(1)DNI LIST SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE »URADNI LIST SFKJ« Izhaja \ srbsUo- hrvatslvl oziroma hrvatskcisrbskl slo- venski In makedonski izdaji — Oglasi po ceniku

(1)

DNI LIST SOCIALISTIČNE FEDERATIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

»URADNI LIST SFKJ« Izhaja \ srbsUo- hrvatslvl oziroma hrvatskcisrbskl slo- venski In makedonski izdaji — Oglasi po ceniku. — Zlro račun pri službi druž- benega knjigovodstva za namfnlno. posebne izdaje In oelase бв« 3 291-Z

Sreda, 8. januarja 19^9.

BEOGRAD

Številka i. leto xxv.

Cena te številke je 1,80 dinarjev. — Naročnina za leto 1969 znaša 60. — dinarjev. — Uredništvo: Ulica Jovana Rističa št. 1. Poštni predal 226. Telefoni:

centrala 50-931, 50-932, 50-933 in 50-934;

naročninski oddelek 51-732, prodajni oddelek 51-671.

i.

Na podlagi 6. točke 228. člena Ustave Socialistične federativne republike Jugoslavije izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O VELEPOSLANIŠTVU SOCIALISTIČNE FEDERA- TIVNE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE V PERUJU

1. Odpre se veleposlaništvo Socialistične federativne republike Jugoslavije v Peruju.

2. Državni sekretar za zunanje zadeve ukrene, kar je treba za izvršitev tega odloka.

3. Ta odlok začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.

R. p. št. 171.

Beograd, 27. decembra 1968.

Zvezni izvršni svet

579.800 78.750 1,111.250 393.750 803.250 1,982.225

Predsednik;

Mika Spiljak s. r.

v Socialistični republiki Bosni in Herce- govini — — — — — — — — — v Socialistični republiki Črni gori — — v Socialistični republiki Hrvatski — — v Socialistični republiki Makedoniji — — v Socialistični republiki Sloveniji — — v Socialistični republiki Srbiji — — —

V mejah zneskov iz prvega odstavka te točke do- loči organ, ki je pristojen za zvezni proračun, oziroma pristojni republiški organ s posebnim razporedom najvišje devizne zneske za posamezne upravičence.

R. p. št. 172.

Predsednik; , Mika Spiljak s. r.

2,

Na podlagi 19., 20. in drugega odstavka 35. člena zakona o deviznem poslovanju (»Uradni list SFRJ« št.

29/66 in 54/67) izdaja Zvezni izvršni svet ODLOK

O ZAGOTOVITVI DEVIZ DELOVNIM ORGANIZACI- JAM NEGOSPODARSKIH DEJAVNOSTI ZA PLA- ČEVANJE V ČASU OD JANUARJA DO MARCA 1969 1. Delovne organizacije negospodarskih dejavnosti, ki so v letu 1968 dobivale devizna sredstva po odloku o zagotovitvi deviz delovnim organizacijam negospodarskih dejavnosti za plačevanje v letu 1968 (»Uradni list SFRJ« št. 54/67), dobijo v času od januarja do marca 1969 za uvoz opreme in materiala ter za stroške v zvezi s svojo dejavnostjo devize za 18,554.660 dinarjev.

2. Od zneska iz 1. točke tega odloka dobijo;

1) delovne organizacije negospodarskih dejavnosti, katerim je v letu 1968 določil devize organ, ki je pristojen za zvezni proračun — 13,605.635 dinarjev;

2) delovne organizacije negospodarskih dejavnosti, katerim je v letu 1968 določil devize pristojni repub- liški organ — 4,949.025 dinarjev, od tega delovne organizacije negospodarskih dejavnosti:

3.

Na podlagi drugega odstavka 20. člena zakona o' oblikovanju in družbeni kontroli cen (»Uradni list SFRJ« št. 12/67, 23/67 in 40/68) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O MINIMALNI ODKUPNI CENI ZA KRAVJE MLEKO 1. Delovne organizacije, ki se ukvarjajo s prometom ali predelavo kravjega mleka, bodo kupovale sveže kravje mleko:

1) od delovnih organizacij, ki so mleko same pri- delale, po ceni, ki ne sme biti nižja kot 0,28 dinarjev za maščobno enoto, franko prodajalčeva zbiralnica:

2) od delovnih organizacij, ki so z individualnimi kmetijskimi proizvajalci sklenile pogodbo o pridelovanju mleka v kooperaciji in organizirale pridelovanje, po ceni, ki ne sme biti nižja kot 0,28 dinarjev za ma- ščobno enoto, franko kraj predelave, če se mleko pro- daja delovni organizaciji, ki predeluje kravje mleko, oziroma franko zbiralnica delovne organizacije, ki se ukvarja s prometom kravjega mleka, če se mleko pro- daja za nadaljnjo prodajo.

Delovne organizacije, ki sklenejo z individualnimi kmetijskimi proizvajalci pogodbo o pridelovanju kravjega mleka v kooperaciji in organizirajo pridelovanje, bodo prevzemale v kooperaciji pridelano sveže kravje mleko po ceni, ki ne sme biti nižja od cene iz prvega:

odstavka te točke pod 2); cena se zmanjša za prevozne

(2)

stroške od kraja prevzema do kraja dobave mleka delovni organizaciji, ki se ukvarja s prometom ali predelavo kravjega mleka.

Za mleko, pridelano v kooperaciji, velja cena iz prvega odstavka te točke pod 2) le, če so uvedeni ma- tično knjigovodstvo ter selekcija in kontrola molznosti krav kooperantov.

Po minimalni odkupni ceni iz prvega odstavka te točke se obračuna tudi sveže kravje mleko, ki ga v isti delovni organizaciji dobavi obrat za pridelovanje kravjega mleka oziroma obrat za kooperacijo obratu za predelavo ali promet s kravjim mlekom.

2. Cene iz prvega odstavka 1. točke pod 1) in 2) tega odloka veljajo samo za mleko, ki izpolnjuje tele kakovostne pogoje:

1) da ima specifično težo od 1,029 do 1,034;

2) da odstotek mehanične nesnage na filtru ne presega tretjega razreda (po lestvici 1—5 Inštituta za mle- karstvo Jugoslavije);

3) da kislost ne presega 7,6°, računano po Soxlet — Henklu;

4) da sta za odstranitev metilenskega modrila potrebni najmanj dve uri, računano po originalni metodi Orli Jensena, s tabletami, ki vsebujejo standardno ko- ličino metilenskega modrila;

5) da ima najmanj 3,2% mlečne masti, določene po Gerberjevi metodi;

6) da ni od krav, zdravljenih z arzenom, živim srebrom ali drugimi zdravili, ki med zdravljenjem in še pet dni potem prehajajo v mleko;

7) da ne vsebuje antibiotikov;

5) da je ohlajeno na temperaturo od 10 do 12⁰C.

3. Cene iz prvega odstavka 1. točke pod 1) in 2) tega odloka se zmanjšajo:

1) za 0,05 dinarjev pri litru, če mleko ni ohlajeno na temperaturo od 10 do 12⁰C. To zmanjšanje velja od 1. julija 1969;

2) za 0,10 dinarjev pri litru, če je za odstranitev rnetilenskega modrila potrebno od 1,46 do 1,59 ure;

3) za 0,15 dinarjev pri litru, če je za odstranitev metilenskega modrila potrebno od 1,31 do 1,45 ure;

4) za 0,17 dinarjev pri litru, če je za odstranitev metilenskega modrila potrebno od 1,16 do 1,30 ure;

5) za 0,20 dinarjev pri litru, če je za odstranitev metilenskega modrila potrebno od 1,01 do 1,15 ure.

4. Ce je za odstranitev metilenskega modrila pri mleku potrebna manj kot ena ura, tedaj cene iz prvega odstavka 1. točke pod 1) in 2) tega odloka za takšno mleko ne_ veljajo.

5. Kakovost mleka se ugotovi v zbiralnici iz prvega odstavka 1. točke pod 1) oziroma v zbiralnici ali kraju predelave iz prvega odstavka 1. točke pod 2) tega odloka-: ^;4;

O tem, kako se ugotavlja kakovost mleka, se stran- ki sporazumeta.

6. Z dnem, ko začne veljati ta odlok, neha veljati odlok o minimalni odkupni ceni za kravje mleko (»Uradni list SFRJ« št. 16/66).

7. Določbi iz prvega odstavka 2. točke pod 8) in iz 3. točke pod 1) se bosta uporabljali od 1. julija 1969.

8. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu SFRJ«.

R, p. št. 169.

Zvezni izvršni svet ^ Predsednik:

Mika Spiljak s. r.

4.

Na podlagi prvega odstavka 8. člena zakona o zvez- nem proračunu za leto 1968 (»Uradni list SFRJ« št.

54/67, 30/68, 46/68 in 51/68) izdaja Zvezni izvršni svet ODLOK

O UPORABI DOHODKOV, KI JIH DOSEŽE JUGO- SLOVANSKI ZAVOD ZA STANDARDIZACIJO Z IZDAJANJEM JUGOSLOVANSKIH STANDARDOV,

V LETU 1968

1. Dohodke, ki jih doseže s prodajo besedil jugoslovanskih standardov delovnim in drugim organizacijam, sme uporabljati Jugoslovanski zavod za standardizacijo v letu 1968 kot sredstva za redno dejavnost.

2. Dohodke, ki jih doseže s prodajo besedil jugoslovanskih standardov iz 1. točke tega odloka, in njihovo porabo mora Jugoslovanski zavod za standardizacijo posebej izkazovati v svojem knjigovodstvu.

3. Sredstva, ki so se natekla na njegov žiro račun od 1. januarja 1968 po uredbi o Jugoslovanskem zavodu za standardizacijo (»Uradni list FLRJ« št. 12/62), uporabi Jugoslovanski zavod za standardizacijo kot sredstva za svojo redno dejavnost.

4. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem 4istu SFRJ«.

Zvezni izvršni svet R. p. št. 170.

Predsednik:

Mika Spiljak s. r.

5.

Na podlagi prvega odstavka 81. člena temeljnega zakona o blagovnem prometu (»Uradni list SFRJ« št.

1/67 in 30/68) izdaja Zvezni izvršni svet ODLOK

O MINIMUMU SREDSTEV, KI GA MORAJO' IMETI GOSPODARSKE ORGANIZACIJE ZA PROMET Z

ODPADKI NA DEBELO

1. Za promet z odpadki na debelo mora imeti go- spodarska organizacija v svojem poslovnem skladu najmanj 2,000.000 dinarjev.

2, Ta, odlok začne veljati šest mesecev po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.

R. p. št. 1.

Beograd, 8. januarja 1969.

Predsednik:

Mika Spiljak s. r.

6.

Na podlagi prvega odstavka 20. člena, v zvezi s prvim odstavkom 13. člena in 16. členom zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen (»Uradni list SFRJ«

št. 12/67, 23/67 in 40/68) izdaja Zvezni izvršni svet ' i ODLOK

O ZADRŽANJU CEN OZIROMA TARIF OBVEZNEGA ZAVAROVANJA UPORABNIKOV IN LASTNIKOV

MOTORNIH VOZIL

1. Cene oziroma tarife za zavarovanje uporabnikov in imetnikov motornih vozil pred odgovornostjo za

(3)

Sreda, 8. januarja 1969. URADNI UST SFRJ Številka 1. — Stran 3.

škodo, povzročeno drugim, se zadržijo na ravni, ki so jo imele 1. decembra 1968.

2. Cene oziroma tarife za zavarovanje iz 1. točke tega odloka se lahko spremenijo s sporazumom med zavarovalnicami in zavezanci za to zavarovanje; pri tem se uporabljajo določbe 27. do 34. člena zakona o oblikovanju in družbeni kontroli cen.

R. p. št. 2 Beograd, 8. januarja 1969.

Predsednik:

Mika Špiljak s. r.

7,

Na podlagi drugega in tretjega odstavka 6. člena zakona o tehničnih ukrepih (»Uradni list SFRJ« št.

12/65) v zvezi s 34. členom zakona o zveznih upravnih organih, zveznih svetih in zveznih organizacijah »Urad- ni list SFRJ« št. 21/67), predpisuje direktor Zvezne uprave za radijske zveze v soglasju z zveznim sekretarjem za gospodarstvo

PRAVILNIK

O TEHNIČNIH UKREPIH ZA GRADNJO. POSTAV- LJANJE IN VZDRŽEVANJE ANTENSKIH NAPRAV

1. člen

Pri gradnji, postavljanju in vzdrževanju antenskih naprav se je treba ravnati po tehničnih ukrepih, ki jih vsebujejo predpisi o tehničnih ukrepih za izvajanje antenskih naprav, ki so objavljeni skupaj s tem pra- vilnikom in so njegov sestavni del.

2. člen

Za antenske naprave, zgrajene in postavljene, pre- den začne veljati ta pravilnik, ne bodo veljali predpisi o tehničnih ukrepih za izvajanje antenskih naprav, ki so predpisani v tem pravilniku, razen če gre za njihovo rekonstrukcijo ali če naprave povzročajo motnje v sprejemanju radijskih oddaj.

3. člen

Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu SFRJ«.

St. 103.

Beograd, 8. junija 1968.

Direktor Zvezne uprave za

radijske zveze:

Makso Dakio s. r.

PREDPISI

O TEHNIČNIH UKREPIH ZA IZVAJANJE ANTEN- SKIH NAPRAV

1 SPLOSNE DOLOČBE

1.1 Ti predpisi določajo tehnične ukrepe za izvajanje antenskih naprav, ki so namenjene za sevanje in sprejemanje elektromagnetnih valov na področju ra- dijskega prometa, in dajejo elemente in normative za mehanske in elektriške ukrepe ter predpisujejo druge tehnične pogoje, ki jih je treba upoštevati pri izvajanju antenskih naprav.

1.2 Pri izvajanju antenskih naprav se uporabljajo ti predpisi, razen če ni s posebnimi standardi in teh-

ničnimi predpisi za posamezne dele antenskih naprav drugače določeno.

1.2.1 Tehnični predpisi in posebni standardi, s katerimi je za posamezne dele antenskih naprav kaj dru- gače določeno, so zlasti:

— pravilnik o varstvenih ukrepih zoper nevarnost od električnega toka v delovnih prostorih in na delovnih krajih (»Uradni list FLRJ« št. 107/47);

— odločba o začasnih tehničnih predpisih za obremenitev stavb (»Uradni list FLRJ« št. 61/48);

— pravilnik o tehničnih predpisih za pogon, vzdr- ževanje in revizijo elektroenergetskih naprav (»Uradni list FLRJ« št. 6/57 in Dodatek »Uradnega lista FLRJ«

št. 6/57);

— pravilnik o tehničnih predpisih za gradnjo in vzdrževanje strelovodov (»Uradni list FLRJ« št. 7/57 in Dodatek »Uradnega lista FLRJ« št. 7/57);

— pravilnik o tehničnih ukrepih in pogojih za na- peljevanje elektroenergetskih instalacij v stavbah (»Uradni list SFRJ« št. 43/66 in Dodatek »Uradnega lista SFRJ« št. 43/66);

— pravilnik o tehničnih ukrepih za elektroenergetske naprave nad 1000 V (»Uradni list SFRJ« št.

14/67 in Dodatek »Uradnega lista SFRJ« št. 14/67);

— pravilnik o tehničnih predpisih za specialno varstvo elektroenergetskih naprav pred požarom (»Uradni list SFRJ« št. 16/66 in Dodatek »Uradnega lista SFRJ« št. 16/66);

— pravilnik o tehničnih ukrepih za elektroenergetske instalacije v specifičnih prostorih (»Uradni list SFRJ« št. 25/67 in Dodatek »Uradnega lista SFRJ« št.

25/67);

— pravilnik o tehničnih ukrepih za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov (»Uradni list SFRJ«

št. 24/67 in Dodatek »Uradnega lista SFRJ« št. 24/67);

— odredba o prenehanju veljavnosti I. dela tehnič- nih predpisov o varnosti vodov za električne zveze pred električnimi vodi (»Uradni list SFRJ« št. 24/67);

— jugoslovanski standardi:

JUS N.A5.023 do 027 — 1961 in 1966 — Preizku- šanje varnosti pred slučajnim dotikom

JUS N.C0.030 do 075 — 1966 — Preizkušanje izoliranih vodnikov in kablov

JUS N.R4.060 do 061 — 1965 — Konektorji za frekvence do 3 MHz za telekomunikacije in elektroniko

JUS N.R2.901 do 903 — 1966 — Kondenzatorji za preprečevanje radijskih motenj

JUS N.C6.051, 071 in 072 — 1964 — Kabli za radijske frekvence

JUS N.B4.901 do 950 — 1958 — Strelovodi JUS N.C3.200 do 320 — 1961 — Elektroenergeti- ka — instalacijski vodniki z Izolacijo Iz PVC mase

JUS N.N0.900 do 905 — 1963 in 1966 — Prepreče- vanje radijskih motenj, ki jih povzročajo električna naprave, stroji in postroji

JUS D.B2.050 do 059 — 1963 — Konstrukcije le-<

senlh drogov za telekomunikacijske vode. , 2 DEFINICIJE POJMOV

V teh predpisih imajo spodaj navedeni Izrazi tale pomen:

2.1 Oddajna in sprejemna antenska naprava je naprava z anteno, antenskim drogom, antenskim dovo- dom, sredstvi za pritrditev antenskega droga in antenskega dovoda in napravo za ozemljitev

(4)

2.2 je del antenske naprave za sevanje ali sprejemanje elektromagnetnih valov.

2.3 Zunanja sprejemno antena je antena, ki je v celoti ali deloma postavljena na prostem.

2.4 Notranja sprejemna antena je antena, ki je v zaprtem prostoru.

2.5 Skupinska sprejemna antena je antenska naprava, na katero je priključenih već neodvisnih sprejemnikov.

2.6 Antenski ojačevalnik je ojačevalnik, kj je na- menjen za ojačevanje antenskih signalov, kadar so sprejemne razmere neugodne in kadar je zahtevano napajanje več sprejemnikov.

2.7 Frekvenčni pretvornik je sprejemnik za eno va- lovno območje ali kanal z oscilatorjem, krmiljenim s kremenom, ki spreminja nosilno frekvenco iz enega valovnega območja v drugo.

2.8 Antenski drog je del antenske naprave, na ki- terem je pritrjena antena.

2.9 Antenski dovod je vod, ki veže anteno z od- dajnikom ali sprejemnikom.

2.10 Nosilne vrvi so vrvi ali žice, s katerimi sta pritrjena antena in antenski drog.

2.11 Ozemljitev je vodnik, ki veže antensko napravo z ozemljiiom.

2.12 Ozemljilo je prevodnik, položen v zemljo, s katero je v prevodni zvezi.

2.13 Prenapetosina zaičita je naprava za odvajanje prednapctosti.

2.14 Križanje je prehod celotne antenske naprave ali dela antenske naprave nad ali pod drugimi napravami ali čez komunikacije.

2.15 Približevanje je vodoravna oddaljenost antenske naprave od drugih naprav in objektov.

2.16 Povečana mehanska oziroma električna varnost je okrepljena varnost voda, dosežena z močnejšim di- menzioniranjem v mehanskem oziroma električnem smislu.

3 SKUPNI UKREPI ZA IZVAJANJE ODDAJNIH IN SPREJEMNIH ANTENSKIH NAPRAV 3.1 Splošne določbe

3.1.1 Antenska naprava mora biti tako postavljena, da je v največji možni meri zmanjšan njen vpliv na druge antenske naprave.

3.1.2 Mesto za antensko napravo mora biti tako izbrano, da so morebitne radijske motnje zmanjšane na najmanjšo mero.

3.1.3 Ce naj bo antenska naprava na strehi stavbe, mora biti postavljena tako;

— da ne zmanjšuje ali ovira dostopa k dimnikom;

— da ne otežuje dostopa k drugim napravam ali ravnanja z njimi in ne dela dimnikarju;

— da je vertikalna razdalja od odprtine dimnika do spodnjega dela oddajne antene najmanj 2 m;

— da je na tistih mestih, kjer je možen električni dotik, nameščena tablica z opozorilom na nevarnost.

3.1.4 Ce je na strehi iste stavbe več antenskih naprav, morajo biti druga od druge oddaljene najmanj 6 metrov v cikcakasti črti, da se zmanjša vpliv med- sebojnih motenj.

3.1.5 Ce so antenske naprave v coni letališča ali če vodijo čeznje zračne poti, velja glede zaznamovanja antenskih naprav pravilnik o načinu zaznamovanja stez za vzletanje in pristajanje in drugih stez na civilnih letališčih ter o nameščanju orientacijskih znakov na objekte v coni civilnih letališč (»Uradni list SFRJc

št. 24/66) in pravilnik o projektiranju, graditvi in re- konstrukciji civilnih letališč in njihovi klasifikaciji (»Uradni list SFRJ* št. 2/66).

3.1.6 Deli antenske naprave, ki se pri obratovanju ali zaradi okvare segrejejo, morajo biti tako postavlje- ni, da ne povzročajo nobene nevarnosti za požar.

3.1.7 Prepovedano je postaviti antensko napravo na streho iz mehkega materiala (npr.: na streho iz strešne lepenke, slame, trsja itd.).

3.1.8 Na dimnike stanovanjskih, tovarniških ali podobnih stavb je dovoljeno postavljati antenske naprave ali njihove dele le z dovoljenjem pristojnega gradbenega organa, pri čemer veljajo glede pridobitve dovoljenja posebni predpisi. Antenska naprava je lahko pritrjena na dimnik z objemko ali kako drugače.

Razdalja med odprtino dimnika in zgornjo točko, v kateri je antenski drog pritrjen na dimnik, mora zna- šati najmanj 30 cm.

3.1.9 Ce je nevarnost korozije, nanašanja produk- tov zgorevanja in poškodbe antene pri čiščenju, se je treba ogibati postavljanja antenske naprave na dimnik ali v njegovo neposredno bližino.

3.1.10 Ventilacijske odprtine in dimniki smejo biti uporabljeni za pritrditev antenske naprave le tedaj, če je njihova mehanska odpornost zadovoljiva.

3.1.11 Za pritrditev antenske naprave na stene iz opeke ali betona ni dovoljeno uporabljati mavec, tem- več je treba uporabljati veziva, ki so odporna proti vodi.

3.1.12 Mesta, na katerih se stikajo razne kovine, morajo biti zavarovana pred elektrolitično koroaijo.

3.1.13 Nosilne vrvi droga in antene morajo biti:

— odporne proti atmosferskim vplivom,

— v mejah dovoljenih mehanskih obremenitev ^:n brez vozlov.

3.1.14 Palice, cevi in cevni podporniki antene morajo biti zavarovani, da ne more vanje prenikati voda.

3.1.15 Antene in njihove nosilne vrvi ne smejo biti pritrjene na strelovodno napravo.

3.1.16 Lesene antenske drogove je dovoljeno uporabiti le, če so iz zdravega in impregniranega lesa in Ce so pritrjeni na tehnično ustrezen način.

3.1.17 Vrh zunanje antene na cestnih vozilih, ki se premikajo po tleh, ne sme segati več kot 2,5 m nad zemljo.

3.2 Mehanska trdnost 3.2.1 Splošne določbe

3.2.1.1 Antenska naprava mora biti izvedena tako, da ustreza mehanskim obremenitvam in atmosferskim vplivom. Atmosferski vplivi se dajo zmanjšati s pri- merno izbiro materiala ali zaščito njegove površine.

3.2.1.2 Gradnja antenskih drogov, ki so višji kot 10 m, je dopustna le po projektu, ki ga je potrdil organ, pristojen za gradbeno dovoljenje; pri tem veljajo glede izdajanja gradbenega dovoljenja posebni predpisi.

3.2.1.3 Način in mesto za pritrditev antenskega droga morata biti izbrana tako, da nastajajoče sile ne presegajo dovoljenih mej.

3.2.1.4 Antenski drog je treba vsekakor preizkusit!, ali lahko vzdrži upogibni moment, ki ga povzroča veter na anteno in drog.

(5)

Sreda, 8. januarja 1969. URADNI LIST SFRJ Številka 1. — Stran 5.

3.2.2. Vpliv vetra

3.2.2.1 Antenske naprave, ki so sestavljene iz antene, in zasidranega antenskega droga skupne proste dolžine do 10 m, se računajo na pritisk vetra 70 kp/m!

in srednjo vrednost koeficienta k=l, če površina antene proti vetru S, niso večje kot 0,25 m^s.

3.2.2.2 Na ta način preračunane antenske naprave je dovoljeno uporabljati:

— na višinah do 40 m nad zemljo,

— na stavbah, ki so višje kot 40 m — za antenske naprave, ki segajo do 10 m nad streho (tovarniški dimniki, stebri in podobno se ne štejejo za stavbe).

3.2.2.3 Obremenitev P, antenskega droga, dolgega skupaj z anteno do 10 m, zaradi vetra se računa po obrazcu;

P, = k . p,. S, (kp)

kjer je: p, — pritisk vetra (kp/m-); Sv — največja po- vršina naprave, ki je izpostavljena pritisku vetra (m2).

3.2.2.4 Za izračun obremenitve zaradi vetra veljajo tudi določbe tehničnih predpisov za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov.

3.2.2.5 Skupna sila (rezultanta) zaradi vetra Pa na vrh antene, kadar je več anten pritrjenih na isti antenski drog, se računa po obrazcu:

P^:,- PrH, + P².H² •р„-н^л 2;:? Pi-Hi

H H

kjer so: Hi, Њ H„ višine od mesta, kjer je antenski drog vpet, do mesta, kjer je pritrjena antena (m), H višina do najvišje točke antenskega droga (m), Pi, Рг P,, pa sile vetra na antene (kp).

3,2.2.6 Za nezasidrane antenske drogove veljajo tile obrazci:

M = W.6dop- kjer je: , _

W — odporni moment stebra (cm³);

dop —dopustna obremenitev materiala (kp. cm3); «

M — moment na mestu, kjer je drog vpet (kp/m);

M = P.. H kjer je:

P, — rezultirajoča sila zaradi vetra na anteno in drog, reducirana na vrh antene (kp);

H — višina od vrha antene (prijemališče sile P.) do mesta, kjer je antenski drog vpet (m).

3.2.2.7 Za antene z antenskim drogom tovarniškega izdelka je proizvajalec dolžan navesti vrednost pro^

dukta: K. S«, kjer je Sv> — vetru izpostavljena površi- na antene (m2) in k razdalja od mesta maksimalne obremenitve do točke, v kateri je pritrjena antena.

3.2.2.8 Material antenske naprave mora biti tako izbran, da ustreza lokalnim razmeram (hitrosti vetra, zaledenitvi, delovanju korozije itd.).

3.2.2.9 Ni priporočljiva uporaba cevi, ki se podalj- šane s spojniki, če pa morajo biti vendarle uporabljeni, spojniki morajo biti zavarovani, da se ne odvijejo ali ne zlomijo.

3.2.3 Vpliv temperature in dodatnih obremenitev 3,2.3.1 Izračun antenskih vodnikov in nosilnih žic mora biti izveden:

— za maksimalno temperaturo + 40^oC,

— za minimalno temperaturo — 20^oC in

— za temperaturo — 5C,C

z dodatno obremenitvijo (zaledenitev).

. 3.2.3.2 Poveš žice f (m) je treba določiti tako, da normalni dovoljeni nateg žice p„ (kp/mm2) ni presežen niti pri —5⁰C z dodatno obremenitvijo (sneg, led, ivje) in ne pri —20oC brez dodatne obremenitve.

3.2,3.3 Dodatna obremenitev ^ -2il?LiA ^ Јјсе speci- fične teže 7(kp/mm⁵, m), dejanskega prereza S (mm²) in imenskega premera d (mm) dobimo iz obrazca:

To = Y + 0,18.1'd (kp/mm²-m)

3,2.3.4 Specifične teže v so podane v tablici I, prav tako tudi prožnostni modul žice E, koeficient linearne- ga raztega žice a ter koeficienta a in b.

Tablica 1

Y = 10—3 . (kp/mm² m) E=10! • (kp/mm2) a=10—⁵ • (1/^CC) žica p,, (kp/mm2) vrv p„ (kp/mm2) a = 10—4.

b = 10^-8

Tiaker 40

8,9 __1,3

1,7 12 19

50 8,9 1,3 1,7

0,637 3,21

14 24

0,637 3,21

Bron 60 8.65 1,3 1.66 18 30

0,622 3,21

70 8,65 1,3 _ 1,36 22 35

0,622 3,21

40 7,8 1,92 1,23 12 16

0,461 0,907

Jeklo 70

7,8 1,96 1,13 20 28

0,412 0,865

120 7,8 2 1,1 30 45

0,412 1,83

150 7,8 2 1,1 40 55

0,412 1,83

Aluminij 2,7 0,56 2,3 7 0,862 2,26 3.2.3.6 Pri izračunavanju povesa je treba

vati kritično razpetino Ikc (m), ki jo dobimo iz 1кг-РоЛ/^

v To • Y (m) in ustrezno kritično temperaturo:

0.184'đ (0C)

upošte- 3.2.3,7 Za razpetino Klk, nastopa maksimalni nateg obrazca; pri —20^oC brez dodatne obremenitve, poveš pa dobimo

iz obrazca:

f. -d - г (m) i^2, Y f-Po

Za razpon 1 > h, pa nastopa maksimalni nateg pri

—50C z dodatno obremenitvijo, poveš pa dobimo iz obrazca:

f« l'-Vo 8'Po (m)

(6)

3.2.3.8 Približne vrednost povesa pri +4CPC brez dodatne obremenitve lahko dobimo iz obrazca:

0,1.а.⁽4(Г—vkrMo

1+«) fn- - (m)

f„2 + b.l',/f„.0>l-(40<'-vkr)

Za dodatne obremenitve veljajo tudi določbe teh- ničnih predpisov za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov.

3.2.3.9 Povese za spremembe temperatur od —20ôC do +40ôC, izhajajoč od kritičnega povesa oziroma od povesa pri —20ôC lahko dobimo s postopnim računom za vsakih zaporednih 10oC iz:

f - f⁰ + ДI (m) kjer dobimo dodatni poveš iz;

ДГ v'n ^ ■ M (m)

Gornji znak pod korenom (+) se nanaša na nara- ščanje, spodnji (—) pa na padanje temperature, pri tem so;

N = a/3.

koeficienta a in b sta vzeta iz tablice I, a

M

B 2-П+ f. j:a

3-f : kjer je B = b . .I⁴

Glede vpliva temperature in dodatnih obremenitev veljajo tehnični predpisi za gradnjo nadzemnih elektroenergetskih vodov.

3.2,3.10 Za antenske vodnike in žice za obešanje in povezovanje izolatorjev je treba uporabiti masivno bronasto, bakreno ali aluminijasto polno žico, pri kateri je absolutna raztržna obremenitev najmanj 130 kp.

Jeklena žica ni dovoljena. Najmanjša specifična raztrž- na obremenitev sme biti:

pri bronasti žici 1,5 mm0 pri bakreni žici 6 mm 0

74 kp/mm2

40 kp/mm2

30 kp/mm2.

— pri aluminijasti žici 2 do 3 mm 0

3.2.3.11 Pri antenah ne sme biti premer vodnika za razne razpetine manjši od premera vodnikov (mm), podanih v tablici II.

Tablica 11 Material vodnika

do

Razpetina antene 20 j đo 30 1 nad 30 Baker

Bron Aluminij

0 0 0

2 1,5 2,5

0 0 0

3.2.3.12 Minimalne vrednosti povesa (cm) za razne materiale in temperature so razvidne iz tablice III.

Tablica III

G 3 C n

—10 0 + 10 + 20 + 30 + 40

Minimalni poveš (cm)

bakrena žica bronasta ?ica alumin. žka premer 0

3 in 4 mm premer 0

1 do 5 mm premer 0 3 mm razpetimi (m) razpetina (m) razpetina (m) 20 30 40 20 30 40

7 9 13 17 22

14 18 24 30 36

25 31 38 46 53

9 12 16 22 26

19 24 30 36 42

33 40 47 54 61

20 4 6 10 18 25

30 j 40 8 15 12 20 30 39

21 31 43 54 28 42 60 32 48 68 33 49 «5

2.5 0 3 1,5 0 1,5 3 0 3

3.3 Električni varnostni ukrepi 3.3.1 Električna zaščita

3.3.1.1 Razdalja med nameščenimi prevodnimi deli elektroenergetskih naprav z napetostjo od 65 do 1000 V proti zemlji in prevodnimi deli antenske naprave ne sme biti manjša kot:

— 10 mm v notranjih prostorih,

— 20 mm na prostem.

Manjše velikosti od gornjih so dovoljene le, če je med tema dvema napravama izolirana plast ki ne do- pušča medsebojnega dotika ali vpliva.

3.3.1.2 Ce so vodi za napeljavo antenskih naprav položeni vzporedno z vodi za elektroenergetsko napajanje, morajo biti od njih oddaljeni najmanj za 30 cm.

3.3.2 Zaščita pred prenapetostjo

3.3.2.1 Na mestih, kjer nastaja prenapetost, je treba namestiti zaščito. Pot groba zaščita je uporabno izkri- lo z zračno razdaljo največ 30 mm ali z izolatorjem ali izolacijsko plastjo, ki ima ustrezno prebojno trdnost 3.3.2.2 Fino zaščito dosegamo s prenapetostnimi od- vodniki, pri katerih je prebojna napetost manjša kot 1000 V, odvodna moč pa najmanj 0,5 W.s (wattsekund).

Prenapetostne odvodnike smemo za oddajne antenske naprave z obratovalno napetostjo nad 1000 V uporabiti le, če ima zaščitni del ustrezno izolacijsko trdnost.

3.3.2.3 Za anteno ni potrebna zaščita pred atmosfer- sko prenapetostjo, če gre:

— za sobne antene in antene, ki so vdelane v radijske sprejemnike;

— za antene pod streho;

— za zunanje antene, pri katerih je najvišja točka najmanj 3 m nižja od strešne površine, ki njen zunanji rob ni oddaljen več kot 2 m od zunanje stene stavb.

3.3.2.4 Izolacijski material mora biti nevnetljiv ali težko vnfitljiv.

3.3.2.5 Prevodni neaktivni deli zunanjih antenskih naprav in kovinske konstrukcije, ki so namenjene za oporo ali pritrditev anten, morajo biti povezane z zemljo po ozemljiinem vodniku.

3.3.2.6 Ce je upornost, merjena z enosmerno napetostjo, med anteno in ozemljilom večja kot 500 ohmov, je treba predvideti zaščito za odvajanje atmosferske prenapetosti po točkah 3.3.2.1 in 3.3.2.2 teh predpisov.

3.3.2.7 Pri zaščiti antenskih drogov iz neprevodne- ga materiala je treba uporabiti pocinkano jekleno žico

(7)

Sreda. 8. januarja 1969. URADNI LIST SFRJ Številka 1. — Stran 7.

s premerom najmanj 8 mm ali bakreno žico s premerom najmanj 6 mm. To žico je treba napeljati do vrha droga in jo ozemljiti po točki 3.3.3 teh predpisov.

3.3.2.8 Za zaščito izolatorja pri atmosferskih praz- nitvah mora biti izolator premoščen z napravo za za- ščito pred iskro, pri kateri mora biti obratovalna napetost manjša od napetosti preskoka prek izolatorja.

3.3.2.9 Pri uporabi zunanjih anten je ob nevihtah priporočljivo uporabiti preklopnik, da antenski dovod vežemo na kratko na ozemljilni vodnik.

3.3.3 Varnostna ozemljitev

3.3.3.1 Vse ozemljilne naprave v posamezni stavbi morajo biti med seboj povezane.

3.3.3.2 Ozemljitev antene po nevtralnem vodniku omrežja ni dovoljena.

3.3.3.3 Ozemljilni vodnik antenske naprave je lahko priključen na vse ozemljitve, ki so sprejete kot zaščita omrežja.

3.3.3.4 Ozemljilni vodniki ne smejo imeti manjših presekov kot so navedeni v tablici IV.

Tablica IV

Material Namestitev

zunaj stavbe, v stavbi Pocinkano

jeklo

Baker

Aluminij

žica s premerom 8 mm premer 4,5 mm prerez 16 mmali 2

vrv ni dovoljena

trak 20 X 3,5 mm

jžica s premerom 8 mm' p^remer 3,5 mm vrv s premerom 7X3 mm , ali ^{л 8}

! ^ prerez 10 mm8

trak 7X3 mm

žica s premerom 10 mm premer 4,5 mm i oli vrv ni dovoljena 1 prerez 16 mm2

trak 25 X 4 mm 1

Opomba:

Aluminij ni uporaben za v zemljo in ne na mestih, ki jih ogroža korozija (soli, jedki plini in tekočine ipd-)-

3.3.3.5 Kot ozemljilni vodniki so s pogojem, da je na stikih zagotovljena dobra električna prevodnost, dovoljeni:

— strelovodni odvodi,

— kovinske cevi in

— večji deli kovinske konstrukcije na stavbi (žle- bovi ipd.)

3.3.3.6 Ozemljilni vodniki morajo biti po najkrajši poti speljani do ozemljila, če je mogoče po navpični poti. Dovoljen je delno vodoraven in delno navpičen ozemljilni vodnik (npr.: če vodi preko izpustov na stavbah).

3.3.3.7 Najkrajša razdalja med dvema premoščeni- ma točkama mora biti večja kot 0,1 • 1, pri čemer po- meni 1 = dolžino voda med tema dvema točkama, t.j.

d > 0,1 • 1 (slika 1).

3.3.3.8 Vodniki po tabeli IV ne smejo biti napeljani v zaščitne cevi ali pod omet, temveč morajo biti polo- ženi vidno. Od tega so izvzeti kratki prehodi v zaščitniK ceveh skozi steno ali skozi streho.

3.3.3.9 Kot ozemljila so uporabne naslednje naprave:

— kovinske cevi v prevodni zvezi s cevno mrežo, položeno v zemljo;

— strelovodno ozemljilo;

— jeklene armature armirano betonskih objektov,

— ozemljilo, izdelano kot antensko ozemljilo, in

— zaščitno ozemljilo nizkonapetostnih električnih naprav.

3.3.3 10 Prepovedano je uporabljati za ozemljilo naslednje naprave;

— cevno omrežje plinske napeljave,

— omrežje centralne kurjave,

— nevtralne vodnike električnih nizkonapetostnih naprav in

— telefonska ozemljila.

Slika 1 — Primeri premostitve ozemljilnih vodnikov 3.3 3.11 Pri spajanju s prevodnimi cevmi (na pri-

mer: cevi za ogrevanje s toplo vodo) je treba uporabiti objemke z dotikalno površino najmanj 10 cm2.

3.3.3.12 Vodne in druge števce je treba premostiti z vodnikom po tablici IV. Na stičnih mestih se je treba izogibati takih kovinskih kombinacij, ki povzročajo korozijo. Ni dovoljeno premostiti izoliranih spojnikov (tuljavk), ki so vdelani v cevovode in namenjeni kot

(8)

zaščita pred napetostjo odtika. Ti cevovodi ne smejo biti vezani na ozemljilne vodnike. Spoji vodnikov morajo biti izvedeni brez spajkanja.

3.3.3.13 Upornost ozemljitev, tako varnostnih kot obratovalnih, mora biti čim manjša, nikakor pa ne večja kot 15 ohmov. - -

3.4. Križanja in približevanja antenskih naprav drugim objektom in napravam

3.4.1 Splošne določbe

3.4.1.1 Križanje antenskih naprav z elektroener- getskimi vodi je prepovedano.

3.4.1.2 Križanja antenskih naprav z javnimi ko- munikacijami (ulice, vodni tokovi, železniške proge, žičnice itd.) se je treba ogibati. Ce to ni mogoče, je treba ravnati po točki 3.4.3 teh predpisov.

3.4.1.3 Antenska naprava, ki sega čez javno cesto, mora biti razpeta najmanj 7 m visoko nad ravnino ceste.

3.4.2 Križanje s povečano varnostjo

3.4.2.1 Pri križanju z drugimi napravami morajo biti antenske naprave izvedene s povečano varnostjo.

3.4.2.2 Vsi tisti deli naprave, od katerih je odvisna mehanska trdnost, smejo biti v najneugodnejšem pri- meru obremenjeni največ s SO'/o normalno dovoljene obtežbe.

3.4.2.3 Pri križanju antenske naprave z železniško progo, telefonsko linijo ali reko smemo vzeti za maksimalni nateg le 500/o od vrednosti p<, iz tablice V.

Tablica V

Normalno dovoljena obtežba materiala na nateg p,, (kp/mm2)

Material Preizkusna natezna trdnost (kp/mm²) 2ica

Baker Bron

40 50 60 70

Jeklo

40 70 120 150 17—18 Vrv

12 14 18 22 12 20 19 24 30 35 16 28

30 40 45 55

Tablica VI

Najmanjša razdalja pri križanju

Druge naprave

Razdalja antenske naprave (m) Antena in

antenski dovodi Električni

dovodi na prostem Železniške proge

Deli pod obratovalno napetostjo 65 V O^emljcni deli (višina nad gor-

nj im robom tirnice) Javne ceste

Plovni vodni tokovi

(nad najvišim dovoljenim 'am- borom plovnih obiektov pri naj-

višii vodn' gla-

dini) 2,5

Ozemljeni deli antenske

naprave

2,5

Aluminij

3.4.2.4 Za taka križanja je potrebno soglasje pri- stojnih organov in organizacij, ki ga je treba dobiti po posebnih predpisih.

3.4.3 Križanje antenske naprave nad ali pod drugo napravo

3.4.3.1 Pri križanju antenske naprave z nadzemni- mi vodi nizke napetosti do 65 V proti zemlji (telefonski vodi, železniški vodi itd.) je treba predvideti izvedbo s povečano varnostjo po točki 3.4.2 teh predpisov.

3.4.3.2 Pri križanju antenske naprave s komunika- cijami je treba predvideti izvedbo s povečano varnostjo (točka 3,4.2 teh predpisov).

3.4.3.3 Razdalja med antensko in drugo napravo ne sme biti manjša cd vrednosti, ki so podane v tablici VI. Najmanjše razdalje iz tablice VI ne smejo biti pre- sežene niti pri temperaturi —5⁰C z dodatno obremenitvijo (ivje, sneg, led) in ne pri temperaturi +40CC z vetrom.

4 POSEBNI UKREPI PRI IZVEDBI ANTENSKIH NAPRAV

4.1 Oddajne antenske naprave 4.1.1 Splošne določbe

4.1.1.1 Deli oddajnih antenskih naprav, ki so pod napetostjo in so v območju ravnanja z napravami, morajo biti zavarovani pred naključnim dotikom.

Opomba:

Visokofrekvenčne napetosti lahko povzročijo zgo- revanje, ogrevanje in električni udarec. Električni udarec je posebno nevaren za ljudi, ki so na dvignjenih mestih, na primer na strehah, antenskih drogovih in pod.

4.1.1.2 Zaščita pred naključnim dotikom iz točke 4.1.1.1 teh predpisov, Ce to ovira normalno ravnanje, ni obvezna v naslednjih primerih:

— pri visokofrekvenčnih napetostih (nad 10 kHz) v zaprtih električnih pogonskih napravah;

— pri visokofrekvenčnih izmeničnih napetostih (pod 10 kHz) in enosmernih napetostih, kadar to do- puščajo tehniški predpisi za izvajanje električnih instalacij v zgradbah (Dodatek »Uradnega lista SFRj€

št. 43/66);

— pri premičnih radijskih oddajnikih, pri katerih moč sevanja ne presega za dolge valove vrednost 200 W, za srednje valove 400 W, za kratke valove 800 W in za UKV 1.500 W;

— pri vseh vrstah premičnih, prenosnih radijskih oddajnikov.

4.1.1.3 Kontrola in popravljanje antenskih naprav na drogovih sta dovoljena le, če so antene ozemljene ali če je oddajna moč sevanja (pa tudi sosednjih antenskih sistemov) zmanjšana na stopnjo, ki zagotavlja varnost človeških življenj. Kot nivo, na katerega mora biti zmanjšana oddajna moč sevanja za Izvajanje del na antenskih drogovih, velja:

— za dolge in UK valove do 1 kW,

— za srednje in kratke valove do 5 kW.

(9)

Sreda, 8, januarja 1969. URADNI LIST SFRJ Številka 1. — Stran 9.

4.1.U4 Naprave jakoga toka v antenskih napravah, kot so na primer: razsvetljava, ogrevanje, fiksno vdelani ali premični aparati, morajo izpolnjevati pogoje tehniških predpisov za elektroenergetske naprave.

4.1.1.5 Za priključevanje premičnih naprav jakega teka so dovoljeni le težki gumijasti kabli tipa GG ali drugi vodi ustrezne kvalitete.

4.1.2 Antenske naprave na polju

4.1.2.1 Ce so antenski dovodi izvedeni kot nadzemni goli žični vodi, morajo biti napeljani dovolj visoko nad zemljiščem, ki se gospodarsko izkorišča, tako da deli, ki so pod visokofrekvenčno napetostjo, niso z roko do- segljivi.

4.1.2.2 Visokofrekvenčni antenski dovodi, ki so napeljani po ceveh ali kabelskih vodih, smejo biti polo- ženi naravnost na tleh, če je zunanji plašč ozemljen.

4.1.3 Antenske naprave na stavbah

4.1.3.1 Ce so deli antenskih naprav pod napetostjo, ki ogroža varnost človeških življenj, nameščeni na strehah stavb, kamor nepoklicanim dostop ni dovoljen, mora biti dostop na strehe in antenske naprave ozna- čen z opozorilno tablico.

4.1.3.2 Ce so antenske naprave z deli pod napetostjo, ki ogroža varnost človeških življenj, nameščeni aa strehah stavb, na katere je dostop prost, morajo biti izvedene z zaščito pred naključnim dotikom; pri tem morajo biti deli pod napetostjo oddaljeni od dostopnega prostora najmanj 1,25 metrov, biti visoko najmanj 1,25 m in označeni z opozorilno tablico, ki je vidna z vseh dohodnih strani.

4.2 Sprejemne antenske naprave

4.2.1 Ukrepi za zmanjšanje radijskih motenj 4.2.1,1 Povečanje nivoja koristnega signala in zmanj- šanje nivoja zunanjih motečih signalov.

4.2.1.1.1 Pri izvajanju antenskih naprav je treba po možnosti upoštevati naslednje:

— uporabiti zunanjo anteno namesto notranje,

— da so vodi antenske naprave kar najbolje in trajno izolirani,

— da mehanski sliki zagotavljajo trajno zanesljiv kontakt, ki ni podvržen koroziji,

— da je antena na takem mestu, kjer je nivo koristnega signala čim večji, nivo motečega signala pa čim manjši. Kjerkoli je to mogoče, je treba uporabljati usmerjene in večravninske antene;

— antene naj bodo čimbolj visoko nad zemljo ali streho. Antenski drog naj bo najmanj 2,5 metrov višji od najvišje točke strešne konstrukcije z izjemo dim- nikov;

— da je antena čimbolj oddaljena od elektroenergetskih vodov in da ne teče vzporedno z njimi;

— da so antenski dovodi oklopljeni.

4.2.1.1.2 Pri uporabi koaksialnih kablov ali sime- tričnih vodov v kvazikoaksialnem obratovanju upornost splopa na dolžinsko enoto ne sme presegati 500 miliohmov na meter pri 200 MHz.

4.2.1.1.3 Pri antenskih ojačevalnikih in frekvenčnih pretvornikih je treba preprečiti vdor napetosti motenj po napajalnih vodih iz elektroenergetskega omrežja.

Slabljenje sklopa med antenskim priključkom in pri- ključkom za napajanje iz elektroenergetskega omrežja

mora biti enak slabljenju, ki" je predpisano za radio- difuzne in televizijske sprejemnike.

4.2.1.1.4 Pri uporabi frekvenčnega pretvornika mora biti slabljenje sklopa med anteno, ki je priključena na frekvenčni pretvornik, in priključkom za televizijske sprejemnike za spremenjeno frekvenco večje kot 30 dB.

Opomba:

Pri merjenju sklopa je treba anteno, ki je priklju- čena na frekvenčni pretvornik, ločiti od visokofrekvenč- čnega razdelilnega omrežja in jo nadomestiti z visoko- frekvenčnih generatorjem, čigar impedanca je prila-

gojena.

4.2.1.2 Zmanjšanje radijskih motenj z drugimi spre-r jemnimi napravami.

4.2.1.2.1 Pri antenskih napravah z ojačevalnikom mora biti slabljenje sklopa med izhodom ojačevalnika in antenami, ki pripadajo tej napravi, tolikšno, koli- kršno je ojačevalnikovo ojačenje.

4.2.1.2.2 Pri frekvenčnih pretvornikih morajo nivoji škodljivih sevanj biti v mejah, ki so predpisane za radiodifuzijske in televizijske sprejemnike.

Frekvenčni pretvorniki ne smejo uporabljati za pretvorjeno frekvenco frekvenc, ki so že uporabljene za sprejemanje oddaj v tistem kraju. Priporočljivo je upoštevati pri izbiri pretvorjene frekvence tudi frekvence, ki so za tisti kraj v načrtu. Pri frekvenčnih pretvornikih ne sme imeti moč, odbita nazaj proti anteni, večje vrednosti kot:

4 ■ 10—⁷ W (sinhronska vrednost), kar ustreza napetosti 4,5 milivoltov pri 50 ohmih ali 11 milivoltov pri 300 ohmih na pretvorjeni frekvenci;

4 ■ 10—⁹W (selektivno merjeno), kar ustreza 450 mikrovoltom pri 50 ohmih ali 1100 mikrovoltom pri 300 ohmih na pretvorjeni frekvenci.

Opomba:

Pri merjenju je treba antene odklopiti in na antenski priključek namestiti ustrezno upornost prilagoditve, na kateri bodo opravljene kontrolne meritve.

4.2.1.3 Obratovalna ozemljitev sprejemne radijske naprave.

4.2.1.3.1 Obratovalna ozemljitev sprejemne radijske naprave mora biti kot del sprejemne antenske naprave tako izvedena, da nanjo radijske motnje čim manj vp- livajo. Za zmanjšanje radijskih motenj je treba pri izvedbi te ozemljitve ukreniti vse, kar je treba, zlasti

pa;

— naj bo dolžina ozemljitvenih vodnikov čim krajša,

— se je treba ogibati vzporedne napeljave ozemljitvenih vodnikov z vodi za elektroenergetsko napajanje oziroma naj bo njihova medsebojna razdalja čim večja,

— naj bodo ozemljitveni vodniki po možnosti oklopljeni,

■— naj bo ozemljitvena upornost čim manjša, kar je odvisno od terena, vendar naj ne presega vrednost 15 ohmov.

4.2.2 Skupinske sprejemne antenske naprave 4.2.2.1 Da bi preprečili medsebojne motnje, je treba na stanovanjskih hišah, ki imajo več kot eno nadstrop- je, ali na stanovanjskih hišah, ki imajo več kot štiri stanovanja, namestiti skupinske sprejemne antenske naprave.

4.2.2.2 Električni in drug material za skupinsko, sprejemno antensko napravo mora glede varnosti in kvalitete ter fizikalne mehanske in kemične odpornosti ustrezati predpisanim normam in standardom.

(10)

4.2.2.3 Instalacija skupinskih sprejemnih antenskih naprav naj bo izvedena z visokofrekvenčnimi koaksi- alnimi kabli impendance 50 ohmov.

4.2.2.4 Antenski vodi ne smejo biti položeni na krajih, kjer temperatura okolice presega 70oC.

4.2.2.5 Antenski ojačevalnik mora biti na kraju, kjer je omogočen obtok svežega zraka. Okrov ojače- valnika mora biti izveden z ustreznimi odprtinami za zračenje.

4.2.2.6 Antenski ojačevalnik z obratovalno napetostjo nad 60 V mora biti zaščiten pred slučajnim dotikom in zavarovan, da ne more povzročiti požara.

4.2.2.7 Pri vhodnih in izhodnih priključkih antenskega ojačevalnika morajo biti izvedene tudi priključ- nioe za kontrolo koristnih in motečih signalov v anteni ter v razdelilni instalaciji skupinskih sprejemnih antenskih naprav.

4.2.2.8 Skupinska sprejemna antenska naprava mora biti nameščena na takem kraju, da omogoča minimalno potrebne koristne signale m razmerje med sig- nalom in motnjo, pri tem pa maksimalno dovoljene napetosti na vhodu v sprejemnike ne smejo biti pre- sežene.

Opomba:

Ce nivoji koristnega signala, razmerja med signa- lom in motnjo in maksimalno dovoljena napetost na Vhodu v sprejemnike niso predpisani, jih vzamemo v mejah, ki jih omogoča in priporoča sedanje stanje teh- nike.

4.2.2.9 Pri izbiri mesta in izvedbe skupinske sprejemne antenske naprave je treba gledati, da ne nastaja pri televizijskem sprejemu večkratna slika (stra- hovi).; da kvaliteta spejema ni slabša od kvalitete, si se dobi z neposredno priključitvijo na standardno po- samično anteno; da so posledice motnje zaradi križne modulacije pri reprodukciji tona in slike neopazne.

4.2.2.10 Skupinska sprejemna antenska naprava naj omogoča v vsakem stanovanju sprejemanje radijskih signalov z območja dolgih, srednjih, kratkih in ultrakratkih valov za radiodifuzna in televizijska ob- močja (območje I, II, in III).

Pri izvedbi skupinske sprejemne antenske naprave je treba predvideti možnost vgraditve ojačevalnih pretvornikov frekvenčnega območja za sprejemanje in razdeljevanje signalov s televizijskih območij IV in V.

4.2.2.11 Priključki na skupinsko sprejemno antensko napravo morajo imeti standardne vrednosti impendance, in sicer:

— za AM radijske sprejemnike 2500 ohmov,

— za FM radijske sprejemnike 300 ohmov. in

— za televizijske sprejemnike 300 ohmov.

4.2.2.12 Slabljenje sklopa med priključki za UKV sprejemnike in priključki za televizijske sprejemnike v III., IV. in V. območju mora biti večje kot 46 dB. Za ugotavljanje vrednosti slabljenja sklopa veljajo po- stopek in merilne metode, ki so podane v točki 4.2.2.17 teh predpisov.

4.2.2.13 Slabljenje sklopa med priključki za televizijske sprejemnike v območju III in priključki za televizijske sprejemnike v območjih IV in V mora biti večje kot 46 dB.

Opomba:

Vrednost slabljenja sklopa se nanaša na harmon- ske frekvence lokalnega oscilatorja, ki povzročajo motnje v več območjih.

4.2.2.14 Slabljenje sklopa med katerimikoli prik- ljučki sprejemnika mora biti večje kot 22 dB.

4.2.2.15 Za antenske naprave na krajih, kjer je kombinacija sprejema več televizijskih kanalov po tablici VII, mora biti slabljenje sklopa vezave med prik- ljučki za televizijske sprejemnike večje kot 46 dB.

Zaščito pred motnjami je mogoče zagotoviti tudi s povečanjem nivoja koristnega sprejemnega signala na- sproti nivoju motečega signala po diagramu na sliki št. 2.

Opomba:

Pri antenskih napravah, v katerih se kanali po tablici VII med seboj motijo, je lahko namesto običaj- nega slabljenja sklopa za 46 dB nivo koristnega signala motenega kanala toliko povečano, da dobimo na ta način isti efekt, kot bi ga dosegli s slabljenjem sklopa 46 dB.

Pri tem postopku morajo ostati pogoji za sprejemanje drugih frekvenc in kanalov nespremenjeni.

4.2.2.16 Na izhodnem priključku upornost antenske naprave ne sme biti manjša kot 50 ohmov. To upornost ugotavljamo z merjenjem na izhodnem priključku, s pogojem, da so na skupinsko sprejemno antensko napravo priključeni vsi predvideni sprejemniki.

Tablica VII

Kanal i i

. bilahko motil kanale Kanal [ bi lahko I motil 1 kanale Kanal bilahko motil kanale

i 2 1 2 i 1 2

2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 21 12 22 23 24 25

5,27,38.49,60 7,21,32,44.56 9,25,38,50 10,42 11,45 12,47

21,50 22,53 24.55 28,58 28,60 26 27 28 29 30

27 26 28 29 30 31 32 33 34 35 37 36 38 39 40

32 31 33 34 35 36 37 38 39 40 42 41 43 44 45

42 41 43 44 45 46 47 48 49 50 51 52 53 54 55

47 46 48 49 50 51 52 53 54 55 56 57 58 59 60

JO .54 3S Slabljenje >JB

Slika 2 — Diagram korekcije slabljenja.

(11)

Primer:

Ce so priključki za sprejemnike med seboj slab- Ijeni s 26 dB, zvišamo z ojačevalnikom koristni sig- nal motenega kanala od 1 mV (najmanjša vrednost) glede na vhod sprejemnika na približno 10 mV (črtka- na krivulja).

4.2.2.17 Vrednost slabljenja sklopa med antenskimi priključki za sprejemnike merimo po metodi zamenja-

ve, ki je prikazana na sliki 3. Odčitamo na umerjalnem vodu in dobimo slabljenje:

Ak = As — Ai, pri katerem je; Ak — slabljenje sklopa Ai — slabljenje ekviva-

lentnega voda Ai — slabljenje preiz-

kušanega sestava.

Slika 3 — Merjenje slabljenja po metodi zamenjave 1. Visokofrekvenčni generator

2. Slabilni člen 10 dB (simetrično) 3. Spremenljivi umerjalni vod

4. Stopnja za simetriranje 300/50 ohmov 5. Selektivni merilnik napajanja

6. Običajni antenski priključni kabel sprejemnika 7. Antenski priključek

8. Oklopljeni antenski kabel (l~lm) 9. Ekvivalentni vod, Z = 300 ohmov 10. Ekvivalentna upornost antene Opomba:

Pri merjenju predpisanega slabljenja po metodi zamenjave (po sliki 3) je pogoj, da mora imeti notranja upornost sprejemnika, kot generatorja motenj v območju motenih frekvenc, efektivno vrednost 240 ohmov. Ker to v praksi marsikdaj ni tako, je treba računati z manjšo efektivno vrednostjo slabljenja sklopa. V neugodnih primerih sta lahko reaktivni upornosti generatorja in priključnega sprejemnikovega kabla v televizijskem območju III oziroma v decimetrskem območju (območji IV in V) konjugirano kompleksni veličini in se potrebno slabljenje sklopa s transforma- cijo zmanjša.

Tej transformaciji se lahko izognemo, če imata upornost generatorja UKV-sprejemnika in vhodna upornost priključnega kabla sprejemnika isto vrsto re- aktivne upornosti. Zato je smotrno izbrati si enotno induktivno reaktivno upornost.

4.2.3 Standardne sprejemne antene

4.2.3.1 Da Izvedemo primerjalne in kontrolne meritve nivoja koristnega in motečega sprejemnega signala in kvalitete sprejema v raznih frekvenčnih območ- jih, uporabljamo standardne antene z natančo defi- niranimi parametri, in sicer:

4.2.3.1.1 Standardna sprejemna antena za dolge in srednje valove radiodifuznega območja (150 do 285 kHz in od 510 do 1605 kHz).

Standardna antena za to območje je vertikalna antena dolga 3 metre, nameščena na drog, visok 3 do 3,5 metrov, z izolatorjem majhne lastne kapacitivnosti.

Antenski dovod je koaksialni kabel, dolg 5 metrov, napeljan v drogu ali ob zunanji strani droga. Koaksialni kabel je od antene do sprejemnika napeljan po naj- krajši poti; pri tem je zgornji konec njegovega oklopa vezan na drog antene, spodnji konec pa na priključek obratovalne ozemljitve. Kapacitivnost vzdolž koaksi- alnega kabla mora imeti vrednost od 25 do 30 pikofa- radov na meter, valovna upornost kabla pa je približno- 150 ohmov.

4.2.3.1.2 Standardna sprejemna antena za UKV ra- diodifuzno območje II (87,5 do 108 MHz).

Standardna antena za to območje je polvalovni zganjeni dipol za srednjo frekvenco območja; na dipol je neposredno priključen simetrični neoklopljeni visokofrekvenčni dvojni vod, dolg 11 metrov, z impendanco 300 ohmov in slabljenjem voda 0,5 dB.

4.2.3.1.3 Standardna sprejemna antena za televi- zijsko območje I (47 do 68 MHz).

Standardna antena za to območje je Yagi antena, prirejena za srednjo frekvenco območja, z antenskim ojačanjem 3 dB in nominalno impendanco 300 ohmov, na katero je neposredno priključen simetrični neoklopljeni visokofrekvenčni dvojni vod, dolg 14 metrov, z impendanco 300 ohmov in slabljenjem voda 0,5 dB.

4.2.3.1.4 Standardna sprejemna antena za televi- zijsko območje III (174 do 230 MHz).

Standardna antena za to območje je Yagi antena, prirejena za srednjo frekvenco območja, z antenskim ojačanjem 10 dB in nominalno impendanco 300 ohmov, na katero je neposredno priključen simetrični neoklopljeni visokofrekvenčni dvojni vod, dolg 14 metrov, z impendanco 300 ohmov in slabljenjem voda 1 dB.

4.2.3.1.5 Standardna sprejemna antena za televizij- ski območji IV in V (470 do 490 MHz).

Standardna antena za to območje je Yagi antena, prirejena za srednjo frekvenco območja, z antenskim ojačenjem 10 dB in nominalno impendanco 300 ohmov,

(12)

na katero je neposredno priključen simetrični neoklop- Ijeni visokofrekvenčni dvojni vod, dolg 10 metrov, z impendanco 300 ohmov in slabljenjem voda 2 dB.

4.2.3.2 Ce opravljamo primerjalne in kontrolne meritve z antenami, pri katerih so parametri drugačni kot parametri standardne antene, je treba rezultate takih meritev preračunati, da bi dobili rezultate take, ka- kršne bi dobili z meritvami na standardni anteni.

8."

Na podlagi 2. točke odloka o . merilih in načinu za določanje posebne davščine, ki se plačuje pri uvozu posameznih kmetijskih in živilskih proizvodov (»Urad- ni list SFRJ« št. 16/68 in 40/68), izdaja direktor zveznega zavoda za cene v soglasju z zveznim sekretarjem za gospodarstvo in z zveznim sekretarjem za zunanjo trgovino

ODREDBO

O SPREMEMBI ODREDBE O VIŠINI POSEBNE DAV- ŠČINE PRI UVOZU POSAMEZNIH KMETIJSKIH IN

ŽIVILSKIH PROIZVODOV

1. V odredbi o višini posebne davščine pri uvozu posameznih kmetijskih in živilskih' proizvodov (»Urad- ni list SFRJ« št. 18/68, 20/68, 21/68, 22/68, 24/68, 25/68, 29/68, 31/68, 33/68, 41/68, 45/68, 48/68, 49/68 in 55/68) se v 1. točki določba pod 88) spremeni in se glasi:

»88) 022-20-12 Polmastno mleko v prahu in blokih, z vsebino maščobe do

l,250/o 04.02/2

4,00 dinarje za 1 kg

Za mleko z navedeno vsebino maščobe, denaturirano z najmanj 2% denaturansa (ribja in kostna moka itd.), če je bilo denaturirano v tujini ali pod carinskim nadzorstvom pred uvoznim carinjenjem, se ne plačuje posebna davščina iz te določbe;«.

2. Ta odredba začne veljati naslednji dan po objavi v »Uradnem listu SFRJ«.

St. 17-272.

Beograd, ,3. januarja 1969.

Direktor Zveznega zavoda za cene:

Nikola FUipović s. r.

9.

Na podlagi tretjega odstavka 20a člena zakona o izvrševanju kazenskih sankcij (»Uradni list SFRJ« št.

9,64 in 15/68) v zvezi z drugim odstavkom 9. člena temeljnega zakona o statistiki (»Uradni list SFRJ« št.

21/66) predpisuje Zvezni svet za pravosodje NAVODILO

ZA STATISTIKO O IZVRŠEVANJU KAZNI ODVZE- MA PROSTOSTI IN VZGOJNEGA UKREPA ODDAJE

V VZGOJNI POBOLJŠEVALNI DOM 1. Da bi bili zagotovljeni potrebni statistični podatki za spremljanje in proučevanje uporabe sistema izvrševanja kazni odvzema prostosti in vzgojnega u- krepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom. шоЛјо

kazenski poboljševalni domovi, vzgojni poboljševalni domovi in zapori sestavljati tale statistična poročila:

1) statistično poročilo o polnoletnih osebah v kazenskih poboljševalnih zavodih v letu (obrazec IK-l);

2) statistično poročilo o mladoletnih osebah v kazenskih poboljševalnih in vzgojnih poboljševalnih domovih v letu — (obrazec IK-2);

3) statistično poročilo o polnoletnih osebah, sprejetih na prestajanje kazni v letu (obrazec IK-3):

4) statistično poroči i o o mladoletnih osebah, sprejetih na prestajanje kazni in vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom v letu (obrazec IK-4);

5) statistično poročilo o polnoletnih osebah, od- puščenih s prestajanja kazni v letu (obrazec IK-5);

6) statistično poročilo o mladoletnih osebah, od- puščenih s prestajanja kazni in vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom v letu (obrazec IK-6);

7) statistično poročilo o pogojnem odpustu s prestajanja kazni po odločbi komisije v letu (obrazec IK-7);

8) statistično poročilo o pogojnem odpustu s pre- _stajanja kazni po odločbi upravnika kazenskega po- boljševalnega zavoda v letu (obrazec IK-8);

9) statistično poročilo o številu obsojencev v kazenskih poboljševalnih domovih na dan 31 decembra

19 (obrazec IK-9);

10) statistično poročilo o številu oseb na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljše- valni dom na dan 31. decembra 196- (obrazec IK-10);

11) statistično poročilo o osebah na prestajanju kazni v kazenskih poboljševalnih zavodih, zajetih v vzgojno in izobraževalno dejavnost v letu (obrazec IK-U);

12) statistično poročilo o osebah na prestajanju vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom, zajetih v vzgojno in izobraževalno dejavnost v letu — (obrazec IK-12);

13) statistično poročilo o osebah na prestajanju kazni odvzema prostosti in vzgojnega ukrepa oddaje v vzgojni poboljševalni dom, zajetih v kulturno-zabav- no in telesnokulturno dejavnost v letu (obrazec IK-13);

14) statistično poročilo o osebah, ki so uživale u- godnosti v kazenskih poboljševalnih zavodih in vzgojnih poboljševalnih domovih v letu (obrazec IK-l 4);

15) statistično poročilo o osebah, proti katerim so bile uporabljene disciplinske kazni v kazenskih po- boljševalnih zavodih in vzgojnih poboljševalnih domovih v letu (obrazec IK-l 5);

16) statistično poročilo o proizvodni dejavnosti gospodarskih enot v kazenskih poboljševalnih zavodih in vzgojnih poboljševalnih domovih v letu (obrazec IK-16);

17) statistično poročilo o osebju, zaposlenem v kazenskih poboljševalnih zavodih in v vzgojnih pobolj- ševalnih domovih na dan 31. decembra 196 (obrazec IK-/os).

Obrazci statističnih poročil, ki so našteti v prvem odstavku te točke, so objavljeni skupaj s tem navodilom in so njegov sestavni del.

(13)

2. Stolpce v obrazcih, omenjenih v prvem odstavku 1. točke tega navodila, izpolnjuje kazenski pobolj- ševalni zavod oziroma vzgojni poboljševalni dom po podatkih, ki jih ima v svoji matični knjigi, osebnem listu, kartoteki in pomožnih evidencah, kot tudi v sodbah oziroma sklepih sodišča ali sodnika za pre- krške, ki jih je dobil v izvršitev.

Na obrazcih, na katerih so tudi stolpci za izkazovanje podatkov o povratnikih, je treba izkazovati podatke o povratnikih v smislu 40. čiena kazenskega zakonika.

3. Statistično poročilo na obrazcu IK-1 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi in zapori; pri tem vpisujejo kazenski poboljševalni domovi ustrezne podatke v stolpca 5 in 6, zapori pa v stolpce 7 do 10.

Podatke o osebah, oddanih sodišču v zvezi z novo preiskavo, se izkazujejo v rubrikah, ki so predvidene za izkazovanje podatkov o osebah, premeščenih v drug kazenski poboljševalni zavod.

Podatke o osebah, odpuščenih s prestajanja kazni po odločbi sodišča o izredni omilitvi kazni, se izkazujejo v rubriki, ki je predvidena za izkazovanje podatkov o osebah, odpuščenih po prestani kazni.

Seštevek izkazanih podatkov o številu oseb na prestajanju kazni v začetku dobe, za katero daje zavod poročilo, in podatkov o številu oseb, sprejetih na prestajanje kazni, mora biti enako seštevku izkazanih podatkov o zmanjšanju števila oseb na prestajanju kazni in-podatkov o številu na koncu dobe, za katero se daje poročilo.

4. Statistično poročilo na obrazcu IK-2 sestavljajo kazenski poboljševalni in vzgojni poboljševalni domovi; pri tem vpisujejo kazenski poboljševalni domovi podatke v stolpca 3 in 4, vzgojni poboljševalni domovi pa v stolpce 5 do^9.

Za izkazovanje podatkov v poročilu na tem obrazcu veljajo ustrezno drugi, tretji in četrti odstavek 3.

točke tega navodila.

5. Statistično poročilo na obrazcu IK-3 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi in zapori; pri tem vpisujejo kazenski poboljševalni domovi ustrezne podatke v stolpce 4 do 6. zapori pa v stolpce 7 do 9.

V poročilu na tem obrazcu je treba izkazovati ustrezne podatke le za osebe, ki so v tistem kazenskem poboljševalnem zavodu začele prestajati kazen v dobi, na katero se nanaša poročilo. Potemtakem v tem poročilu ne bodo izkazani podatki za osebe, pre- meščene iz drugih kazenskih poboljševalnih zavodov, ne za osebe, ki so bile vrnjene z bega, in ne za osebe, ki so bile vrnjene v kazenski poboljševalni zavod po preteku prekinitve v prestajanju kazni.

Podatki, ki jih je treba izkazovati v. rubriki;

»Skupaj sprejetih«, vključujejo tudi podatke, ki jih je treba posebej izkazovati v rubrikah; »Preklican po- gojni odpust« in »Preklicana pogojna obsodba«.

Podatek, izkazan na tem obrazcu v stolpcu 1 v rubriki; »Skupaj sprejetih«, se mora ujemati s seštev- kov, izkazanih na obrazcu IK-1 v stolpcu 1 v rubrikah, označenih; »Sprejetih.... iz prostosti« in »Spre- jetih iz pripora«.

6. Statistično poročilo na obrazcu IK-4 sestavljajo kazenski poboljševalni in vzgojni poboljševalni domovi; pri tem- vpisujejo kazenski poboljševalni domovi ustrezne podatke v stolpce 1 do 3, vzgojni poboljše- valni domovi pa v stolpce 4 do 6.

Za izkazovanje podatkov v poročilu v tem obrazcu veljajo ustrezno določbe drugega in četrtega odstavka 5. točke tega navodila.

7. Statistično poročilo na Obrazcu IK-5 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi in zapori; pri tem vpisujejo kazenski poboljševalni domovi ustrezne podatke v stolpce 4 do 6, zapori pa v stolpce 7 do 9.

V poročilu v tem obrazcu je treba izkazovati podatke samo za tiste, ki so bili v dobi, na katero se nanaša poročilo, dokončno odpuščeni s prestajanja kazni, ne glede na to, ali so kazen popolnoma prestali, ali pa jim je bila z odločbo o pomilostitvi izre- čena kazen znižana oziroma odpuščeno njeno na- daljnje prestajanje, ali so bili amnestirani, ali pa od- puščeni na pogojen odpust. V tem obrazcu torej zavod ne izkaže podatkov o osebah, ki jim je bilo prestajanje kazni prekinjeno, ne o tistih, ki so bili preme- ščeni v drug kazenski poboljševalni zavod, kot tudi ne o tistih, ki so pobegnili s prestajanja kazni ali umrli na prestajanju kazni.

Podatke o osebah, ki jim je bila kazen izredno omiljena, je treba izkazovati na tem obrazcu po prestani izredno omiljeni kazni, ki so jo v celoti ali delno prestali.

8. Statistično poročilo na obrazcu IK-6 sestavljajo kazenski poboljševalni in vzgojni poboljševalni domovi; pri tem vpišejo kazenski poboljševalni domovi ustrezne podatke v stolpce 1 do 3. vzgojni poboljševalni domovi pa v stolpce 4 do 6.

Za izkazovanje podatkov v poročilu na tem obrazcu veljata ustrezno drugi in tretji odstavek 7. točke tega navodila.

9. Statistično poročilo na obrazcu IK-7 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi in zapori; pri tem vpisujejo kazenski poboljševalni domovi podatke v stolpce 3 do 11, zapori pa v stolpce 12 do 17.

10) Statistično poročilo na obrazcu IK-8 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi in zapori; pri tem vpisujejo kazenski poboljševalni domovi ustrezne podatke v stolpce 3 do 7, zapori pa v stolpce 8 do 12.

11. Statistično poročilo na obrazcu IK-9 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi.

Podatke o osebah, obsojenih za kazniva dejanja v steku, (46. člen kazenskega zakonika), je treba izkazovati samo po enem takem dejanju, in sicer po tistem, za katero je bila določena najhujša kazen, Ce je bila za dvoje ali več kaznivih dejanj v steku določena ista vrsta in višina kazni, je treba izkazati podatke o obsojencu po tistem dejanju, za katero je v zakonu predpisana hujša kazen; če pa je tudi v zakonu za taka dejanja predpisana ista vrsta in višina kazni, pa po tistem dejanju, ki je prvo navedeno v sodbi. Ce je v predstolpcu tega obrazca posebej označeno le eno od kaznivih dejanj v steku, tedaj je treba podatke o obsojencu izkazati v rubriki, predvideni za to de- janje, ne glede na vrsto in višino kazni, določene oziroma predpisane za druga dejanja v steku, ki v tem obrazcu niso posebej označena.

V stolpcih 10 do 15 je treba izkazati število obsojencev na prestajanju kazni, razčlenjeno po poklicu, ki so ga opravljali ob storitvi kaznivega dejanja.

(14)

V stolpcu 10 je treba izkazati podatke o obsojenih individualnih kmetijskih proizvajalcih in njihovih družinskih članih, ki so se ob izvršitvi kaznivega dejanja ukvarjali s kmetijsko proizvodnjo kot glavnim poklicem.

Stolpci 11 do 13 so namenjeni za izkazovanje podatkov o obsojencih, ki so bili ob storitvi kaznivega dejanja v delovnem razmerju, in o volilnih osebah, ki jim je bil glavni poklic opravljanje določene volilne funkcije, za katero so prejemali osebni dohodek.

V stolpcih 11 in 12 je treba izkazati podatke o nekvalificiranih oziroma kvalificiranih in visokokvali- ficiranih delavcih, ne glede na to, ali so bili zaposleni v družbenem ali zasebnem sektorju gospodarske dejavnosti. V stolpcu 13 je treba izkazati podatke o inte- lektualnih delavcih, ne glede na to, ali so bili zaposleni v gospodarskih ali negospodarskih dejavnostih (na primer: pisarniški, finančni in sorodni delavci;

strokovnjaki: fiziki, kemiki, matematiki, inženirji, tehniki, biologi, veterinarji, agronomi, agrotehniki, zdravniki, zobozdravniki, farmacevti, medicinski in zdravstveni tehniki, pravniki, ekonomisti, statistiki, učno osebje, poklicni politični delavci ipd.; voditelji:

člani predstavniških teles, funkcionarji državne uprave, voditelji zavodov, direktorji gospodarskih organizacij ipd.) V stolpcu 15 pa je treba izkazovati podatke o osebah, ki niso mogle biti uvrščene v nobenega od stolpcev 10 do 14 (npr.: osebe iz prostih poklicev, osebe, ki opravljajo samostojno dejavnost, gospodinje, upokojenci, brezposelni delavci, osebe brez poklica ipd.).

V stolpcih 16 do 21 se izkazujejo podatki o številu oseb, ki prestajajo kazen, po tem, v kateri socialistični republiki so bile obsojene.

12. Statistično poročilo na obrazcu IK-10 sestavljajo vzgojni poboljševalni domovi.

Glede vpisovanja podatkov v stolpce 7 do 12 in v stolpce 18 do 23 tega obrazca veljajo določbe drugega do sedmega odstavka 11. točke tega navodila.

V stolpcih 13 do 17 je treba izkazati podatke o številu mladoletnikov, ki prestajajo kazenske sankci- je, razvrščene po družinskih razmerah v trenutku se- stavljanja poročila.

i 13. Statistično poročilo na obrazcu IK-11 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi in zapori.

V tem obrazcu v rubriki: »Skupaj zajetih v vzgojno-izobraževalno dejavnost« je treba izkazati skupno število oseb na prestajanju kazni v tistem kazenskem poboljševalnem zavodu, ki so bile v dobi, na katero se nanaša poročilo, zajete v eno ali več raznih vrst vzgojnega izobraževalnega dela. V rubrikah, ki ozna- čujejo posamezne vrste vzgojnega izobraževalnega dela, pa je treba izkazati število oseb, ki so bile zajete v to vrsto takega dela, in pri tem podatek o isti osebi izkazati v dveh ali več rubrikah, če je bila v dobi, na katero se nanaša poročilo, zajeta v dveh ali več vrstah takega dela.

V stolcih 2 do 19 je treba izkazati podatke o obsojencih na prestajanju kazni, razčlenjene po šolski

izobrazbi, ki so jo imeli v začetku dobe, na katero se nanaša poročilo; pri tem je treba v stolpcih 4 do 11 in v stolpcih 14 do 19 izkazati število oseb, ki so končale šolo, označeno v teh stolpcih.

14. Statistično poročilo na obrazcu IK-12 sestavljajo vzgojni poboljševalni domovi.

Glede vpisovanja podatkov v poročilo na tem obrazcu veljata ustrezno drugi in tretji odstavek 13.

točke tega navodila; pri tem je treba gledati da je v stolpcu 1 tega obrazca izkazano skupno število oseb, zajetih v vzgojno in izobraževalno delo v dobi, na katero se nanaša poročilo, in da je v stolpcih 2 do 27 izkazano število oseb, ki so bile zajete v zadevno vrsto vzgojne in izobraževalne dejavnosti.

15. Statistično poročilo na obrazcu IK-13 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi, vzgojni pobolj- ševalni domovi in zapori; vsak od teh zavodov vpiše določene podatke le v stolpec z ustrezno označbo.

Podatki o posameznih vrstah prireditev, prireje- nih za osebe v kazenskih poboljševalnih zavodih in v vzgojnih poboljševalnih domovih, vključujejo vse pri- reditve, ne glede na to, ali so bili izvajalci osebe iz samega zavoda, ali pa osebe od zunaj, ki se poklicno oziroma amatersko ukvarjajo s posamezno umetno- stjo. razvedrilom ali športom.

16. Statistično poročilo na obrazcu IK-14 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi, vzgojni pobolj- ševalni domovi In zapori; pri tem vpiše vsak zavod določene podatke le v stolpec z ustrezno označbo.

Ce je izkoristila ista oseba v dobi, na katero se nanaša poročilo, dve ali več različnih^ vrst ugodnosti, ie treba pri vsaki predvideni vrsti izkazati število listih, ki so jo izkoristili.

17. Statistično poročilo na obrazcu IK-15 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi, vzgojni poboljše- valni domovi in zapori; pri tem vpiše vsak zavod do- ločene podatke le v rubriko, predvideno z ustrezno označbo.

V stolpec 1 vpiše skupno število kaznovanih oseb v dobi, na katero se nanaša poročilo, in to ne glede na to, ali je bila v tej dobi ista oseba kaznovana le enkrat ali večkrat.

V stolpcih 2 do 23 izkaže število posameznih vrst disciplinskih kazni, ..izrečenih polnoletnim oziroma mladoletnim osebam. Glede na to, ali je bil nekdo v dobi, na katero se nanaša poročilo, kaznovan dvakrat Eli večkrat z isto vrsto ali z različno vrsto disciplinske kazni, je treba izkazati v ustreznem stolpcu, ko- likokrat je bila izrečena ista vrsta disciplinske kazni, oziroma je treba vsako od različnih vrst izrečene disciplinske kazni izkazati v ustreznem stolpcu.

18. Statistično poročilo na obrazcu IK-16 sestavljajo kazenski poboljševalni domovi, vzgojni poboljše- valni domovi in zapori: pri tem vpiše vsak od teh zavodov določene podatke le v stolpec z ustrezno oz- načbo.

Vrednost bruto proizvoda je treba izkazovati v dinarjih po potrjenem računu, v skladu s predpisi, ki veljajo za obračunavanje vrednosti bruto proizvoda.

Cisti dohodek je treba izkazovati v dinarjih po potrjenem zaključnem računu, v skladu z določbami