■' ',./6
■S ru •• Л"
F E Đ E R ЛТ1VJ1
^■:Wbliko S1
CQva ^
^ br
11ла ijud^
0Ve^ije
^jubljan&
' o л ■
-URADNI LIST FI.IM- Izhaja po potie- bl v srbski, hrvatsUt, slovenski In ma- kedonski Izdaji. - Oglasi po ceniku. - Tekoči račun pr! Narodni banki FI>RJ, га naročnino St 1032-900830, za posebne Izdaje 1032-800882 in za ogiase 1032-900881.
■•vi-, "
Sreda, 17. decembra 195^
BEOGRAD
ŠTEVILKA 60. LETO Vili.
- za inofcc«—
Uredništvo: Ulica St 9. — Telefoni: uredništvo 28-o;>o, - al- nlstracija 20-276, prodajni oddelek 22-fil9
telefonska centrala 28-010.
699.
Na podlagi 1. tofke 74. člena ustave FLRJ izdaja Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije
UKAZ
O SKLICANJU LJUDSKE SKUPŠČINE FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE K VI. RED-
NEMU ZASEDANJU
Ljudska skupščina Federaitivne ljudske republike Ju- goslavije se sklicuje k VI, redinem zasedianju (drugega sklica) na dan 25. decembra \W1 ob 17. uri.
U. St. 2104.
Beograd, 13. decembra 1952.
Preziđij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Sekretar: Predsednik:
Miie Peruničič s. r. dr. Ivan Ribar s. r.
700.
Na podlagi 6. točke 74. člena ustave FLRJ izdaja Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije na pred'.og predsednika vlade FLRJ
UKAZ
O POPISU PREBIVALSTVA V FEDERATIVNI LJUD- SKI REPUBLIKI JUGOSLAVIJI NA DAN 31. MARCA
1953
«ke,ga odbora Avtonomne kosovsko-metohijeke oblasti, okrajine, mestne in občinske popisne komosije pa pred-
sedniki pristojnih ljudskih odborov.
MI.
Da bi se omogočile priprave in izvršitev popisa in da bi ee uredilo popis.no gradivo, je priporočljivo, da ljudske republike v času od 1. januarja pa do 30. junija 1963 ne izvršijo nikaikršnih sprememb v upravni teritorialni raz- delitvi republike.
IV.
Vsi individiuatoi podatki, ki se dobijo s popisom, so
■namenjeni edinole za statisitiSno obdelavo in se ne smejo uporabiti v nikakršen drag namen.
Popisovalci in druge osebe, ki sodelujejo pri popisu, morajo varovati kot uradno tajnost vse, kar zvedo pri popisu.
V.
Za izvršitev iega ukaza poskrbi pređsednćfe Gospo- darskega sveta vlade FLRJ,
VI.
Ta ukaz velja od dneva objave v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije«.
U, St. 2119.
Beograd, 17. decembra 1952, Prezidij Ljudske skupščine Federativne ljudske republike Jugoslavije Sekretar; Predsednik:
Mile Peruničič s. r. dr. Ivan Ribar s. r.
V vsej Federaitivni ljudski roputbliki Jugoslaviji se izvrši popis prebivalstva, s katerim je treba »brati po- datke o prebivalstvu po stanju opolnoči med 31. marcem ta 1, aprilom 1953.
II.
Pop-s prebivalstva organizirajo popisne komisije, ki se sestavijo pri tehle zavodih za statistiko in evidenco;
pri zveznem, republiških. Avtonomne pokrajine Vojvo- dine, Avtonomne kosovsko-metohijške oblasti in pa pri okrajnih, mestnih in občinskih ljudskih odboiih.
Popisno komisijo pri Zveznem zavodu za statistiko iti evidenco in pri republiških zavodih imenuje pristojhi predsednik vlade, popisno komisijo za Avtonomno pokra- jino Vojvodino predsednik Glavnega izvršilnega odbora Avtonomne pokrajine Vojvodine, za Avtonomno k oso v- sko-metohijsko oblast predsednik Izvršilnega odbora Ijud-
701.
Na po<Eegi 38. člena zakona o planskem vodstvu narodnega gospodarstva ter 13. in 94, člena zakona o drižavnih usuižibeincih Izdaja vlada FLRJ na predlog Sveta za zatonodejo in izgradnjo ljudske obasti vlad« FLRJ
UREDBO
O SPREA1Ei«BAH IN DOPOLNITVAH TEMELJNb UREDBE O NAZIVIH IN PLAČAH USLUŽBENCEV
DRŽAVNIH ORGANOV 1. člen
V teimeljni uredbi o nazivih in plačah uisiužbencev državnih organov (»Uradni list FLRJ« št. 14/52) s« dru- gI odslavek 10. Sena zamenja z dvema novima odstav- koma, drugim in tretjim, ki se glasita;
i
Stran 930- — Številka 60. ORADNI LIST FLRJ Sreda, 17. decembra Г952.
»V državno službo fe lahko sprejot tudi nekdo brezi šolskih kvalifikacij, ki so predpisane za službo, v ka- tero se sprejema, бе se ugotovi, da j© zmožen za to službo. Taka oseba lahko obdrži naziv, v katerega }e postavljena, če napravi strokovni izpit iz drugega od- stavka 9. člena te uredbe v roku, ki s-e določi v odločbi o poslavitvi, ki pa ne srn© biti daljši kot dve leti.
Odločba o sprejemu v siuižbo po prejšnjem odstavku se izda r sporazunTU z vkdno komisijo.«
2. člen
Za 10, členom se doda 10a člen, ki se glasi:
»Tisti, ki stopijo prvič v službo, pa nimajo strokovne prak&e, se sprejmejo v službo kot pripravniki in razvr- stijo v zajetni ptečilni razred naziva, ki ustreza stopnji njihove šolske izobrazbe.
Tisti, ki imajo poleg šofake izobrazbe, kj ss zahteva za posamezne nazive, tudi potrebno prakso za službo, v
■katero se sprejemajo, ker so si to prakso pridobili bodisi v isti službi ali pa v gospodarstvu, pri delu v družbenih organizacijah sli pri kakšnem drugem delu, lahko takoj dobijo določen naziv, za katerega imajo glede na stro- kovno izobrazbo prakso in zmožnosti potrebne po-goje, ki Ijih določa ta uredba oziroma posebni predpisi o plačah.
Če fak uslužbenec ni že preje napravil strokovnega iz- pita, se mu določi v odločbi o postavitvi rok, v katerem mara naipraviti strokovni -izpit, ki se zahteva za priiprav- nike г ustrezajočo Šolsko 'izobrazbo; ta rok ne sm« biti daljši od enega leta. Tega izpita je lahko v sporazumu a vladno komisijo oproščen uslužbenec, kj se je izkazal s strokovnimi zmožnostmi, če ima vsaj šest let fitro- KovBe prakse.
Tisti, ki se sprejmejo v službo po prejšnjem od- stavku, se razvrstijo v enega izmed plačilnih razredov naziva, ki ga dobijo. Plačilni razred se določi glede na službena leta, računajoč za vsak plačilni razred po tri leta službe in začenši od plačilnega razreda, ki je začetni plačilni razred za ustrezajočo strokovno izobrazbo (ne- popolna oziroma popolna srednja šola ali fakulteta). Če se oceni, da ima uslužbenec posebno strokovno zmož- nost, se. mu v sporazumu z vladno komisijo lahko do- loči plačilni razred po določbah 52,—63, člena te uredbe oziroma po ustreznih določbah posebnih predpisov o pla- čah.«
3. člen Člen 51 ee spremeni in glasi;
»Zakoniktet vsake odločbe o uslužbenskom razmerju, ki ima za posledico finančni izdatek (odločbe, s katerimi so določajo plača in dodatki ob sprejemu v službo ali pri napredovanju, odločb® o priznanju nagrad in honorarjev in pa odločbe o odpravninah), mora poprej presoditi re- publiški oziroma zvezni organ, ki je pristojen za pro- računske zadeve. Dokler ta organ ne da svoje pritrditve, se odločba ne more izvršitiv
Presoje zakonitosti odpad« pri tistih odločbah, ki }ih je izdala vladna komisija, in pri odločbah, ki jih je potrdila glevna komisija.
Starešina, ki je pristojen za izdajanje odločb ir pr- vega odstavka tega člena, mora odločbo v desetih dneh po izdaji poslati s potrebnimi podatki republiškemu ozi- roma zveznemu organu, kj je pristojen za proračunske zadeve,«
4, člen
Za 51. členom se deda nov, 51a 61ent ki se glasi:
»Organ, ki je pristojen za proračunske zadeve, mo- ra v enem mesecu presoditi zakonitost poslane mu odločbe.
Če organ za proračunske zadev« ugotovi, da je odiločba v skladu z zakonom, obvesti ' starešino, ki jo je izdal, da nima k odtoflbt ničesar pripomniti.
Če organ za proračunske zadeve ugotovi, da odločba ni v skladu z zakonom, sporoči svoje pripom.be stare- šini, ki jo je izdal. Starešina mora nato izdati v pet- najstih dneh novo odločbo po pripombah organa za pro- računske zadeve. Taka odločba se pošlje uslužbencu, na katerega se nanaša, in je takoj izvršna.
Zoper odločbo, izdano po pripombah, ima uslužbe- nec, na katerega s© nanaša, pravico do pritožbe na vlad- no komisijo če starešina, ki je izdal odločbo po pri- pombah, misli, da te pripombe niso opravičene, ima ora- vco, da v petnajstih dneh opozori na to vladno komisijo/
Odločba vladne komisije, ki se izda po pritožbi uslužben- ca ali po opozoritvi pristojnega starešine, je pravno- močna.«
5, člen
Za 5Ia členom se doda nov, 51b člen, ki glasi:
»Če organ za proračunske zadeve ne sporoči v enem mesecu starešini, ki je odločbo izdali, da je ta v skladu z zakonom, oziroma mu ne sporočj svojih pripomb, lahko starešina odredi, da se odločba izvrši. Za škodo, ki morda nastane v takem primeru, je odgovoren starešina, ki je odredil izplačevanje,«
6, člen
Za 5I'b členom se doda nov, 51c člen, ki se glasi:
»Določbe 51,, 51a ta 51b člena te uredbe veljajo za odločbe, ki se izdajo po posebnih predpisih o nazivih ш plačah.«
7, Sen
Za 51c členom se doda nov, 51đ člen, ki se glasi.
»Natančnejše predpise o postopku v zvezi s preso- janjem zakonitosti odločb predpiše Svet гд zakonodajo in izgradnjo ljudske, oblasti vlade FLRJ.«
8, člen
Ta uredba velja od dneva objav© v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugoslavije«.
Beograd, 4, decembra 1952.
Predsednik vlade FLRJ in minister za narodno obrambo,
maršal Jugosavije:
Josip Broz-Tito s. r.
Podpredsednik
Sveta za zakonodajo in izgradnjo ljudske oblasti vlade FLRJ,
m n is ter za finance FLRJ;
Milentije Popovic s. r.
o
DRADN1 LIST FLRJ Številka 60, - Stran 931.
702.
Na podlagi 38. člena uredbe o temeljih poslovanja gospodarskih podjetij (»Uradni lisi FLRJ« šu 10/52) iz- Заја Gos-podeTski svet vlade FLRJ
ODREDBO , O MELJAVI PŠENICE IN RŽI
1) Da bi se odvrnile posledice letošnje morajo vsi valjčni milini mleti pšenico in rž na tate način:^
a-) iz 100 кг neočiščene pšenice, 76 kg hektohtrske t »Л 2% primesi, je treba dobiti 85 kg krušne moke.
fj ker bele Se in] zd^roba. 7 kg otrobov. 2 kg pri- mesi 1 kg po odpade na razsip in zgorevanje;
b> iz 100 kg neočiščene rži, 70 kg hetetolitrske t - 7 9% mime«! ie treba dobiti 80 kg krušne moke,.
It kg otrobov, 2 kg primesi; 1 kg pa cd,pade na raz- sip in zgorevanje,
ine
meljavo ali meljavo za merico.
2) Če te hektolitr&ka teža pšenice in rži
' - \7 1 točke te odredbe, se količina m manjša od teže iz i. * л c; krr nr\ vsa-
**% ve!)! .11» ДХ stoika iz 1. točke te odredbe se ко c a „i.to'.ku . i j, vi i ^глгЈК^ količina kruisne тпок^
zmanjša oziroma poveča za 1 kg РЧ vsaK™.
razlike. . 3, če Sn&
S« •» A-t f-«1
Količina primesi, ki se pusti na prve valje, ne sme v primeru iz prejšnjega odstavka presegati !o.
4) Z denarno kaznijo do јО^.^^еГес mU^- Z določbami te odredbe.
5) Ta odredba velja takoj.
Št. 10.187.
Beograd, 3. decembra 1952.
Po pooblastita
Gospodarskega sveta vlade FLRJ minister vlade FLRJ
predsednik
Sveta za blagovni promet;
Osman Karabegović s. r.
703. T
Na podlagi 2t2. člena zakona o enotnem računovodstvo izdajam na predlog predsednika Gtevne zadružne zveze FLRJ
ODREDBO
O SESTAVI, PREGLEDU IN POTRDITVI ZAKLJUČNIH RAČUNOV ZADRUG IN OKRAJNIH ZVEZ KMETIJSKIH
ZADRUG ZA LETO 1952
1. Na koncu pjetevnega teta 1932 monaijo kmečke de-' lovne zadruge, kmetijske zadruge, obrtniške zadruge, okrej-
S O СЛ
Z.
O D
•""S J
<
N to O
<3
<L>
U tU fO
*o
>djO o) сз N
<u C >
Id o -a
<D KJ E
z
>D
<
>o 2 D 5 ^1
<
N
<
N a o -5 Q Ш cc^
CL
^ >
^ 2^ 0
43 g (Л H O >
2: O
ПЗ S2 Si* 3 — «3
D- ^ r\ (Л
■е-ТЗ "< S.
D 4) OSI
<
u 2
<
J S
<
z Vi D (Л O o.
to
Z D
»O <
a:
N 5 O S o a
ne zveze toetiijsikih zadrug in njihova podjetja i®kJfu«J svoje iposlovne knjige in sestaviti даНјакга retun.
Zaključni račun obsega:
a) bitenco zadruge oziroma podjetja, b) račun dohodkov in izdatikov in
Stran 9312. — Številka. 60. DRADNI LIST FLRJ Sreda, 17. decembra 1952.
Obrazec šf. 2 Obrazec št 8
PREGLED IZPOLNITVE PLANA NA DAN 31-Х11-195 ,
Zap.št.j
VRSTA POKAZATELJA SKUPAJ
"/o
RAZLIKA plani-
rano dose-
ženo več manj I. Stroški proizvodnje
Kmetijstvo Vrtnarstvo Sadjarstvo VinogracuiiStvđ SKUPAJ RASTLIN- SKA PROIZVODNJA
Živinoreja
Predelovalna dejav- nost
Vsega:
ti. Planirana in do- sežena proizvodnja po p!?nski lastni
ceni Kmetijstvo Vrtnarstvo Sadiarstv.
Vinogradništvo SKUPAJ RASTLIN- SKA PROIZVODNJA
Živinoreja
Predelovalna dejav- nost
Vsega:
lil. Nonnadnevl Kmetiistvi Vrtn irstvo Sadiarslv Vin gra o
ništvo SKU 'AJ RASTLIN- SKA PROIZVODNJA
Živinoreja
Pre, plovalna dejav- nost
Upravna in prodaj- na režija
Vsega: I-
Zaključni račun kmečke de lovne zadruge
c). poročKo o delu za preteklo poslovno leto.
2. Kmečke detovne zadruge sestavijo svoj tetaj za- kl|u6m račun na obrazcih, y so priloženi tej odredbi, in sicer po posebnih navodilih, ki jih je izdala Glavna zadruž-
na zveza FLRJ ze leto 1952.
Druge zadruge in okrajne zveze kmetijskih zadrug sestavijo letne zaključne račune na enak naičin, kot za leto 1951. Republiška glavna zadružna zveze da potrebna do- poln&ia navodi.a, čo to zahtevajo organizacijske spremembe v zadevni republiki. _ ».
Podjetja okrajnih zvez sestavijo zaključne računa po predpisih, ki veljajo za gosipodairstee panoge,
na dan 31. decembra 195 1. SPLOŠNI PODATKI po stanju na zadnji dan v letu 1. Število včlanjenih družin
2. Število članov (vsi člani včlanjenih družin)
3. Število članov, ki so zmožni za delo 4. Število članov, ki so sodelovali pri
zadružnem delu v leku leta s 50 delovnimi dnevi in več
5. SkuDna površina zadružne zemlje v ha
6. Obdelovalna površina zemlje v ha 7 rvim-ni dnrri ' P,anirani
i i zasluzeni (priznani) 8. Koliko od priznanih normadnl so člani
zaslužili z delom:
a) v rastlinski proizvodnji b) v živinorejski proizvodnji
c) pri gradnjah in drugih investicijah d) v drug^ gospodflrskih dejavnostih e) v administraciji in noravi |
(1. stran)
3. Zaključne račune zadrug ta, okrajnih zvez kmetij- skih zadrug potrdi občni zbor zadružnikov.
Zaključne račune podjetij okrajnih zvez potrdi občni zbor okrajne zveze kmetijskih zadrug.
Preden občni zbor zadnuznakov potrdi zafcljučnii račun zadruge oziroma podjetja okrajne zveze, ga mora strokov- no pregledati revizijski organ pristoine okrajne zveze kmet'jskih zadrug.
Revizijski organ pregleda zaiključnJ račun, aii je res- ničen, točen in pravilen. Na podlagi pregleda prediložl občnemu _ ziboru zadružnikov svoje poročilo o finančnem pos.ovanju, renitiaibilnosti in sipjošnem finančnem stanju zadevne zadruge aii .podjetja.
4. Kmečke delovne zadruge, kmetijske zadruge, obrt- niške zadruge, okrajne zvez« kmetijskih zadmg in nji- hova ^podjetja pošljejo potrjeni zaiključm račun (3. točka) finančnemu organu okrajnega oziroma mestnega ljudskega odbora, na katerega območju so zadevne zadružne orga- nizacije. Finančni organ okrajnega oziroma mestnega ljud- skega ^ odbora pregleda zaključni račun m ga pošlje nato s svojim mnenjem okrajnemu oziroma mestnemu zboru proizvajiailcev, da ga potrd? tudi on.
Postopek v zvezi z zaključnim računom je dokončan, ko ga potrdi zbor proizvajalcev."
... f Ko d« zbor proizvajalcev svojo pritrditev k z®- огДп^г racu,?u ^užne organizacije, pošlje zadružna
»г!л 1- IiZVod okrajnemu (mestnemui) etaSineni«
uradu. Stadstmcne obdelava saključnili računov zadružnih o^i-izecii v ota-aijh ljudskih repiifciikali to v vsej Fede- ljudsivi repubAi Jugosteviji se opravi po posefonih
Sreda, 17. decembra 1952. DRADNI LIST FLRJ Številka- 60. — Skad 933.
Stran 934. — Številka 60. DRADNI LIST FLRJ Sreda, 17. decembra 1952.
PREGLED
izdatkov in dohodkov na dan 31, decembra 195
FINANČNI USPEH Stanje 1952 Finančni uspeh
Izdatki j DohodKi j Primanjkljaji Presežek 1. Finančni uspeh proizvodnje
Poljedelska proizvodnja !
I Vrtnarska proizvodnja
Sadjarska proizvodnja
Vinogradniška proizvodnja i
SKUPAJ RASTLINSKA PROIZVODNJA
Živinorejska proizvodnja 1
Predelovalna dejavnost Druge proizvodnie
Upravna in prodajna režija Razlike v kakovosti zemljišč Razlike v obdelavi
Udeležba pri znižanju stroškov
Skupaj: 1
| 2. Finančni uspeh nabave in prodaje i
Proizvodi rastlinske proizvodnie Živina
Živinorejski proizvodi Izdelki
Nepianirani proizvodi Prodajalne
Nabave
Skupaj:
3. Drugi finančni uspehi
Pri.nanjkljaii (kalo, razsip in pod.) Penali, kazni in odškodnine Odpisi neizterljivih terjatev Obresti in provizije
Spremenjeni delovni pogoji — dražje Izdatki iz prejšnjih let
Drugi izdatki Presežki
Izterjane odpisane terjatve
Spremenjeni delovni pogoji — ceneje Drugi dohodki
Skupaj:
SKUPAJ 1+2+3 Čisti dohodki—izdatki
Knjigovodja; Upravni odbor: Upravnik:
Predsednik:
Člana:
Prednji ,Račun izravnanja" in „Račm dohodkov in izdatkov" je pregledal nadzorstven; odbor zadruge iu pri.
merjal s knjigami in ugotovil, da sta popolnoma točna in pravilna.
Nadzorstveni odbor;
(4. stran obrazca št. 3)
Sreda, 17. decembra 1952. DRADMI LIST FI.RJ Sievifei 60. — Sir«'! 955.
Obrazec št, 4
Pregled bruto produkta za leto 1952
PROIZVODNE PANOGE
<y o ' a— g <e *5 ^ Л D. Д o N .
•n © S T o. -i —' П л O O O > О.ХЈ S
^ P.—« "O Zalogena dan 31.XII.1851 Skupa)(2+3)
V letu 1952
Zalogena konen leta(nadan 31.XII.1952) Brutoprodukt (9+10—3j
Reprodukcija
te* m s Q§ Sa te 03 a-"
Proizvodi,name- njeui-uporaMjtni zareprodukcijo
•Ss o o
■3 2 N "
H s o.«
cu и Skupaj(5+6) Proizvodi,proda- niizvenzadruge (uatrgu) Skupaj(7+8) Materialnistroški Amortizacija Skupaj(12+13)
1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15
1. Kmetijstvo 1 1 i i
i 2. Sadjarstvo
j 1 3. Vinogradništvo
I. RaR linslia
proizvodnia
П, Živinofeia III. Ribištvo IV. UOirače
predelovan'o V. Postranski o- brati ta s or.tve VI. Drupe
dela aiosti !
^ 11.
VUI. Skupaj
(1 do Vil) 1 1 i i
Obrazec st. 4
PREGLED KAZDELiTVE DOHODKA ZA LETO 1952 IMENOVANJE Plan % Doseženo % DOHODEK
a) Investicijski sklad b) Skiad a. ratnih sreds.ev c) Nataralni rezervni sklad d) Den rm rezervni sklad e) Sociaiai sklad
{) Sklad za kult ro ш prosveto
1?) h)
1. Skupaj skladi (a do h) 2. Dohodnina
3. ZaKtrpnina 4. Skupaj (1+2+3)
a) Neposredni zaslužki iz proizvodnje
b) Drosl zaslužki 5, Celotni sklad za plače
(A man} 4)
navodilih Zveznega zavoda za etettetiko in evidenco.
6. Zadruge, zadružna podjetja jn okrajne zveze kme- ti jsk Hi zadrug morajo poslati prtotojnerou zboru profeva- ja'eev svoje pcrtrjenei zalcljučne račune v pritrditev v pet- najstih dneh po potrditvi, najpozneje pa do 15. marca 1953.
7. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem lisM FedetraMvne ljudske republike Jugoslavije«.
Št. 2! .921.
Beograd, 15. decembra 1962.
- Minister za finance FLRJ:
Miientije Popović s. r.
Predsedinik Glavne zadružne zveze FLRJ:
Moma Marković 6. r.
704.
Na podlagi drugega odstavka 57. člena temeljnega za- kona o družbenem prispevku in o davkih izdajam
ODREDBO
0 POBIRANJU DAVKA PRI IZPLAČiLU RAČUNOV ZASEBNIKOM
1) Zasebni obrtoiiki in drugi zasebnitiki, ki dobavijo blago ali opraivijo storitve ali pa predajo nepremičnine aili pravice državnim gospodarskim organizacijam, državnim
S tre a &3<>. — Številka 60. DRADN1 LIST FLRJ Sreda, 17. decembra 1952.
organom in zavodom ali zadružnim in družbenim oig&nita- c-ijam in njihovim gospodarekim podjetjem, morajo za vsa- ko tako dobavo blaga, opravijeno storitev, prodano nepre- mičnino aJi pravico sestaviti račun (fakteo) in ga, preden ga predložijo- dolžniku v iziplačilo, predvožiti za finance P'rk.'.ojnem-u organu okrajnega oziroma mestnega Ijiudisikega odbora, pri katerem se jim predpisuje davek, da ga regi- stiffra. in izračuna davek, ki ga je treba odtegniti pri k-
računa.
Če dolžniku ne izdajo računa, ker dobijo predujem ali akontacijo, mena jo predložiti m finance pristojnemu organu v registracijo in potrditev priznanico, na podlagi katere dvignejo predujem ali akontacijo.
2) Pri predložitvi prvega računa oziroma prve pri- znanico za predujem ali akontacijo po neki pogodbi je tre- ba finančnemu organu predložiti tudi en navaden prepis pogodbe, originalno pogodbo pa pokazati. Če ni pismene pogodbe, je treba na predloženi račun oziroma priznanico гарјдаЦ: »Pistnene pogodbe ni, vrednost pogodbenih poslov znaša .... dinarjev«. To klavzulo mora predlagatelj pod- pis:: .i.
3) Finančni organ, ki dobi račun oziroma pniznanico za predujem ali aikontacijo, da ju registrira, mora ugo- toviti:
a) ali je predlagatelj računa oziroma pniznanke prigla- šen kol davčni zavezamec na njegovem območju, t. j. ali je predlaigateilj računa oziroma prfenanice zavezan plače- vati davek ne njegovem območju eSi na območju 'katešinega drugega organa. Če je ta zavezan plačevati davek na območju drugega organa, ne sme izvršiti registracije, aimpaik mora napotiti predlagatelja računa Opriznaraice), da
jo zahteva pri tem organu;
b) znesek prometnega davka, ki ga je treba odtegniti po predloženem računu (priznani ci);
^ c) znesek drugih davkov (dohodnine, prometnega davka, davka od dediščsin in daril, posebnega krajevnega prispevka), ki jih predlagatelj računa (priznanice) dolgu- je na podlagi knjig finančnega organa in so do tega dne dospeji v plačilo;
d) seštevek prometnega diaivika po predloženem 'računu (priznainici) ta drugih davkov, ki so dospeli v plačilo.
4) Finančni organ izda na drugi strani predloženega računa (priznanice) naslednji nalog za odtegnitev in pla- čilo davkov:
»Pri izplačilu tega računa (ipriznarace) je treba N. N.
Jz
vplačati pri Na- odtegniti! rodni banki din. din. FLRJ na ra- čun Št 1!) prometni davek;
a) po tem računu
(prnznMiici)
b) dosigeli davčni dolg 2) dohodnino
Skupaj '
z besedami dinarjev —■
izplačilna blagajna naj označi na drugi strani tistega dela položnice, ki je namenjen finančnemu organu, koir.u je odtegnila davek, in da je to izvršila po naCogu tega organa reg. št.
Podpis odgovornega uslužbenca Finančni, organ- okrajnega- (mestnega) ljudskega
odbora«
če je seštevek prometnega davka po računu in drugih davkov, ki so dospeli v plačilo, večji od zneska, ki naj ga
prejme predlagatelj po predloženem računu (priznanici), tedaj je treba kot znesek, ki ga je: treba odtegniti, označiti celo vsoto računa. Če-mora v takem primeru predlagatelj računa (priznanice) plačati prometni davek po predloženem računu (priiznanici), ima pa poleg tega tudi še dolg po raznih davčnih vrstah, mora naznačiti organ, ki je pri- stojen za registriranje, za katere davke naj se uporabi od- tegnjena vsota poleg plačila prometnega davka po predlo- ženem računu.
Finančni organ lahko dovoli predlagatelju, računa (pri- znanice), ki je sicer reden davčni plačnik, ki pa trenutno ne more plačati ob »ziplačšiu računa (ipriznanice) dostpeLh zneskov, da plača samo del dospelih zneskov ali pa da sploh ne plača nič. Dovoljenja v tem smislu -pa ne sme dati za plačilo prometnega davka po samem -računu (pri- znančcii); ta davek se mora pri izplačilu računa (priznanice) vselej odtegniti.
Če predloženi račun (priznanica) ni zavezan plačilu pro- metnega davka An je predlagatelj plačal vse dospele davke;
zapiše finančni organ na drugi strani računa (priznanice):
»Pai izplačilu tega računa (priznanice) ni treba N. N.-u iz M. odtegniti nikakršnega davka.«
5) Finančni organ mora uvesti poseben register, v ka- terega.' vpiše vsak račun (priznaraico), ki mu ga predložijo zasebniki v registracijo; na podlagi njega kontrolira od- tegnitev in plačilo davka po registriranih računih (priizna- nicah). Register mora imeti tele rubrike: 1) tekoča številka, 2|) datum potrditve računa (priznanice), 3) priimek, ime in poklic predlagatelja računa (priznanice), 4) stanovanje In natančen naslo-v predlagatelja računa (priznanice). S), ime in sedež podjetja oziroma druge pogodbene stranke, 6) vrsta pogodbenega posla (v tej rubriki je treba navesti n. pr.; dobava kovinskega blaga, izvršitev slikarskih del, predaja patentne pravice in pod,), 7) vrednost pogodbenega posla. Si) teriatev po računu (priznanici), ki se predlaga v registracijo, 9) prometni davek po predloženem računu (ipriiznanici), 10) seštevek dospelih davčnih dolgov predia- gatelja računa z vseh njegovih davomh računov, 11) dolg,
<sa katerega je dano dovoljenje, da- ga ni treba odtegniti pri izplač-Mu računa (priznanice), 12) znesek prometnega davka po računu in drugih davkov, ki jih je treba odtegniti pri iziplačilu računa, 13) kontrolna rubrika (v katero se zapisujejo podatki o plačilu davka na podlagi poroči}," ki jih pošlje banka, ta o knjiženju davkov na ustrezne davčne račune dolžnikal) in 14) pripomba.
6) Vodje računovodstev državnih gospodarskih orga- Mzaaij, _ državnih organov in zavodov, ter zadruehih in družbenih organieacij in njihovih gospodarskih podjetij smejo izdajati izplačilne naloge samo za tiste račune (pri- znanice) zaisebraiikov, na katerih je -pristojni finančni organ zapisal, da ni treba odtegniti ■nikakršnega davka. Po raču- nih (priiznanioah), po katerih je treba odtegniti davek, smejo iiziplačati samo tisti del, ki presega znesek, ki ga te treba odtegniti koit davek, ne glede na to, ali naj' se račun izplača v gotovini ali z virmanom.
Vodja računovodstva, ki ravna v nasprotju z določbami prejšnjega odstavka, se kaznuje za- finančni prekršek, kar pa ne izključuje disciplinske in materialne odgovornosti.
7) Za registriranje predloženih računov (priznanic) pri finančnem organu in navedbo davka, ki ga je treba od- tegniti po teh računih, se ne plača Mikakržna taksa. Za- dovoljenje, da naj se predloženem računu (pr-femanici) ne odtegne ves devek, ki je dospel v -plačilo, ali pa da ga pri izplačilu računa (priznanice) sploh ni treba odtegnil:-, je treba p. a četi takso po tar. št. 1 in 7 tarife zakona o taksah.
8) V registracijo ni treba- predlagati računov:
a) za dobavljene osnovne kmetijske pridelke, ki jih dobavno sami pridelovalci. Izjemoma morajo tudi pridelo- valci kmetijskih pridelkov prediagati v registracijo račune za taste t svoje pridelke, katerih dobava je bila vnaprej dogovorjena s pogodbo (tobak, sladkorna pesa. sončnice itd.);
Sreda, 17. decembra 1952. ORADN'l UST FLRJ Števila 60. — Štren 937.
M za vse druge dobavljene proizvode in opravljene storitve, za katere celotna dogovorjena cena odroma p.a- cs'o ne presega ЗООО dinarjev. Ce m f»smeoe pogo^. .s«
določbe o registra&iji ra&mov samo tedaj ne uporabljaj , če seštevek vseh prejemkov posiameznega pred^^ekja i čunov (priananlci) pri posamezni feptečm b.agajnu v teku .6ne°-a koledarstkega leta ne presega 30C0 dmairjev; te pa saSievek izplačil preseže 3000 1« treba pn na- sledil jem izplačilu ravnati po tej odredbi.
9) če je treba po računih^ katerih točke
organizac Ce ni man.^- -
po predpisih te odredbe.
10) Če po registriranih računih vsota, ki jo je treba od'cgnšti (prometni davek po računu in drug davčra dag), ne tJese^a 50 dinairjev, davkov mi treba odtegniti; to mora organ, kf račun registrira, zapisati na registriranem računu.
11) Z dnem, ko začne veljati ta odredba., nehata veljati odredba o izplačevanju računov zasebnim podjetjem sn osebam za dobavljeno blago in opravljene storitve (»Uradni fet FLRJ«, št. 96/48) in odredba o pobiranju davka na promet proizvodov in tržnega dobička pri izplačbu računov (»Uradni list Ff.RJ«, št. Пз/ol).
12) Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu Federativne ljudske republike Jugostevre«. uor-Mja
pa se od 1. januarja 1963.
Št, 10.79S.
Beograd, 13. decembra 1952.
Minister za finance FLRJ:
Mi'cn.tije Popović s. r.
705.
N,a podlagi 24. člena uredbe o dodatkih za otroke (»Uradni M FLRJ« št. 48/51) v zvezi s spremembami in dopolnitvami uredbe o dodatkih za otroke (»Uradni list FLRJ« št. 59/52) predpisujem
NAVODILO
K UREDB! O DODATKIH ZA OTROKE K 1. členu uredbe
1) Delavci in nameščenci, ki so zaposleni pri zaseb- nih delodajaileih in za katere se po določbah 2. in 3. člena uredbe o prispevku za eocialno zavarovanje (»Uradni list FLRJ« št. 18/52) plačuje prispevek po stopnji 45%
od njihove plače, imajo od 1. aprila 1952 pravico do otroških dodatkov enako, kot drugi koristniki po uredbi
o dodatkih za otroke.
Poln stalni otrašfei dodatek pripada delavcem in nameščencem, ki delajo poln delovni čas, t. j. ki so na ddu skupaj 208 delovnih ur na mesec, če dosežejo v teku meseca pla.čo, ki ni manjša kot:
— 9700 dtoarjev na mesec ali 376 dinarjev na d®n za :visokokvalificirane delavce in nameščence г višjo stro-
kovno izobrazbo:
— 7300 dinarjev na meseec ali 280 dinarjev na dan
*a kvalificirane delavce in nameščenice s srednjo stro- kovno izobrazbo;
— 6000 dinarjev tla mesec ali 230 dinarjev na du za polk vali!Icirane delavce in nameščence z nujo st.o-
kovno izobrazbo;
— 5000 dinarjev na mesec afi 192 dinarjev na dan za polikvailificeriaine delavce in za nameščence, м op.,.\.jajo pomožna dela.
Ce je plača delavca aili naimeščenca, ki jo doseže v teku meseca-, manjša od minimalnih zneskov Iz prejsmjjga odstavka, mu pripada stalni otroški dodatek za toliko eni, koliikorkrait je minimalni dnevni znesek plače vseooven v celotni plači za ta mesec. Ostanek nad po.ov.co ша.а»»лл dnevne plače se šteje kot polna dnevna paca.
Pri tem se mora paziti na število dni ki jih je de- lavec oziroma naimeiščeoec dejansko prebil na delu da ee ne bi stalni otroški dodatek izplačal _za ve,£ /t"1- 'ia'k(>r ra
je delavec oziroma nameščenec dejansko delal.
Za tiste dni, ko je delavec oziroma nameščenec bo.sn, mu gre poln stalni otroški dodatek.
Nta primer: Kvalificiran delavec, zaposlen pri _ zaseb- nem delodajalcu, je bil v nekem mesecu patv dni bo^an in js za ta 8as dobival oskrbnino, v ostalem času pa zaslužil 5195 dinarjev. Obračun stalnega dodatka je na- slednji; Mesečni znesek plače 5195 dinarjev, dejen z nr- nimslnim dnevnim zneskom 280 dinarjev, dane lo delovnin dni, in ker je ostanek 155 dinarjev večji od polovice mi- nimalnega dnevnega zaeluižika, se šteje, da je delavec oe- lal 19 dni, kar znaša skupaj s petimi dnevi bolezni 24 dni.
V tem primeru mu gre torej stalni dodatek za 24 «m v polnem dnevnem znesku po 115 dinarjev na dan — o>
predpostavki, da ima pravico do polnega _dodatka oOUU «- narjev mesečno, Delavec prejme torej 2760 dinarjev.
2) Zavodi za socialno zavarovanje se morajo pri izdajanju odločb o pravici do otroSkega dodatka gospcdn - ekih pomočnic v smšsJiu odločbe o stopnji in osnovi za obra- čun prispevka za S'ooialino zavarovanje gospodinjsMli po- močnic in vajencev pri zasebnih delodajaleih (»Uradmi FLRJ« št. 29/52) v vsakem primeru, zlesti pa, kadar gre za zaposlitev delovne sile, ki prvič stopa v dejovno raz- merje, posebej prepričati o resničnosti navedb v priig^-HVi in smejo prizniaiti pravico do otroškega dodatka samo v tistih primerih, kadar ugotovijo, da gre dejansko za za- poslitev s polnim rednim delovnim časom proti placiu dogovorjene plače v smislu veljavnih predpisov.
3) Za uživalca,pokojnine-se štejejo tudi uživalci pod- pore namesto pokojnine, priznane po prejšnjih predipi- sih o socialnem zavarovan ju in predpisih o upokoutvi državnih uslužbencev ali pa od Prezidiia I.iiiidske skup- ščine FLRJ ali prezldija ljudske skupščino ljudske repu- blike.
Prav tako se štejejo za uživalce pokojnine oz-roma invalidnine tudi tisti, ki se jim izplačuje akontacija na pokojnino oziroma, invalidnino.
4'i Otroci, ki doibiviajo družUnsko pokojnino (5. točka 1.
člena uredbe), in otroci, ki dobivajo družinsko mvc^divno (6. točka 1. člena uredba), imajo pravico do stalnega do- datka samo zase, ne pa tudi za svoje otroke,
5) Otrokom, kii jim |e pravica do družinske poko'- nine oziroma družinske invalidnine prenehala zaradi tega, ker so dopolnili 24 let starosti, se izplačuje stalni doda- tek do dopolnjenega 26, letaš, če se še rrprej v-.t šolajo. Otrokom, ki so dopolnili 24 let pred 1. nov^m brom 1951. se izplačuje »talni dodatek od 5. novem>ra 1951.
Slf&n 938. — Števil-ka 60. DRADNi LISI FLRJ Sreda, 17. decembra 1952.
K 4. členu uređbe
6) V skladu z drugim odstavkom 2. točk© in z 8.
točko odločbe o ziačiasraih stopnjah, o obrofiumvaaju ta v plače vanju akumulacije in skladov (»Uradni list FLRJ«
št. 1/52) so člani obrtoišikih aadrog (prodzvajalnih, pre- de.ovamh in storiitvenih) in člani ribiških zadrug, ki jdim je ribištvo edini in glavni poklic, od 1. januarja 1952 dalje obvezno socialno zavarovani {udi glede otroškega dodatka in zato 4. člen uredbe o dodatkih za 'otroke za- nje ne velja več.
7) Poln mesečini znesek stalnega dodatka pripada članom ctetmšMh Oprofevajataih, pnedelovailpiih in storft- venih) zadrug, za katere je plačan prispevek za socialno zavarovan je od aashižka, ki ni manjišj kot:
— 9700 dinarjev na mesec ali 375 dinarjev m dan га visoikobvailltfidrane de'avce;
— 7300 dinarjev na mesec" ali 280 dinarjev na dan za kvalificirane delavce;
— 6000 dinarjev na mesec aM 230 dinarjev na dan za polikvaMicirame delavce;
— 5000 dinairjev na mesec aii 1® dtorjev na dan &а n ek val i f iciraoe d ela vc e.
Člani obrtniški zadrug iz prvega odstavka te točke, za toatene se ne vodi evidenca o delovneh dneh in de- lovnem času, ker se jim zaslužek po učinku obračunava od kosa, imajo pravico do polnega stalnega dodatka, če dosežejo v zadevnem mesecu zaslužek, ki ni. manjši od fmnimailnih zneskov iz prejšnjega odstavka.
Če zaslužek zadružnika ne dosega minimalnega zne- ska iz prvega odstavka te točke, se mu otošiki dodatek obračuna po tretjem odstavku 1. toč'ke tega navodila.
K (novemu) 6. členu uredbe
8) Skupen znesek dnevno obračunanih polnih dodait-
•kov ne sme preseči predpisanega zneska 3000 dimariev v posaimeznem koledarskem mesecu, skupen znesek dnev- no obračunanih zman jsamih dodatkov pa ne sme preseči predpisanega zneska 2000 dinarjev oziroma 1000 dinarjev v posameznem koledarskem mesecu.
K (novemu) 7, členu uredbe
7, rjLP6 Ј'г oseba.iz !■ 0li 4. člena uredbe o1 dodatkih vn,,^ o t , Pa njen,a ožia (zakonec, otroci in
k®tere "velijia.vilja stalni dodatek), ki živi z .Уј v skupnem gospodinjstvu, lastnik kme- tiJ3l?^5 posestva, kr-ima-več* kot dva hektara obdelo- valne zemlje, ali je solastnik takega posestva in presega njen solastninski del 2 hektara obdelovalne zemlje ali pa je davčni zavezanec, izključuje ta okoliščina pravico do stalnega dodaitka za otroke, ne glede na to, aii živi taka oseba oziccma njena ožja družine na samem posestvu ali ne.
. v?e Je oseba iz 1, ali 4. .člena uredbe-ali član njene azjie dmžine (zakonec, otroci in vnuki, za katere se uveljavlja sialni dodatek) lastnik oziroma davčni za- vezanec ali upravičenec do zakonitega dednega deleža kmetijskega posestva izpod 2 hektarov, od katerega pa ima dohodek, ki je obdavčen več kot s 400 dinarji letno na družinskega člana, tedaj laka oseba nima pravice do stalnega otroškega dodatke, in sicer ne glede na to, eli živi samo oziroma njena ožja družina na takem posestvu aH ne.
11) Kadar živi oseba iz 1. ali 4. člena uredbe o do- datkih za otroke oziroma njena ožja družina skupaj s sorodniki (starši, tastom in taščo, starim očetom ali staro materjo, brati in sestrami na nerazdeljenem posestvu
itd.), ki so davčni zavezanci za to posestvo, se vzame pri prizinavanju pravice do stalnega dodate v poštev samo sorazmeren dei obdelovalne površine oziroma so- razmeren de! davčnega predpisa, ki odpade na osebo'iz 1, oziroma 4. člena uredbe in njeno družino. Sorazmeren del se izračuna tako, da, se celotna površina oziroma ce.oten davčni "predpis deli na toliko delov, kolikor je polnoletnih sorodnikov, ki imajo skupaj z lastnikom po- sestva pravico do zakonitega delovanja, pri tem odpade ш vsakega takega sorodnika skupaj z njegovo ožjo dru- žino po en del.
Na primer; če živijo na kmetijskem posestvu, ki ima 7 hektarov, v skupnem gospodinjstvu poleg osebe iz 1. aii 4. člena uredibe in njiene ožje družine tudi še .njeni starši in dva polnoletna brata, od katerih je eden oženjen in ima otroke, drugi pa je neoženjen, in ena polnouetna neomozena sestra — se deli površina posestva na pet enakih delov, t.j. en del na osebo iz !. oziroma 4. člena uredbe z njeno ožjo družino, drugi del na starše, tretji del na oženjemega brata z družino, četrti del na neoženjenega brata, peti del pa na neomoženo sestro, v tem primeru bi bila podana pravica do stalnega do- datka, upoštevajoč površino posestva, ker sorazmerni del posestva, ki odpada na osebo iz 1. oziroma 4. člena uredbe, n® presega 2 hektarov. Ker pa je v primerih, ka- oar je posestvo manjše cd 2 hektarov, pravica do stalne- ga dodatka odvisna od davčnega predpisa za to posestvo je treba v gornjem primeru ugotoviti tudi še del davčne- ga predpisa, ki odpada na osebo iz 1. oziroma 4. člena uredbe tri njeno družino, kar se ugotovi enako, kot pri površini posestva, t. j. na ta način, da se celoten davčni predpis razdeli na pet enakih delov. Tako dobljeni znesek davčnega predpise, ki odpad© na osebo iz 1. ozi?rom.a 4.
člena uredbe in njeno ožjo družino, se razdeli nato na to- liko delov, kolikor članov ima njena ožja družina, v katero spadajo družinski člani, ki so našteti v četrtem' odstavku 7 člena uredbe.
Prav tako se ravna _ tudi . v primeru, če se celotni davčni predpis^za kmetijsko posestvo vodi na osebo iz 1. oziroma 4. elena uredbe, ki ni lastnik tega posestva, pa živi ona sama oziroma njena ožja družina v skupnem gospodinjstvu s sorodniki, s katerimi j« stopaj dedni , upravičenec do zakonitega dela posestva,
12) Če Je oseba iz 1. ali 4. člena uredbe lastnik ozi- roma davčni zavezanec za kmetijsko posestvo, ki fe večje od 2 hektarov, pa po potrdilu finančnega organa okraj- nega ljudskega odbora obdelovalna površina tega posestva ne znaša 2 hektara, se uporabljajo zanjo tiste določbe ki veljajo za lastnka kmetijskega posestva izpod 2 hekta- rov. t. j. upošteva se davčni predpis za celo kmetijsko posestvo (za obdelovalno in neo-bdelovalno zemljo).
с®е',а 'vz I- 4, člena uredbe zakoniti dedič oziroma sodedič še neobravnane zapuščinske mase, ee pri. priznavanju pravice do stalnega otroškega dodatka za njene otroke vzame v pošte v davčni predpis, ki od- pada na solastninski del te mase, ki po dednem pravu pripada tej osebi, in sicer ne glede na to, ali ga izko- rišča aH ne.
14) Ce je oseba iz 1. ali 4. člena uredbe lastnik po- sestva ali solastnik nerazdeljene ga posestva, na katerem ima njegova mati pravico vdovskega užitka, se pri pri- znavanju pravice do stalnega dodatka vzame, da odpada
Па. mafer iz naslove vdovskega užitka enak del posestva oziroma davčnega predpisa, kakor na druge dediče.
15) če so solastniki nerazdeljenega posestva bratje in_ sestre in je zapustnik umrl po 6. aprilu. 1941, se pri priznavanju pravice do stalnega dodatka posestvo ozi- roma davčni predpis deli na enake deie med brate in sestre, ki so upravičeni do zakonitega dedovanja t j. 9s?baoI iz 1- 0И 4, člena uredbe, ki so obenem tmii člani kmečke delovne zadruge, se pravica do sial- nega dodatka določi po predpisu dohodnine od ohHmc«
Sreda, 17. decembra 1952. DRADN! LIST FLRJ š'eviita 60. — Stran 939.
in na predpisu davka po stopnji 3%, 1« Ц ga plačeva.« od drugih dohodkov, ki jih družina dobiva od zadruge (doho- dek od delovnih dni, dohodek od rente oziroma obresti od ocenjene vrednosti posestva, ki so ga vložile v kmečko delovno zadrugo). Potrdilo o predpisu davka ki bi ga po stopnji 3% take osebe plačale od vseh dohodkov izda fi- nančni organ pristojnega okrajnega ljudskega odbora na podlagi podatkov, ki jih dobi od kmečke de.oy;ne zadruge.
Tako seštet davek se deli na toliko delov, kolikor družin- skih članov živi na taki ohišnici.
Podpore iz socialnih skladov kmečkih delovnih za- drug s.e ne štejejo za dohodke družine v smislu tretjega odstavka 7. člena uredbe.
17) Pri izračunavanju dohodka družine s® štejejo tudi dohodiki od vrtov v mestih in od vrtov, dobljenih v obdelovanje na podlagi delovnega razmerja {že.ezni&tfji, učitelji, cestarji in pod.) kot dohodiki od kmetijskega po- sestva.
18) Za dohodke od nekmetijskega posestva se štejejo vsi dohodki od premičnin in nepremičnin (najemnina od hiš, dohodek od posojanja vozil, tovorne živine itd.), ne štejejo pa se sem tisti dohodiki, ki izvirajo od osebnega dela (plače, honorarji, umetniSke nagrade in pod.)
19) Zasebni p»k&, ki ga opravlja oseba iz 1. aS 4.
člena uredbe ali pa njen zakonec, izključuje pravico do fetalnega otrpšikega dodatka, če dohodek od takega poiklica.
od katerega ee plača davek (davčna osnova), presega 2000 dinarjev mesečno na družinskega člana.
Ce dohodek od zasebnega poklica koristnika in nje- govega zakonca presega 1000 dinarjev, ne presega р^
1500 dinarjev mesečno na družinskega člana, ima korist-, nik pravico do zmanjšanega stalnega dodatka v znesku 2000 dinarjev mesečno, če te dohodek presega 1500 di- narjev, pa ne dosega 2000 dinarjev mesečno, pa pravico do dodatka 100 d narjev mesečno. Če pa tak dohodek ne presega 1000 dinarjev mesečno na družinskega člana, ima koristnik pravico do polnega stalnega dodatka 3000 di- narjev me-ečno (prvi odstavek 7. člena uredbe).
Zasebni роклс se vzame v poštev pri priznavanju .pra- vice do stalnega dodatka pri vseh osebah iz 1. in 4. člena uredbe.
Kot zasebni poklic oseb iz 1. in 4. člena uredbe je mišljena samostojna zasebna dejavnost (izvem delovnega razmerja) z namemom pridobivanja zaslužka, od katerega se plača davek po zakonu o davkih, kakor so: obrt, za- sebna praksa živinozdiravnikov, babic, zdravnikov, odvet- nikov, duhovnikov, prevoznikov in drugi poklici, ki mo- rajo od svojih dohodkov plačevati davek
Drugi dohodld zakonca (iplača, pokojnina in invalid- nina') ne vplivajo na pravico do stalnega otroškega do- datka, Prav tako tudd ne vpliva na to pravico p'.ača, ki jo dobiva otrok kot v-ajcnec.
20) Pri izračunavanju dohodkov družine se vzame v poštev tudi posestvo oziroma dohodek od premoženja ali zasebnega poklica drugega zakonca, kakor tudi posesivo oziroma dohodek od premoženja otroka ali vnuka za kate- rega se po 8. členu uredbe daje stalni dodatek. Če pa gre za otroka, ki dob v^ družinsko pokojnino oziroma i■ ■ ^a- lidnino pa se vzame v poštev tudi posestvo oziroma do- hodek 'od zasebnega poklica drugega od staršev, ki zm skupaj z otrokom.
<21) Premoženje oziroma davčni predpis, kakor '.udi drugi davku zavezani dohodki od premoženja pastorka vplivajo tako na pravi*) očin«p oziroma mačehe do do- d-tka za pastorka, kakor tudi na njuno pravico do do- datka za druge otroke.
Na pravico do dodatka za druge otroke osebe iz 1.
ali 4. člena uredbe pa ne vpliva premaženje oziroma dav- čni predpis, in tudi ne drugi davku zavezani dohodiki od premoženja otroka brez staršev, ki ga taka oseba vzame v oskrbo.
Pri prizna vanju pravice do stalnega dodatka se pre- moženje oziroma davčni predpis in pa drugi davku zave- zani dohodki pastorka prištejejo k premoženju oziroma davčnemu predpisu drugih članov koristnikove aruarae
(četrti odstavek 7. člena uredbe).
Ce dohodiki pastorka in očima oziroma mačehe niso iste vrste (dohodek od kmetijskega in nekmetijskega po- sestva in od zasebnega poklica), se uporabi peti odstavek 7. člena uredbe.
22) Če ima pastorek pravico do družinske pokojnine ali invalidnine, vpliva premoženje oziroma davčini pred- pis ali davku zavezani dohodek od premoženja očima i«
drugih družinskih članov (četrti odstavek 7. člena ured be) na pastorkovo pravico do stalnega dodatka P0-'6^ P1?"
kojnioe oziroma invalidmoe prav tako, kakor premoženje preostalega od staršev. Premoženje oziroma davčni prea- pis ali davku zavezani dohodek družine, v kateri zm otrok brez staršev, ki ga je ta vzela v oskrbo, ne vPli na pravico do stalnega dodrtka, če dobiva tak otrok žinsko pokojnino oziroma invalidnino.
23) Premoženje oziroma dohodek od premoženja it*
zasebnega poklica nekoga, kateremu je po odločbi skro- stvenega organa zaupan v vzgojo in vzrejo o.rok, ki do- biva družinsko pokojnino oziroma invalidnino, ne vp.na na otrokovo pravico do stalnega dodatka.
24) Če ima oseba iz 1. ali 4. člena uredbe dohodek od kmetijskega posestva, ki ga |e_dak v zakup, se Pri priznavanju nravice do stalnega dodatka vzame oaveK ^ najemnine" kot dohodnina od kmetijskega posestva. Le ima oseha iz 1. ali 4. člena uredbe dohodek od kmetij- skega posestva, ki ga je vzela v zakup, se pri prizna- vanju pravice do stalnega dodatka vzame dohodoma oa tega posestva enako, kakor dohodek od lastnega kmetij- skega posestva.
25) Pri osebi iz 1. ali 4. člena uredbe, ki da svoje kmetijsko posestvo ali del posestva v zakup ritaspol, s®
vzame pri priznavanjiu pravice do stalnega dodatka v po- štev davčni predpis za posestvo, dano v tak zakup. Pri nekom, ki ima dohodek od tuje obdelovalne zemuje, ki
je vzel v zakup naspol, se pri tem upošteva njegov p ed- pis dohodnine od posestva, vzetega v tak zakup.
26) če ima koristnik dohodek od kmetijskega pose- stva izpod 2 hektarov, pa ima še druge dohodke od ka- terih se plača davek (najemnina od hiše, dohodek od za- sebnega poklica), mu izda v zvezi s priznavanjem pravico do stalnega dodatka finančni organ potrdilo o celotnem davčnem predpisu po stopnji, ki velja za odmero daVKa od kmetijskega posestva.
27) Pri uporabi 7. člena uredbe, t.j. pri ugotavljanju pravice do skalnega dodatka, ki dospeva v izp!aica!.o od 1. decembra 1952, se vzame davčni predpis oziroma do- hodek, ki je bil podlaga za odmero davka za leto 19ol.
Pri priznavanju pravice do stalnega otroškega do- datka se davčni predpis oziroma drug davku zavezan do- hodek det na toliko delov, kolikor članov je bnea <.ru- žina (četrti odstavek 7. člena uredbe) na dan 1. decem- bra 1952 pri zahtevah, ki se predložijo pozneje, pa na toVko delov, kolikor članov ima družina na dan predlo- žitve zahteve. Vsaka sprememba v številu driransKih članov po 1. decembru 1952, ki vpliva na pravico do stal- nega dodatka, se vzame v poštev cd prvega dne prihod- njega meseca.
28) Ko odpadejo okoliščine, ki so izključevale pra- vico do stalnega otroškega dodatka oziroma dajale pra-
S'.ran 940. —, Številka 60, (3RAT5NI vico le do zmanjšanega dodatka (7. člen uriedibe), kar mora biti ugotovljeno z efotom pristojinega dinžavmega organe, gre koristniku pravica do sfeiloeiga dodatka ozi- roma ee dodatek poveča:
1) če opusti zaseben poklic
— od prvega dneva prihodnjega meseca, po opu- sti'vi zasebnega poklica;
2) če odtuji posestvo a-li del posestva
— od začetka prihodnjega leta po odtujitvi.
Ce se gmotno stanje koristnika stalnega otroškega dodatka spremeni med tem, ko uživa to pravico (koristnik pridobi kmetijsko posestvo, postane lastnik ali solastoik hiše, se začne sam ali njegov zakonec ukvarjati и zaseib- nim poklicem), se upošteva taka sprememba od prvega dneva prihodnjega meseca.
Spremambe, ki so nastaJe pred 1, decembrom 1952, ee vzamejo v pošte^ od 1. decembra 1952.
Pri priznavanju pravice do stalnega dodatka osebam, katerih gmotno stanje so je spremenilo, se vzame v po- Stev zadnji davčni predipis prejšnjega lastnika kmetij- skega posestva oziroma davku zavezan dohodek prejš- njega lastnika zadevnega premoženja. Pri zasebnem po- klicu se vzame v pošt e v davčna akontacija! za to leto,
Korisinikom stalnega otroškega dodatka, ki jim kme- fcka delovna zadruga vrne posestvo, večje od 2 hektarov, ipreneha pravica do stalnega dodatka, s pretekom tistega feta, v-katerem je biio posestvo vrnjeno koristniku. Ce je vrnjeno posestvo manjše od 2 hektarov, se iziplačeva- njc4 stalnega, dodeika niadaćjuje'do dneva, ko pride kodst- nik do možnosti, da pobere sadove s tega posestva, ozi- roma do začetka plačevanja davčnih akontacij. Potrdilo o tem izda pristojni občinski ljudski odbor.
K (novemu)' S. členu uredbe
29) Kot invalidnina so v smislu uredbe o dodatkih
2a| otroke mišljene: invalidnine 1П, skupine, priznane po za'.voinu o eocialinem z^ vsrevsnju diGlevcev in usliužbe'n"
cev in njihovih družin, invalidnine I. do VIL skupine in družinske invalidnine po predpisih o vojnih in'mirovnih vojaških invalidih, invalidih ljudske milice, predvofaSke vzgoje in protiletateke zaščite.
30) Kadar ima mesec samo 25 ali 24 delovnih dni in je delavec delal vse te dni, se mu izplača poln staini otroški dodatek, kakor da bi bil delal 26 dni.
31) Če je delavec oziroma uskižbenec dobil za po- samezne dni samo del plače, ker Je v teku dneva izostal,
»e mu izplača od sitalslega otroškega dodatka, ki odpade na take dni, le sorazmerno zmainjšan znesek, t. j. samo za tiste ure, za katere je dobil plačo.
32) ^ Obaikri delavci, ki vkrcavajo blago, kmetijski delavci in delavci, ki sekajo v gozdovih, imajo pravico do polnega mesečnega zneska stalnega otroškega dodatka, če delajo poln redni delovni čas (t. j. če delajo vsega skupaj 208 ur v mesecu oziroma toliko čiasa, kolikor ga je predpisanega za poln redni delovni čas za zadevno vrsto del)
Ce taki delavci ne delajo polno število ur rednega delovnega časa, imajo pravico le do dodatke, zmanjša- nega sorazmerno številu ur, kolikor so delali.
• j'73 Pr*nlel'; Stalni kmetijski delavec (čuvar živine) je detel v mesecu jiilijiu 246 ur, t.j. manj od predpisanega polnega rednega delovnega časa za mesec julij (260 ur).
Dodatek se obračuna tako, da se 245 delovnih ur vzame kot 24 1/2 delovnih dni (24 X 10 + 5 ur) in se mu na račun stalnega dodatka izplača: 24 X 115 + 25 = 2786
OST FLRJ Sreda, 17, decembra 1952.
dinarjev, vse to ob predpostavki, da ima detevec pravico do polnega dodatka 3000 dinarjev mesečno.
Kadar se zaslužek deJavca iz "prejšnjega odstavka obračunava po učinku, ima delavec pravico do polnega mesečnega zneska stalnega otroškega dodatka, če je v zadevnem mesecu dosegel poln delovni učinek (normo).
Če je dosegel delovni učinek (normo) te deioma, mu pri- pada otroški dodatek, zmanjšen sorazmerno dosežienemu delovnemu učinku (normi), in to le tedaj, če je dosegel vsaj 50% normiranega učinka, Ce je v posameznem mesecu dosegel delovni učinek izpod 50%,'raiu za ta me- sec ne pripada stalni otroški dodatek,
.33) Če je nekdo, ki dobiva stailoi otroški dodatek, v priporu ali v preiskovalnem zaporu ali pa suspendiran, se mu stalni dodatek izplačuje neizmanjšian ves čas, dok- ler dobiva prejemke oziroma del prejemkov.
34') Kdor ima pravico do otroškega dodatka na pod- lagi pokojnine in invalidnine, more uveljavljati to pra- vico samo na eni podlagi.
Pni priglasitvi za dodatek mora fcoristniik predložiti pismeno potrdilo, da ne dobiva tega dodatka že na kakšni drugi podlagi.
35) Zaposleni uživalci pokojnine ali invatidr.kie mo- rejo uveljavljati pravico do otroškega dodatka samo na eni podlagi, bodisi poleg pokojnine oziroma invalidnine, bodisi poleg plače.
Zaposleni uživalci pokojnine ali invalidnine, ki želijo tisti čas, dokler so v delovnem razmerju, dobivati otroški dodatek poleg pokojnine oziroma invalidnine, morajo ob nastopu delovnega razmerja obvestiti delodajalca, da do- bivajo otroški dodatek poleg pokojnine oziroma invalid- nine.
Zaposleni uživalci pokojnine ali invalidnine, ki želijo svojo pravico do otroškega dodatka, Id, jim pripada kot uživalcem pokojnine oziroma invalidnine, uveljavljati pri podjetju ali ustanovi, kjer delajo, morajo podjetju oziroma ustanovi predloižiti potirdilo orgam, ki je pristojen za iz- plačevanje pokojnine oziroma invalidnine, o tem, da ima- jo pravico do otroškega dodatka in do katerega dne jim je bil ta faplačiain oziroma s katerim dnem jta je bilo izplačevanje dodatka ustavljeno, ker je izplačevanje pre- vzelo podjetje oziroma ustanova. IzpliaSla otro^kili dodat- kov za take uživalce obračunajo podjetja oziroma zavodi enako, kakor obraiSunajo druga izplaičila, ki gredo v bre- me socialnega zavarovanja.
36) Kdor ob nastopu delovnega razmerja ne obvesti delodajalca, da dobiva pokojnino oziroma invalidnino, ka- kor tudi delodajalec, ki se ob prejemu priglasitve ne pre- priča o teh okoliščinah, je odgovoren v smislu tretjega odstavka 19. člena uredbe za škodo, ki nastane zaradi dvojnega izplačevanja otroškega dodatke,
K (novemu) 9. členu uredbe
37) Otrokom, ki kot redni dijaki obiskujejo srednjo šolo. v kateri je pogoj za vpis dopolnjenih sest razredov srednje šole, ali srednjo šolo, v kateri je pogoj za vpis dopolnjenih 18 let starosti, se stalni otroški dodatek izplačuje še naprej do dovršitve rednega šolanja, vendar najdalj do dopolnjenega 22. leta. To velja za naslednje šole: gledališke šole, šole za umetno obrt, posamezne odseke srednjih glasbenih šol, srednje rudarske šole, srednje fizkulturne šole, šole za medicinske sestre, šole za medicinsko-tehnične rentgenske pomočnike, dsntastščne
Srečki, 17. decembra 1952. URADNI LIST FLRJ številfe 60. — Sten 941.
šole, medicineke šole za senitaine tehnike, za kmetijske tebnitome in ротогеке tehnikume.
38) Za otroke brez staršev se štejejo ix> obvezni raz- lagi drugega odstavka 14. člena zakona o socianem za- varovanju delavcev in usJužbencev in njihovih družin (»Uradni list FLRJ« št. 42/50) in po obvezni raztagi dru- gega odstavka 14. člena zakona o sooiatoem zevarovenju delavcev in uslužbencev in njihovih družin (»Uradni list FLRJ« št. 15/51) tudi otroci, ki sicer imajo enega ali oba izmed staršev, pa so jim /starši zapustili državo ali ja njihovo prebivaiiSč© neanamo aS pa so trajno al več kot za eno leto popolnoma nezmožni za delo, sam otrok pa nima premoženja ozirama starši nimajo premoženja ali dohodkov, fe katerih bi se otroci lahko preživljali (/.
čieo uredbe).
39) Prav tako se šteje za otroka brez staršev tudi otrok, ki ima enega od staršev živega, pa ga je ta za- tousMl In ne skrbi zanj ter mu je bile zaradi tega vzeta roditeljska pravica, sam otrok pa. _ tudi nima premožen]
oziroma starši nimaijo premoženja in dohodkov, iz kateri bi se ofrok lahko preživljal (7. člen uredbe).
40) Do stalnega dodatka imajo pravico osebe iz l- in 4, člena uredbe za otrote, ki je pri njiih v oskrbi , zaradi tega ker starši ne morejo zanj skrbeti, ker prestajajo ka- zen ali ker eden od staršev prestaja kazen, drugi pa je popolnoma in trajno nezmožen za delo, otrok sam pa tudi nima premoženja oziroma starši nimajV) premoženja ali dohodkov, iz katerih bi se otrok lahko preživljal (7. člen uredbe) — če je taik rodiiteli do nastopa kaizmi imel pra- vico do staJnega dodatka za tega otroka.
41) Za otroka, ki neha hoditi v šolo zaradi bolezen- skega dopusta, ki mu ga je dovodil pristojni zdravstveni zavod, se stalni dodatek iziplačuja tudi med takim dopu- stom vendar pa največ dotlej, ko otrok dopolni predipii saroe starost (drugi odstavek 9. člena uredbe). Za takega otroke je treba ob začetku šolskega leta predložiti potr- dilo invalidske pokojninske komisije, da mu je podaljšan bolezenski dopust.
Če otrok boleha tudi še potem, ko dopolni predipisano starost, se sme zanj izplačevati stalni dodatek samo ob pogojih, ki so predpisani za otroke, ki so trajno neemožni za dalo.
Če je otrok po preteku bolezenskega dopusta nada- ljeval z rednim obiskovanjem'šole, pa mu je to botehanje preprečilo, da ni moged dokončtsiti solo v rednem гоки, se zanj izplačuje stailni dodatek tudi po 20. oziroma 25. letu še toliko časa, kolikor je bil po zdravniškem odobren#
na' bolezensfceni dopustu, vendar največ do dopolnjega 21,- oziroma 26. leta.
Za otroke, ki postanejo nezmožni za delo po dopol- njenem 14. letu — бе ne hodijo v šolo, oziroma po dopol- njenem 20. ali 26. letu — če so obiskovali šolo, ne gre pravica do stalnega otroškega dodatka. To velja tir-cii za otroke, za katere ja bil po prejšnjih predpisih priznan stalni denarni dodatek po dopolnjenem 25. letu.
42) Trajna nezmožnost za delo kot pogoj za prido- bitev pravice do stalnega otroškega dodatka v smislu tre- tjega odstavka 8 člena uredbe se ugotovi enako, kakor takrat, kadar gre za pridobitev prtaiviice do invalidske po- kojnine, t.j. zahteva se, da je otrok popolnoma in trajno ai več kot za eno leto nezmožen aa delo.
43) Učenci vseh Sol, ki imajo ob koncu šolskega jeta ponavljalni izpit za svoj razred, se štejejo za redne učen- ce do začetka prihodnjega šolskega leta.
Učenci, ki zaradi bolezni na koncu šolskega teta niso mogli biti ocenjeni iz posameznih predmetov in morajo
■zaradi tega delati razredni izpit, se štejejo za redne učen- ce do termina, ki je določen za izpite.
Kot določeni temin za izpite je vselej mišljen cel mesec, tudi takrat, Se so izpiti ob začetku meseca.
Učenec, ki je ob polletju feključen iz šole zaradi slabega uspeha med obveznim šolanjem (osnovna šola, osemletka, nadaljevalna šola in nižji razredi gimnazije
— nižje gimnazije), se šteje za rednega učence do konca šolskega leta. Če ne dovrši določene obvezne šole do dopolnjenega 15, leta in hodi zato v šolo še naprej, pa je nato ob polletju zaradi slabega uspeha iz šole iztoljučen, se ne šteje za rednega uičenca,
Učenči, ki padejo pri anali maturi za tri mesece, se štejejo za redne učence do konca tistega šolskega leta.
Učenci, ki padejo pri mali maturi za eno leto, se ne štejejo za redne učence.
Učenci višjih gimnazijskih razredov in učenci sred- njih, strokovnih in umetniških šol, k.i so ob koncu polletja izključeni zaradi slabega uspeha, se ne štejejo t-a redne učence.
Učenci, ki padejo pri veliki maturi ali pri zaključnem izpitu na srednji, strokovni oziroma umetniški šoli za. tri mesece, veljajo za redne učence do konca avguste ozi- roma do konca meseca, v katerem delajo ponavljalni izpit is predmetov, fe katerih so padli.
Učenci, ki so pri veliki maturi ali pri zaključnem izpitu na srednji strokovni ali umetniiški šoli padi i za eno teto, se ne štejejo za redne učence.
Učenci, ki so izključeni zaradi slabega vedenja, se ne štejejo za redne učence. Prav tako se tudi vajenci, ki so izključeni iz šole zaradi slabega vedenja, ne štejejo za redne vajence, čeprav nadaljujejo uk s praktičnim delom.' 44) Za študente fakultet, visokih in višjih šol pripadal stalni otroški dodatek, če redno delajo predpisane izpite' in redno vpisujejo semestre.
Za študente, ki ne morajo vpisati naslednjega seme-' stra zato, ker še niso napravili vseh predpisanih izpitov,' preneha pravica do stalnega dodatka, dokler ne napravijo izpitov in ne vpišejo naslednjega semestra.
Za študente medicinske, stomatološke., veterinarske in tehnične fakultete oziroma tehnične visoke šole pri- pada stalni dodatek do diplome, vendar pa najiveč še se- dem mesecev po absoiutoriju. Za študente drugih fakultet priffflda stalni dodatek do diplome, vendar najveC še tri mesece po absoiutoriju. Za dan absolutorija se šteje dan,' ko izteče zadnji semester (30. junij zadevnega šolskega teta),
Tistim, ki se po končanih študijah vpišejo na drugo fakulteto, visoko ali višjo šolo, ne pripada za tako šolanje stalni otroški dodatek.
Šolsko leto za učence srednjih šol se- začne 1. sep-:
temhra in konča 31. avguste, šolsko leto za študente fa- kultet, visokih in višjih šol se začne 1. oktobra in konča 30. septembra. Šteje se torej, da so učenci ki študenti na rednem šolanju tudi med velikimi šolskimi počitnicami, 45) Staršem, ki imajo svoje otroke v zavodu, v ka- terem imajo ti popolno brezplačno oskrbo, se ne izplačuje stalni otroški dodatek, dokler so otroci v takem zavodu.
^6) Sta;i oče oziroma stara mati ima pravico do stal- nega dodatka za vnuka, ki ga preživlja zaradi tega, ker vnuk nima več starše^ ,a!i pa so njegovi starši popolnoma in trajno nezmožni za delo, sam vnuk pa tudi nima pre- moženja oziroma njegovi starši nimajo premoženja ali do- hodkov, iz katerih bi se vnuk lahko preživljisi. (7. člen uredbe).
47) Stari oče oziroma stara mati lahko uveljavljata pravico do stalnega dodatka za vnuka, ki ga preživljata, tudi tedaj, če je le eden od njegovih staršev nezmožen za delo, pa je zakon staršev razvezan. in drugi od staršev
Siren 942. — Številke 60. ORADNI LIST FLRJ Sreda, 17, decembra 1962.
i,' plačuje preživnine za otroka ali plačuje preživnino, W ne presega 3000 dinarjev mesečno. (Domneva se.
c'.a nekdo, ki je zavezain plačevali preživnino za oiroka, pa ima posestvo ali davku zavezam dohodek, ki izključuje pravico do etalnega dodatka, plačuje za otroka več kot 3000 dinerjev preživnios.)
Za pravnuka velja glede pravice do stalnega dodatka isto. kar za vnuke.
4б) Za redno šolanje na višji Soli, na podlagi kate- rega gre nekom.iu pravica ck> oiroškega dodatka, se šte- jejo tudi tečaji, priznani od Sveta za znanost in kulturo vlade FLRJ, ki jih dijaki obisfcujejo po končanem rednem šolanju, da na njih nadaljujejo (dopolnijo) šolanje.
K 10. členu uredbe
49) Delovna doba iz prvega odstavka 10. člena uredbe
•vot pogoj za pravico do stalnega olroškega dodatka se nainaša tako na delavce kot na uslužbence, ki delajo pri drž'-:vpjih organih, zavodih in 'gospodarskih organizacijah.
50) V delovno dobo, ki se zahteva za pridobitev pra- vice do stalnega dodatka, se šteje čas delovnega razmerja, lias po prenehanju delovnega- razmerja, ko delavec ozi-
; roma uslužbenec dobiva oskrbnino zaradi bolezni ali bo- lehal nja, ko dobiva osikrbnino po predpisih uredbe o oskrb- nini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki za- časno niso v delovnem razmerju (»Uradni list FLRJ« št.
'16/52), in čas, ki se v smislu 19. in 61. člena zakona o -so:ialnem zavarovanju šteje v delovno dobo. Prav tako
<se v delovno dobo šteje tudi čas neplačanega dopusta do treh mesecev (9, točka natančnejših navodil k za- fconu o socialnem žavarovanju delavcev m uslužbencev in n :ihovilr druizin),
'^t.poin redni delovni čas se vzame reden delovni 'čas, ki je predpisan za posamezne dejavnosti oziroma za posaniazna de'a,
51) Honorarni uslužbenci si morejo pridobiti in uži- .vati pravico do stalnega dodatka samo s pogojem, če so Eaiposleni poln redni delovni čas pri istem delodajalcu.
52) Pravico do stfl Ta otroškega dodatka si prido- .'bijo in jo uživajo, kot da bi bili zaposleni poln redni
•delovni čas, tudi osebe, ki imajo po posebnih predpisih pravico, delali skrajšan delovni čas (doieče matere, ma- tere z otroki izpod treh let in invalidi).
Delovni invalidi II. skupine in vojaški vojni invalidi Vili. do X. skupine, ki delajo skrajšan delovni čas, imajo pravico do stalnega otrojkega dodatka, če morejo po pre- soji stalne zdravniške komisije delati le skrajšan de- lovni čas.
53) Osebe iz 1. do 4. točke 1. Člena uredbe, ki si pridobijo pravico do stalnega otrošlkega dodatka, uživajo to pravico vso dobo, dokler so zaposlene poln redni de- lovni čas.
54) Delavci in uslužbenci, ki delajo v zadrugah in zadružnih organizacijah, pa dobivajo manjšo plačo od zne- skov, ki so predpisani v 2. Členu uredbe o plačah delavcev in uslužbencev v zadrugah in zadružnih organizacijah (»Uradni list FLRJ« št. 20/52), nimajo pravice do stal- nega otroškega dodatka, ker se šteje, da ne delajo poln redni delovni čas,
55) Da je podana nepretrgana delovna doba, se šteje iudi v primerih, če delavec oziroma uslužbenec, ki mu 'je prenehalo delovno razmerje, neposredno potem s'opi
■v novo delovno razmerje.
56) V smislu novega petega odstavka 10. člena uredbe se delovna doba, ki je bila pretrgana zaradi odhoda k vojalkom, zaradi začasne nezaposlenosli, pri kateri so
■podane okoliščine iz 1. člena uredbe o oskrbnini in dru-
;gih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v
delovnem razmerju (»Uradni list FLRJ« št, 16/52), za- radi invalidnosti ali dolgotrajne bolezni ali pa zato, ker je bil nekdo od pristojnega organa poslan z določeno dolžnostjo v kmečko delovno zadrugo — začne znova teči, ko prizadeti apet stopi v delovno razmerje, kakor da sploh ni bila pretrgana, če spet nastopi delo v dveh me- secih po prenehanju vojaške službe, invalidnosti, bolezni ali prenehanju dolžnosti v kmečki delovni zadrugi.
57) V smislu 13. točke splošnega navodila k uredbi o oskrbnini in drugih pravicah delavcev in uslužbencev, ki začasno niso v delovnem razmerju (»Uradni list FLRJ«
šl 21/52), se šteje, da izseljenci-povratniki in pa emi- granti, ki uživajo v naši državi pravico zavetišča, izpol- njujejo pogoje za oskrbnino glede delovne dobe, če gre za osebe, ki so zmožne za delo in pripravljene sprejeti ponujeno zaposlitev. Takim osebaim se zato izplačuje stalni otročki dodatek, dokler dobivajo oskrbnino. V skladu s tem je treba šteti, da izseljenci-povratniki in, emigran- ti, ki uživajo v naši državi pravico zavetišča in so v delovnem raeroerju, izpolnjujejo glede delovne dobe po- goje ■za izp'ačevanje stalnega otrošlkega dodatka.
58) Ženi v delovnem razmerju, katere mož služi ob- vezni kadrovski rok v Jugoslovanski ljudski asmadi, se všteje v predpisano delovno- dobo tudi moževa zaposlitev pred njenim vstopom v zadnje delovno razmerje, če od moževega odhoda k vojakom do ženinega vstopa v de- lovno razmerje nista pretekla več kot dva meseca.
Prav tako ee v primeru, kadar vstopi v delovno razmerje oseba,, katere zakonec je postal trajno nezmožen za delo, preden je pridobil pravico do invalidske pokojnino oziroma invalidnine, ali je umrl, preden je dopolnil pred- pisano delovno dobo za družinsko pokojnino, vSteje tej osebi v predpisano delovno dobo tudi zaposlitev zakonca pred vstopom v njeno zadnje delovno razmerje, če od nastopa teh okolišičin pa do njenega vstopa v delovno razmerje nista pretekla več kot dva meseca.
59) Osebe iz 1. člena uredbe ohranijo pravico do stal- nega otroškega dodatka tudi po prenehanju delovnega razmerja v dobi, ko so na rednem šolanju, kamor jih je neposredno iz delovnega razmerja poslal pristojni državni organ ali družbena organizacija (študenti fakultet, viso- kih in višjih šol, inštitutov družbenih znanosti, učenci srednjih strokovnih šol, srednjih in višjih partijskih šol).
60) Stalni dodatek za otroke se sme izjemoma izpla- čati tudi za posamezne dni dovoljenega izostanka, za ka- tere delavec oziroma uslužbenec nima pravice do plače, vendar vsega skupaj največ za sedem dni v letu.
Pravico do stalnega dodatka iz prejšnjega odstavka za posamezne dni, ko koristniku ne gre plača, lahko pri- zna direktor podjetja oziroma starešina ustanove v pri- merih, kadar mu dovoli tak izostanek zaradi važnih za- sebnih potreb, kakor so n. pr.: smrt v družini, odprava bolnega družinskega člana v bolnico in pod.
Pravica do stalnega dodatka se mora priznati za tiste dni, ko je delavcu oziroma uslužbencu dovoljen izostanek zaradi vabila sodišča ali kakšnega drugega državnega organa. Pravica do stalnega dodatka preneha začasno, če na- stopi koristnik brezplačen dopust do treh mesecev, in oživi nato po preteku takega dopusta, ko koristnik sipet na- stopi delo.
61) Delavci in uslužbenci, ki jim v teku meseca pre- neha delovno razmerje, pa nato še v istem koledarskem mesecu stopijo v novo delovno razmerje pri drugem pod- jetju, ustanovi ali zavodu, morejo pri novem delodajalcu uveljaviti stalni otroški dodatek, ki jim gre iz prejšnjega delovnega razmerja v tem mesecu, samo s potrdilom
