spremenijo in se glasijo:

»91. člen

Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka je občan, ki ima stalno prebivališče v Jugoslaviji in ima v posameznem koledarskem letu iz kakršnikoli virov skupen čisti dohodek, ki presega določeni znesek.

Zavezanec za prispevek v smislu prvega dostavka tega člena je tudi jugoslovanski državljan, ki dobi osebni dohodek pri jugoslovanskem predstavništvu ali jugoslovanski organizaciji v tujini, če se iz takega osebnega dohodka v tujini ne plačuje prispevek oziroma davek.

Zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka obča- nov je tudi tuji strokovnjak iz 82a člena tega zakona, ki ima od dela v Jugoslaviji iz vseh virov v posameznem koledarskem letu skupen čisti dohodek, ki presega določeni znesek.

92. člen

Za skupen čisti dohodek se šteje skupen znesek vseh osebnih dohodkov in drugih dohodkov, ki jih ima iz kakršnihkoli virov zavezanec za prispevek iz skupnega dohodka občanov v posameznem koledarskem letu v Jugoslaviji, je kot tudi dohodek, dosežen po drugem odstavku 91. člena tega zakona, zmanjšan za prispevke in davke, ki se plačujejo po tem zakonu, ter za druge prispevke in davke, ki se plačujejo iz osebnih in drugih dohodkov po posebnih zveznih predpisih.

Pri zavezancih, ki se jim prispevek določa po ka- tastrskem dohodku, po pavšalni letni osnovi ali v pavšalnem letnem znesku, in pri zavezancih, ki se jim prispevek odmerja po sporazumno določeni osnovi ali v sporazumno določenem letnem znesku, se šteje za skupen čisti dohodek tisti dohodek, ki ga je zavezanec dejansko dosegel, po odbitku vseh prispevkov oziroma davkov, ne -glede na to, na kakšen način mu je bil prispevek oziroma davek določen.

Zavezancem, ki plačujejo prispevek iz osebnega dohodka v odstotku od vsakega posameznega kosmatega dohodka, se pri ugotavljanju čistega dohodka priznajo stroški, ki so bili potrebni za dosego takega dohodka; pogoje in način za to predpiše republika.

Zavezancu za prispevek iz tretjega odstavka 91.

člena tega zakona se skupen čisti dohodek zmanjša za SO'Vo na račun izdatkov za socialno zavarovanje in drugih izdatkov v zvezi z njegovim prebivanjem v Jugoslaviji.

V skupen čisti dohodek iz prvega odstavka tega člena se vštevajo tudi pokojninski prejemki.

Glede vsega drugega veljata za ugotavljanje skupnega čistega dohodka način in postopek, ki ga določa republiški zakon.

93. člen

Prispevek iz skupnega dohodka občanov uvajajo republike. Republike lahko prenesejo to pravico na druge družbeno-politične skupnosti.

94. člen

Osnova za prispevek iz skupnega dohodka občanov je skupen čisti dohodek, ki ga je imel zavezanec v letu, za katero se mu odmerja prispevek, zmanjšan za znesek, ki ga je predpisala republika ali druga dimž- beno-politična skupnost na podlagi republiškega zakona.

95. člen

Stopnje prispevka iz skupnega dohodka občanov so progresivne.

Stopnje prispevka iz prvega odstavka tega člena predpisuje republika oziroma druga družbeno-politična skupnost na podlagi republiškega zakona.

95a člen

Ce dobi tuji strokovnjak iz tretjega odstavka 91.

člena tega zakona pri domači gospodarski organizaciji, v katero so vložena sredstva tuje osebe, prejemke za delo, ki je trajalo manj kot eno leto, se mu odmeri prispevek od osnove, preračunane na letni znesek, nato

(8)

Stran 692. — Številka 32. URADNI LIST SFRJ Sreda, 7. avgusta !9S8.

pa prispevek zmanjša v sorazmerju s časom, kolikor je delal manj kot eno leto.

Domača gospodarska organizacija mora v roku, ki je določen za vložitev napovedi za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov od čistega dohodka, ki ga je imel tuji strokovnjak v prejšnjem letu, po odbitku neobdavčenega zneska obračunati in odtegniti strokovnjaku od prejemkov ustrezni prispevek ter ga vplačati v sedmih dneh od zadnjega izplačila.

Ce tuji strokovnjak neha delati pri domači gospodarski organizaciji, preden preteče rok za vložitev napovedi za odmero prispevka iz skupnega dohodka občanov, mora domača gospodarska organizacija obra- čunati, odtegniti in vplačati ustrezni prispevek v 7 dneh od dneva, ko je strokovnjaku izplačala zadnje prejemke.

Ce domača gospodarska organizacija ne ravna po drugem in tretjem odstavku lega člena, se ji ustrezni prispevek iz skupnega dohodka občanov za tujega strokovnjaka zaračuna iz njenih sredstev.«

21. člen

Za 96a členom se dodajo trije novi členi, ki se glasijo:

»96b člen

Osnova za davek na dohodke od stavb pri stanovanjskih prostorih, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in podobno), je enoletni znesek stanarine, zmanjšan za stroške vzdrževanja in upravljanja in za znesek enoletne amortizacije takih prostorov.

Znesek enoletne stanarine iz prvega odstavka tega člena ustreza znesku stanarine za enake ali podobne stanovanjske prostore, ki se v istem kraju uporabljajo za stalno stanovanje.

96c člen

Ce so stanovanjski prostori iz prvega odstavka 9fib člena tega zakona oddani v najem, plačuje lastnik stanovanjskih prostorov poleg davka iz omenjenega člena še poseben davek od dohodkov, ki jih ima od oddaje takih prostorov v najem.

Osnova za davek iz prvega odstavka tega člena Je skupen znesek dohodkov, dosežen z oddajo prostorov v najem, zmanjšan za stroške, ki so bili potrebni za dosego dohodkov (amortizacija pohištva in drugega inventarja, poraba toka, vode, kurjave in pod.).

96d člen

Amortizacijo ter vzdrževalne, upravne in druge stroške, ki so potrebni za doseganje dohodkov od stavb in stanovanjskih prostorov iz členov 96a do 96c tega zakona, lahko določi občinska skupščina v pavšalnem znesku ali v odstotku od stanarine oziroma od zneska, doseženega z oddajanjem stanovanjskih prostorov v najem.«

22. člen

V 98. členu se doda za četrtim odstavkom nov, peti odstavek, ki se glasi:

»Oprostitve iz prvega odstavka tega člena ni mo- goče priznati za stanovanjske prostore, ki se sezonsko ali občasno uporabljajo samo za počitek ali oddih (počitniške hišice in pod.).«

23. člen

V prvem odstavku 100. člena se besede: »ki je bila kupljena z namenom prodaje« črtajo.

Drugi odstavek se spremeni in se glasi;

»Ce so bile premične stvari iz prvega odstavka tega člena prodane po treh letih, nepremične stvari pa

po desetih letih od dneva, ko so bile kupljene, ni treba plačati davka iz prvega odstavka tega člena.«

Za drugim odstavkom se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:

»Republika določa z zakonom, katere stvari se štejejo za stvari večje in trajnejše uporabne vrednosti v smislu prvega odstavka tega člena.«

24. člen

V 107. členu se doda za drugim odstavkom nov, tretji odstavek, ki se glasi: _

»Za v dar prejeto premoženje so lahko predpisane posebne progresivne stopnje na dediščine in darila, določene v odstotku od davčne osnove in odvisne od prometne vrednosti kvadratnega metra površine v dar prejetega zemljišča oziroma od prometne vrednosti kvadratnega metra zgrajene površine v dar prejetega gradbenega objekta.«

25. člen

Naslov XII. poglavja se spremeni in se glasi:

»XII. Davek na kmetijske proizvajalne priprave.in na samorodno trto in davek na tovorna cestna motorna vozila in priklopna vozila ter kombi-vozila.«

26. člen

V 112, členu se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Občani, ki imajo tovorna cestna motorna vozila in priklopna vozila ali kombi-vozila, plačujejo davek od premoženja iz naslova posesti teh vozil. Republiški zakon določa osnove in merila za odmerjanje tega davka.«

27. člen

V 116a členu se besede: »(77a in 83a člen)« črtajo.

»Zavezanci za prispevek oziroma davek, razen zavezancev za prispevek iz osebnega dohodka od kme- tijstva in zavezancev za prispevek, ki se plačuje po odbitku, morajo vložiti pri pristojnem občinskem organu napoved s podatki, ki so potrebni za ugotovitev prispevkov in davkov, če Je tako določeno v odloku občinske skupščine.

Odlok občinske skupščine določa, kateri zavezanci morajo vlagati davčne napovedi, obliko davčne napovedi, vsebino podatkov, ki Jih je treba navesti v napovedi, in roke, v katerih je treba napoved vložiti.

Oblika in vsebina napovedi sta lahko določeni različno za posamezne vrste prispevkov in davkov oziroma za posamezne kategorije zavezancev za prispevek oziroma davek.

Z republiškim zakonom je lahko na enoten način za vso republiko urejeno, kateri zavezanci morajo vla-

gati napovedi, ter oblika in vsebina napovedi.«

29. člen

V 125. členu se drugi odstavek črta.

Dosedanji tretji odstavek postane drugi odstavek.

30. člen

V 126. členu se doda za tretjim odstavkom nov, četrti odstavek, ki se glasi:

»Lastnikom stanovanjskih prostorov iz 96c člena tega zakona, ki oddajajo te prostore v najem, pa ne napovedo dohodkov od takega najema, se lahko poleg povečanega davka iz prvega in drugega odstavka tega člena izreče tudi kazen za prekršek iz prvega odstavka 183. člena tega zakona «

(9)

31. člen

Za 126. členom se doda nov, 126a, člen, ki se glasi;

Občan, ki vloži prošnjo za opravljanje obrtne ali druge gospodarske dejavnosti ali za opravljanje inte- lektualnih storitev (opravljanje dejavnosti), mora pro- šnji priložiti pismeno izjavo o tem, ali je že pred tem opravljal enako ali kakšno drugo dejavnost na območju kakšne druge občine. Ce je pred tem opravljal kakšno takšno dejavnost na območju druge občine, mora proš- nji priložiti dokaz, da je popolnoma poravnal vse svoje obveznosti v občini, v kateri je prej opravljal dejavnost.

Zavezanec za prispevek oziroma davek mora ob premestitvi sedeža svoje dejavnosti iz prvega odstavka tega člena z območje ene na območje druge občine predložiti za odmero prispevkov oziroma davkov pristojnemu upravnemu organu tiste občine, v kateri bo imel novi sedež, dokaz, da je popolnoma poravnal vse zapadle obveznosti v občini, v kateri je imel prej sedež svoje dejavnosti.

Organ, ki je pristojen dovoliti opravljanje dejavnosti, ne more brez izjave oziroma dokaza iz prvega in. drugega odstavka tega člena dati dovoljenja, zavezanec za prispevek oziroma davek pa ne sme začeti z dejavnostjo, če zanjo oziroma za spremembo sedeža ni dobil potrebnega dovoljenja.«

32. člen 128, člen se črta,

33. člen

»Ce pristojni občinski upravni organ v postopku iz 130, in 131, člena tega zakona ugotovi, da podatki, ki jih je zavezanec za prispevek oziroma davek dal v napovedi ali v posebnem pozivu iz 129. člena tega zakona, ne ustrezajo dejanskemu stanju, določi osnovo za prispevek oziroma davek po svojih ugotovitvah,

Ce zavezanec za prispevek oziroma davek oporeka zoper osnovo, določeno na način iz prvega odstavka tega člena, je mogoče tako določeno osnovo znižati le tedaj, če da zavezanec verodostojne dokaze, da je osnova manjša,«

34. člen

»Zavezancem, ki se jim prispevek oziroma davek določa po pavšalni osnovi, v pavšalnem letnem znesku ali po sporazumu, se sme naprej določena višina prispevka oziroma davka spremeniti, če se med letom bistveno poveča ali zmanjša obseg poslovanja.«

35. člen

V 150; členu se doda za tretjim odstavkom nov, četrti odstavek, ki se glasi:

»Prispevki po odbitku se obračunavajo in plačujejo po stopnjah, ki veljajo na dan izplačila osebnega dohodka,«

36. člen

Za 165, členom se dodata dva nova člena, ki se glasita:

»165a člen

Zavezanci za prispevek ali davek, ki Imajo dohodke od delovnih in drugih organizacij ali pa od državnih organov in zasebnih pravnih oseb za dobavljeno blago

in opravljene storitve, in zavezanci, ki imajo dohodka od premoženja, morajo pred predložitvijo računa ozi-»

roma potrdila v plačilo predložiti račun oziroma potrdilo upravnemu organu občine, ki jim predpisuje prispevek^ oziroma davek, da ga evidentira. Ce zavezanec ni plačal zapadlih obveznosti, zapiše upravni organ občine na račun oziroma potrdilo nalog izplačevalcu plačila za prodano blago in opravljene storitve oziroma za dohodke od premoženja, naj ob izplačilu odtegne zapadli prispevek oziroma davek.

Zvezni izvršni svet ali organ, ki ga ta pooblasti, lahko posamezne kategorije zavezancev izvzame od obveznosti iz prvega odstavka tega člena.

Natančnejše predpise o evidentiranju računov oziroma potrdil in o plačevanju zapadlega prispevka oziroma davka po prvem odstavku tega člena izda zvezni sekretar za finance.

165b člen

Lastniki tovornih cestnih motornih in priklopnih vozil ter kombi-vozil morajo ob registraciji vozila oziroma ob podaljšanju njene veljavnosti predložiti za registracijo pristojnemu organu dokaz, da so plačali vse zapadle prispevke in davke.

Brez dokaza iz prvega odstavka tega člena ni mogoče registrirati vozila in ne podaljšati veljavnosti registracije,«

37. člen

»Občinska skupščina lahko predpiše, da more do- biti občan dovoljenje za posamezne obrtne dejavnosti, gostinsko dejavnost, prevozniško dejavnost ali drugo gospodarsko dejavnost s pogojem, če da eden ali več občanov pismeno izjavo, s katero prevzamejo poroštvo za njegove obveznosti iz naslova davkov in prispevkov, če jih ne bi bilo mogoče niti prisilno izterjati iz nje- govega premoženja.

V predpisu iz prvega- odstavka tega člena je lahko določeno, da velja poroštvo za vse premoženje ali le za določen del porokovega premoženja, kot tudi, da se izpolnitev porokove obveznosti zavaruje z zastavo ali na kakšen drug način.«

38. člen

V 176. členu se doda za prvim odstavkom nov drugi odstavek, ki se glasi:

»Ko vloži pri sodišču predlog za prenos nepremič- nine iz naslova sodne poravnave ali po sodni odločbi o prenosu na podlagi priznanja prejšnjega lastnika, da je nepremičnino prodal — mora občan, ki na taki podlagi prenaša nepremičnino, in občan, na katerega se nepremičnina prenaša, predložiti dokaz, da je plačal zapadli prispevek oziroma davek.«

Dosedanji drugi odstavek, ki postane tretji odstavek, se spremeni in se glasi:

»Brez dokaza o plačanem zapadlem prispevku oziroma davku v smislu prvega in drugega odstavka tega člena ni mogoče overiti pogodbe o prenosu nepremič- nine oziroma ni mogoč prenos nepremičnine v javnih knjigah.«

Za tretjim odstavkom se dodata dva nova odstavka, ki se glasita:

»Za občane, ki si pridobijo nepremičnino v občini, v kateri nimajo stalnega prebivalšča, mora organ oziroma sodišče, ki je overilo pogodbo o prenosu, in so- iišče, pri katerem je bil opravljen prenos nepremičnine po drugem odstavku tega člena, poslati en izvod pogodbe oziroma sodne odločbe pristojnemu upravnemu

(10)

Stran 694. — Številka 32. URADNI LIST SFRJ Sreda, 7. avgusta 1968.

organu občine, v kateri ima stalno prebivališče tisti, na katerega se nepremičnina prenaša, in sicer v 30 dneh od overitve pogodbe oziroma od izdaje sodne odločbe, na podlagi katere se prenaša lastnina na nepremičnini.

Za občane, ki si postavijo stanovanjsko hišo ali kakšen drug gradbeni objekt v občini, v kateri nimajo stalnega prebivališča, mora upravni organ občine, ki izdaja dovoljenje za uporabo zgrajene stanovanjske hiše oziroma objekta, v 30 dneh poslati en izvod dovoljenja pristojnemu upravnemu organu občine, v kateri ima stalno prebivališče tisti, ki mu je dovoljenje izdano.

39. člen

V prvem odstavku 183. člena se uvodni stavek spremeni in se glasi:

»Zavezanec za prispevek ali davek — občan ali zasebna pravna oseba se kaznuje za prekršek z denarno kaznijo od 500 do 10.000 dinarjev:«, na koncu 4.

točke pa se pika nadomesti s podpičjem in nato dodata dve novi točki, ki se glasita:

»5) če da neresnično izjavo iz prvega odstavka 126a člena tega zakona ali če ne predloži' dokaza iz drugega odstavka omenjenega člena, pa začne opravljati dejavnost, ki zanjo oziroma za spremembo sedeža ni dobil potrebnega dovoljenja;

6) če se izmika plačilu odmerjenega oziroma dolo- čenega prispevka ali davka in ne poravna svoje obveznosti v šestih mesecih od dneva, ko je zapadla v plači- lo, s pogojem, da je bila v tem času brezuspešno po- skušana prisilna izterjava.«

V drugem odstavku se besede:« od 10.000 do 100.000 dinarjev«, nadomestijo z besedami: »od 300 do 3.000 dinarjev«.

Za drugim odstavkom se doda nov, tretji odstavek, ki se glasi:

»Poleg denarne kazni za prekršek iz prvega odstavka tega člena se lahko izreče storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za samostojno dejavnost za čas do pet let.«

40. člen

Za 183. členom se dodajo trije novi členi, ki se glasijo:

»J8,3a člen

Za prekrške iz 1. do 4. prvega odstavka 183. člena tega zakona lahko izreče pooblaščena oseba pristojnega občinskega upravnega organa storilcu prekrška takoj na mestu najnižji znesek denarne kazni, ki je določen v prvem in drugem odstavku omenjega člena.

183b člen

Ce pooblaščena oseba pristojnega občinskega upravnega organa ne izreče takoj na mestu denarne kazni po 183a členu tega zakona ali če storilec prekrška noče plačati tako izrečene kazni, vodi postopek za tak prekršek na prvi stopnji pristojni občinski upravni organ.

O pritožbi zoper odločbo, izdano na prvi stopnji, odloča republiški upravni organ, ki je pristojen za finance.

Pritožba zoper odločbo ne zadrži njene izvršitve.

183c člen

Glede zastaranja pravice do izvedbe postopka, iz- terjanja denarne kazni za prekrške iz 183a in 183b čle- na tega zakona ter glede pristojnosti za postopek o prekrških in glede pritožbe veljajo določbe tega zakona, glede vsega drugega pa določbe temeljnega zakona o prekrških.«

41. člen

V 184. členu se besedi: »do trojnega« nadomestita z besedama: »do petkratnega«.

»Poleg denarne kazni za prekršek iz prvega odstavka tega člena se sme izreči storilcu tudi varstveni ukrep odvzema dovoljenja za samostojno dejavnost za čas do pet let.«

42. člen

V prvem odstavku 185. člena se besedi: »do trojnega« nadomestita z besedama: »do petkratnega«.

V drugem odstavku se besede: »od 10.000 do 100.000 dinarjev« nadomestijo z besedami«« od 300 do 3.000 dinarjev«.

43. člen

V 186. členu se beseda: »trojnega« nadomesti z besedo: »petkratnega«.

44. člen

V 187. členu se besede: »od 5,000 do 100.000 dinarjev« nadomestijo z besedami: »od 300 do 3,000 dinarjev«.

45. člen

V prvem odstavku 188. členu se besede: »60,000 do 1,000.000 dinarjev« nadomestijo z besedami; »od 1,000 do 50.000 dinarjev«.

Za prvim odstavkom se doda nov, drugi odstavek, ki se glasi:

»Z denarno kaznijo iz prvega odstavka tega člena se kaznuje delovna ali druga organizacija ali zasebna pravna oseba, če izplača občanu dobavljeno blago ali opravljene storitve po računu, ki ni bi bil pred tem evi- dentiran pri pristojnem občinskem upravnem organu, ali če po njegovem nalogu ne odtegne in ne vplača prispevka oziroma davka.«

V dosedanjem drugem odstavku, ki postane tretji odstavek, se besede: »od 60.000 do 1,000.000 dinarjev«

nadomestijo z besedami: »od 1.000 do 30.000 dinarjev«.

V dosedanjem tretjem odstavku, ki postane četrti odstavek, se besede: »od 10.000 do 100.000 dinarjev«

nadomestijo z besedami:« »od 300 do 3.000 dinarjev«.

46. člen

V prvem odstavku 188a člena se številka: »10.000«

nadomesti s številko: »30.000«.

V drugem odstavku se besede: »od 100 do 1.000«

nadomestijo z besedami: »od 300 do 3.000«.

47. člen

V 188b členu se besede: »od 100 do 1.000« nadomestijo z besedami:« od 300 do 3.000«.

48. člen

Ne glede na 16. člen temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov:

1) bodo prispevki iz skupnega dohodka občanov za leto 1968 določeni po predpisih o osnovi in stopnjah, ki jih izda republika do 31. decembra 1968. V republiki, ki v tem času ne izda svojih predpisov, pa bodo za določitev prispevkov za leto 1968 veljali predpisi, ki so veljali pred tem zakonom;

2) se bo davek na tovorna cestna motorna in priklopna vozila ter kombi—vozila plačeval od 1. julija 1968 na način in v roku, kot to predpiše republika;

3) lahko predpiše občinska skupščina, za zavezance za prispevek in davek od obrtnih ter drugih gospodarskih dejavnosti in od samostojnega opravljanja intelek- tualnih storitev, ki jim bo prispevek oziroma davek za leto 1968 določen po preteku leta, da veljajo določbe tega zakona tudi pri določanju njihovih obveznosti za omenjeno leto.

(11)

49. člen

Doslej priznane začasno oprostitve davka na dohodke od stavb nehajo veljati konec leta 1968, če so v nasprotju s petim odstavkom 98. člena temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov.

50. člen

Občani, ki so do uveljavitve tega zakona že dobili dovoljenje za opravljanje obrtnih dejavnosti, gostinske dejavnosti, prevozniške dejavnosti ali kakšne druge gospodarske dejavnosti, za katere bo predpisano obvezno poroštvo po 173a členu temeljnega zakona o prispevkih in davkih občanov, bodo mogli po 31. decem- bru 1968 še naprej opravljati zadevno dejavnost, če bo do omenjenega dne dana izjava o poroštvu organu, ki je pristojen za dovoljenje.

51. člen

Zakonodajno-pravna komisija Zvezne skupščine je pooblaščena, da določi prečiščeno besedilo temeljnega zakona d prispevkih in davkih občanov.

52. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »U- radnem listu SFRJ«.

411.

Na podlagi 1. točke prvega odstavka 217. člena ustave Socialistične federativne republike Jugosla- vije izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBI ZAKO- NA O STANOVANJSKIH RAZMERJIH Razglaša se zakon o spremembi zakona o stanovanjskih razmerjih, ki ga je sprejela Zvezna skup- ščina na seji Zveznega zbora dne 30. julija 1968 in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 30. julija

PR št, 698.

Predsednik Zvezne skupščine.

Milentiie Popović s. r.

ZAKON

O SPREMEMBI ZAKONA O STANOVANJSKIH RAZMERJIH

1. člen

V zakonu o stanovanjskih razmerjih (»Uradni list SFRJ« št. 11/66) se 4. člen spremeni in se glasi:

»Občan sme imeti v lasti posamezna stanovanja in družinske stanovanjske hiše do mej. ki jih posta- vlja zakon o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč.

stanovanje oziroma družinsko stanovanjsko hišo se štejeta v smislu prvega odstavka tega čiena tudi stanovanje' oziroma stavba, ki jo lastnik in njegovi družinski člani sezonsko ali občasno uporabljajo za počitek in oddih, če ima po gradbenih lastnostih in možnostih uporabe lastnosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše.

Republika lahko z zakonom natančneje določi, kakš- no stanovanje oziroma kakšna stavba iz drugega odstavka tega člena nima lastnosti stanovanja oziroma stanovanjske hiše.«

2. člen

Občan, ki ima na dan uveljavitve tega zakona v lasti stanovanja in stavbe, ki jih z družinskimi člani sezonsko ali občasno uporablja za počitek in oddih, pa

■ta stanovanja oziroma te stavbe skupaj s stanovanji in družinskimi stanovanjskimi hišami v njegovi lasti presegajo predpisani maksimum — izgubi lastninsko pravico na stanovanjih oziroma stavbah, ki presegajo ta maksimum, in postaja ta presežek z dnem uveljavitve tega zakona družbena lastnina.

Lastnik in prvega odstavka toga člena ima pravico v mejah predpisanega maksimuma izbrati stanovanja in stavbe, ki jih obdrži v lasti.

Lastnik in pivega odstavka tega člena mora stanovanja oziroma stavbe, ki presegajo predpisani maksimum, v tridesetih dneh od uveljavitve tega zakona prijaviti pristojnemu organu občine, v kateri ima stalno prebivališče.

Glede izjave, s katero lastnik izbere stanovanja oziroma stavbe v smislu drugega odstavka tega člena, veljajo ustrezne določbe 15. člena zakona o prometu z zemljišči in stavbami.

Pristojni organ občine, v kateri imajo stanovanja in stavbe v lasti občani, ki nimajo stalnega prebivali- šča na njenem območju, mora o takih stanovanjih oziroma stavbah obvestiti pristojni organ občine, v kateri ima tak občan stalno prebivališče, in sicer v šestdesetih dneh od uveljavitve tega zakona.

Za stanovanja in stavbe, ki postanejo po prvem odstavku tega člena družbena lastnina, dobijo prej- šnji lastniki odškodnino, ki se odmerja po določbah zakona o razlastitvi. To odškodnino dobijo izplačano v petih letih v enakih letnih obrokih. Republika pa lahko določi z zakonom daljši rok, če je prejšnji lastnik zgradil stanovanje oziroma stavbo popolnoma ali deloma iz družbenih sredstev in je odplačilni rok za preostali del kredita daljši kot pet let.

Odškodnino iz šestega odstavka tega člena izplača občina, ki je pridobila pravico uporabe na stanovanjih in stavbah, ki so kot presežek postali družbena lastnina.

Lastnik, ki ne prijavi v roku iz tretjega odstavka tega člena stanovanj oziroma stavb, ki presegajo predpisani maksimum, ne dobi odškodnine za stanovanja oziroma stavbe, ki postanejo družbena lastnina.

3. člen

_ Pogodbe o odtujitvi stanovanj oziroma stavb iz 1. člena tega zakona, ki so bile sklenjene pred njegovo uveljavitvijo z namenom, da bi bil zakon izigran, so

nične.

Da je bila pogodba iz prvega odstavka tega člena sklenjena z namenom, da bi bil ta zakon izigran, se šteje zlasti, če je druga pogodbena stranka član la- stnikove družine, kot tudi, če sta bila stanovanje oziroma stavba odtujena drugemu brez povračila ali za povračilo, ki je bilo znatno manjše od njune tržne vrednosti.

Na podlagi pogodb iz prvega odstavka tega člena ni mogoče vpisati prenosa lastnine v zemljiške knjige ali v druge javne knjige, v katere se vpisuje lastnina na nepremičninah; če pa je bil na podlagi take pogodbe že vpisan prenos lastnine do uveljavitve tega zakona, se tak vpis izbriše.

4. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati 16.

člen zakona o nacionalizaciji najemnih zgradb in gradbenih zemljišč.

5. člen

Ta zakon začne veljati naslednji dan po objavi v

(12)

Stran 696. — Številka 32, URADNI LIST SFRJ Sreda, 7. avgusta 1968.

412.

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O DOPOLNITVAH TE- MELJNEGA ZAKONA O POKOJNINSKEM ZAVA-

ROVANJU

Razglaša se zakon o dopolnitvah temeljnega zakona o pokojninskem zavarovanju, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 29. julija 19SS in na seji Soeialno-zdravstvenega zbora dne 17.

julija 1968.

PR. št. 675.

Beograd, 30. julija 1968

Josip Broz Tito s, r.

ZAKON

O DOPOLNITVAH TEMELJNEGA ZAKONA O PO- KOJNINSKEM ZAVAROVANJU

1. člen

V temeljnem zakonu o pokojninskem zavarovanju (»Uradni list SFRJ« št. 51/64, 56/65, 14/66, 1/67, 18/67, 31/67, 54/67 in 17/68) se doda za 76. členom nov, 76a člen, ki se glasi:

»(1) Določbe tega zakona 6 pridobivanju, odmeri in uživanju starostne pokojnine borcev NOV pred 9. 9.

1943 veljajo tudi za borce NOV, ki so postali jugoslovanski državljani po mirovni pogodbi z Italijo oziroma ki so bili po memorandumu o soglasju o Svobod- nem tržiškem ozemlju z dne 5. oktobra 1954 izenačeni v pravicah in dolžnostih z jugoslovanskimi državljani, če so stopili v narodnoosvobodilni boj oziroma začeli aktivno in organizirano delo v narodnoosvobodilnem boju do 13. oktobra 1943.

(2) Status borca iz prvega odstavka tega člena se priznava tudi za pridobitev in odmero invalidske pokojnine.«

2. člen

(1) Osebam iz 76a člena tega zakona in njihovim družinskim članom, ki so do dneva, ko je začel veljati omenjeni člen, uveljavili pravico do pokojnine (starostne, invalidske, družinske), bo uradno odmerjena nova pokojnina.

(2) Pokojnina, odmerjena po prvem odstavku tega člena, gre upravičencu od dneva, ko začne veljati do- ločba v omenjenem odstavku navedenega člena, v skladu z določbami o uživanju pokojnine.«

3. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v »U- radnem listu SFRJ«.

413.

Na podlagi 1. točke prvega odstavka 217. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije

izdajam

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O PRENOSU USTANO- VITELJSKIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI DO VISOKE

SOLE ZA POLITIČNE VEDE

Razglaša se zakon o prenosu ustanoviteljskih pravic in dolžnosti do Visoke šole za politične vede, ki ga je sprejela Zvezna skupščina na seji Zveznega zbora dne 30. julija 1968 in na seji Prosvetno-kulturnega zbora dne 17. julija 1968.

PR. št. 680.

Beograd, 31. julija 1963

Milentije Popovič s. r.

ZAKON

O PRENOSU USTANOVITELJSKIH PRAVIC IN DOLŽNOSTI DO VISOKE SOLE ZA POLITIČNE

VEDE 1. člen

Ustanoviteljske pravice in dolžnosti do Visoke šole za politične vede s sedežem v Beogradu prenaša federacija na Socialistično republiko Srbijo.

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, prenehajo tudi druge obveznosti federacije do Visoke šole za politične vede v Beogradu.

2. člen

Za financiranje redne dejavnosti Visoke šole za politične vede v Beogradu bo zagotovljen v zveznem proračunu znesek 2,646.000 dinarjev.

Od zneska iz prvega odstavka tega člena bo zago- tovljenih 1,764.000 dinarjev v zveznem proračunu za leto 1968, ostanek 882.000 dinarjev pa v zveznem proračunu za leto 1969.

Po poravnavi sredstev, določenih v tem členu, pre- neha obveznost federacije glede financiranja Visoke šole za politične vede v Beogradu.

3. člen

Z dnem, ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o Visoki šoli za politične vede (»Uradni list FLRJ« št. 27/60 in »Uradni list SFRJ« št. 12/65).

4. člen

(13)

414.

Na podlagi 3. alinee^l78. člena ustave Socialistič- ne federativne republike Jugoslavije in 3. točke ustav- nega amandmaja I v zvezi z drugim odstavkom 19.

člena zakona o Zveznem svetu za koordinacijo znanstvenih dejavnosti in o zveznem skladu za financiranje znanstvenih dejavnosti je sprejela Zvezna skup- ščina na predlog Zveznega sveta za koordinacijo znanstvenih dejavnosti, ko je dobila mnenje komisije za volitve in imenovanja, na seji Zveznega zbora dne 30. julija 1968 in na seji Zbora narodov dne 29.

julija 1968

ODLOK

O RAZREŠITVI IN IMENOVANJU PREDSEDNIKA in Članov upravnega odbora zveznega SKLADA ZA FINANCIRANJE ZNANSTVENIH DE-

JAVNOSTI

1.. a) Razreši se dosedanji predsednik upravnega odbora zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti Miloš Poljanšek, predsednik Prosvetno- -kulturnega zbora skupščine SR Slovenije;

b) za predsednika upravnega odbora zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti se ime- nuje Kemal Tarabar, član Izvršnega sveta SR Bosne in Hercegovine:

2. a) Razrešijo se dosedanji člani upravnega odbora zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti:

1) dr. Edhem Camo, profesor Veterinarske fakultete v Sarajevu;

2) Branko Colanović, viceguverner Narodne banke Jugoslavije;

3) Dragoljub Džadžič, sekretar za kemično industrijo in industrijo gumija Zvezne gospodarske zbor- nice;

4) dr. Dušan Hadži, redni profesor Naravnoslov- no-matematične fakultete v Ljubljani;

5) ing. Helmut Jaeger, izredni profesor Fakultete za strojništvo in ladjedelništvo v Zagrebu;

6) dr. Slavko Macarol, redni profesor Vseučilišča v Zagrebu;

7) dr. ing. Ahmed Mandžić, redni profesor Elek- trotehniške fakultete v Sarajevu in

8) Milan Nedkov, družbeno-politični delavec iz Skopja;

b) za člane upravnega odbora zveznega sklada za financiranje znanstvenih dejavnosti se imenujejo:

1) Dušan Bjelogrlič, direktor Ekonomskega in- štituta v Beogradu;

2) dr. ing. Damjan Bujak, direktor Inštituta za kemijo in tehnologijo silikatov v Zagrebu;

3) dr. Petar Drezgič, redni profesor Kmetijske fakultete v Novem Sadu;

4) dr. ing. Gjorgi Filipovski, profesor Kmetijsko- gozdarske fakultete v Skopju;

5) j3r. Ilija Josipovski, višji znanstveni sodela- vec Inštituta za sociološke in politično-pravne razi-

skave v Skopju;

6) dr. ing. Dušan Krsmanovič, redni profesor Fa- kultete za gradbeništvo v Sarajevu;

7) ing. Ermin Kržičnik, namestnik direktorja In- štituta za ekonomske raziskave v Ljubljani;

8) dr. Milan Osredkar, direktor Nuklearnega in- štituta »Jožef Štefan« v Ljubljani;

9. dr. ing. Zdenko Vitasovič, direktor Inštituta za oplemenitenje rastlin v Zagrebu.

AS št. 1063.

Zvezna skupščina Predsednik Zvezne skupščine:

Milentije Popovic s. r.

Podpredsednik Predsednik Zbora narodov: Zveznega zbora;

Zivko Žižic s. r. Viiioe Smilevski s. r.

415.

Na podlagi 177. člena ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije je sprejela Zvezna skup- ščina na seji Zveznega zbora dne 30. julija 1968 in na seji Organizacijsko-političnega zbora dne 30. julija 1968

RESOLUCIJO O TEMELJIH ZAKONODAJNE POLITIKE

FEDERACIJE

Na podlagi analiz in ocen zvezne zakonodaje, ra- I zloženih v gradivu Zakonodajno-pravne komisije, ki ima naslov »Temelji zakonodajne politike federacije«, in stališč, ki jih je zavzel Svet zbora narodov, ko je obravnaval to gradivo in »Teze o razmerju med zve- zno in republiško zakonodajo«, upoštevajoč mnenja, ki so jih izrazile republiške skupščine in odbori zborov Zvezne skupščine pri obravnavanju gradiva,, ter izha- jajoč od stališč Komisije za ustavna vprašanja o ures- ničevanju ustave na področju zakonodaje — Zvezna skupščina ugotavlja:

— Potem, ko je bila sprejeta ustava, so sledila po- membna prizadevanja, da se zvezna zakonodaja uskla- di z ustavo v tisti meri, kolikor je to omogočala te- danja stopnja razvoja družbeno-ekonomskih in poli- tičnih odnosov. V tistem času pa še niso bile uresni- čene vse potrebne predpostavke, da bi zvezna zakonodaja mogla bistveno uveljaviti vse intencije ustave.

Zato je zvezna zakonodaja postavila naš pravni sistem le deloma na nove ustavne temelje, tako da vsebuje zdaj tudi še elemente starih odnosov, ki izvirajo iz prejšnje zakonodaje.

— Kot posledica prejšnjih odnosov imamo v se- danjem pravnem sistemu ostanke etatističnega norma- tivizma, ki izhaja od državnega vodstva gospodarstva in drugih dejavnosti in tako ureja razmerja in vpraša- nja, ki sodijo na področje samoupravnega odločanja, s tem pa veže roke samostojni iniciativi in samouprav- ni dejavnosti delavcev in občanov ter njihovih delovnih in samoupravnih organizacij. Prav tako so nekateri zakoni ne le popolnoma uredili razmerjaTki bi se dalsPOTe*

laTi v oWimT temveč so celo'zavezali občine oziroma posamezne njihove'organe, da morajo izclatrtakelorcd- pise, kar pomeni omejevanje"nJttrovitr ustavmh'pfavic.

Narđfugi"iTfani so v 'našem pravnem sistemu zanemar- jena tista područja, ki temeljijo na subjektivnih pravicah občanov in njihovih organizacij združenega dela ali interesnih skupnosti. Zato še vedno niso normirana te- теЦпа^ družbena razmetja na poefročju družbene last- - nine^insploh lastninskih razmeni T.^r ПИ

Ijavljanja pravice delavcev do sadov njihovega dela in v medsebojnih razmerjih pri delu oziroma so normira-