(1)FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLd •UR4DN1 LIST FLRJ« izhaja po potre- bi v srbski, hrvatski, slovenski in ma- kedonski izdaji

(1)

FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLd

•UR4DN1 LIST FLRJ« izhaja po potrebi v srbski, hrvatski, slovenski in ma- kedonski izdaji. — Oglasi po ceniku.

Žiro raiun pri Narodni banki FLRJ га naroCnino In za posebne izdaje шг-т-гзо, za oglase 10зг-т-221.

Sreda, 10. aprila 1957.

BEOGRAD

Številka 15. leto xii.

Cena te številke Je 80,— din. — nina za leto 1957 znaša 1700.— dinarjev, za Inozemstvo pa 2500.— dinarjev, »h Uredništvo; Ulica Kraljeviča Marka fit«

9. — Telefoni: uredništvo 28-838, admw nistracija 26-276, prodajni oddeleb 22-619«

telefonska centrala 28-010.

161.

RESOLUCIJA

O POROČILU ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA ZA LETO 1956

Ko je razmotrila porotilo o politiki in dejavnosti Zveznega izvršnega sveta v letu 1956, je Zvezna ljudska skupščina na skupni seji Zveznega zbora m Zbora proizvajalcev dne 26. merca 1957 sprejela

resolucijo

Zvezna ljudska skupščina je zadovoljna s poro- čilom Zveznega izvršnega sveta in popolnoma odo- brava vso dejavnost in politiko sveta v letu 1956 na vseh področjih državnega in družbenega življenja Federativne ljudske republike Jugoslavije kakor tudi V njeni zunanji politiki.

Zvezna ljudska skupščina SNS (A) 7.

Beograd, 29. marca 1957. ■

Predsednik Zvezne ljudske skupščine:

Petar Stambolić s. r.

162.

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O ODVETNIŠTVU Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša zakon o odvetništvu, ki S^a 3e sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zveznega zbora dne 26. marca 1957.

PR št. 4, Beograd, 29. marca 1957.

Predsednik republike:

Josip Brez Tito s. r.

Predsednik Zvezne ljudske skupščine;

ZAKON O ODVETNIŠTVU Prvo poglavje TEMELJNE DOLOČBE

1. člen

Odvetništvo kot ЗШ1а^Ј5Ј-М2ћа. zagotavlja Pravno pomoč državljanom, zavodom in organizacijam zaraTTi uveljavitve in varstva njihovih zakonitih pravic jn koristi, "

Odvetniki so združeni v organizacije, ki temeljijtt aa načelih družbenega upravljanja.

2. člen Odvetništvo opravljajo odvetniki.

Odvetniki so pri opravljanju odvetništva samo- etojnl.

3. člen Opravljanje odvetništva obsega:

1) dajanje pravnih nasvetov;

2) zastopanje in zagovarjanje strank pred sodišči ali drugimi državnimi organi ter pred zavodi in orga- nizacijami;

3) zastopanje strank v njihovih pravnih poslih г drugimi (sklepanje pogodb in poravnav, sprejemanje in izplačevanje denarja, dajanje izjav, odpovedi m dr.), 4) sestavljanje listin (pogodb, oporok, izjav in dr.), 5) sestavljanje vlog (opozoril, prošenj in dr.).

S predpisi Zveznega izvršnega sveta se lahko dovoli odvetnikom sestavljanje določenih javnih listin.

4. člen

Z dajanjem pravne pomoči se smejo poklicno ukvarjati samo odvetniki.

Druge osebe smejo biti pooblaščenci strank in za- govorniki obdolžencev samo ob pogojih, ki so z zakonom predpisani za to, da je kdo lahko pooblaščenec oziroma zagovornik.

Občinski ali okrajni liudski odbor lahko usta- ^ novi posebno službo za pravno pomoč clržavljaaoiai C ta lahko' obsega dajanje pravnih nasvetov, sestavlja- f nje listin in vlog ter zastopanje državljanov pred so- >

dišči in drugimi državnimi organi.

Službo pravne pomoči pri ljudskem odboru lahko opravljajo pravniki, ki imajo vsaj tri leta prakse v pravnih pošlili, zastopanje strank pa se sme poveriti širno odvetmkomjiaЈ50шТ1 POSP^be ■z ljudskim _od- Убгот. ^

Tako službo lahko organizirajo tudi družb|jie organizacije za pravno pomoč svojim članom. ^

Odvetnik, ki dela v službi pravne pomoči ljudskega odbora ali družbene organizacije, ima vse pra- | vice in dolžnosti, ki so s tem zakonom predpisane za \ odvetnike.

Zvezni izvršni svet izda natančnejše predpise o službi pravne pomoči pri ljudskih odborih.

5. člen

Organizacije odvetnikov so odvetniške zbornice in Zveza odvetniških zbornic.

Te organizacije se ustanovijo za opravljanje za-

«tev, ki so splošnega pomena za odvetništvo in njegov

-50Y

(2)

Stran 246. — Številka 15. URADNI LIST FL.RJ Sreda, 10. aprila 1057, napredek, in za varstvo pravic in koristi odvetnikov

in odvetniških pripravnikov.

6. člen

Odvetniške zbornice in Zveza odvetniških zbornic .so pravne osebe.

7. Men

Odvetniške zbornice so obvezne organizacile od-

vetnikov. ■ • • 1' —

Zbornice imajo svoj statut, ki ga potrdi republiški izvršni svet oziroma IzVrSni evet Avtonomne pokrajine Vojvodine.

S statutom se v skladu s tem zakonom predpišejo način dela organov zbornice ter pravice in dolžnosti, ki jih imejo odvetniki do nje,

8. člen

Odvetniško zbornico upravljajo zbor, svet in upravni odbor. *=-

Posebni organi zbornice so komisija za oresled fi- nananega poslovanja, disciplinsko sodišča in discmiin- sRi tozidec.

Odvetniške zbornice se upravljajo na podlagi zakona in njihovih statutov.

9. člen

Zv^za odvetniških zbornic je organizacija, v ka- ieri so obvezno združena, vse odvetniške zbornice.

\ S pravili Zveze odvetniških zbornic- se predpi- : šejo v skladu s tem zakonom način njenega dela ter pravice in dolžnosti, ki jih imajo odvetniške zbornice in odvetniki do nje.

10. člen

Republiški Jzvršni svet oziroma Izvršni svet Av- tonomne pokrajine Vojvodine nadzoruje zakonitost aktpv organov zbornice, kijih ,ne'presoja sodišče. Ne- zakonite akte lahko izvršni svet odpravi ali razveljavi.

To pravico ima Zvezni izvršni svet glede nezakonitih aktov Zveze odvetniških zbornic.

11. člen

Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za pravosodne zrfcTeve ter republiški in pokrajinski sekretariat za pravosodno upravo spremljajo delo odvetništva in zbirajo podatke, ki so iJCTtebar fevrSnim svetom za nadzorstvo. ' m- Republiški in pokrajinski sekretariat za pravosodno upravo lahko za držita izvršitev nezakonitih i^ptov odvetniške "zbornice, ki jih"ne presoj a sodišče, dokler o njih ne odloči pristojni izvršni svet. To pravico ima tudi Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za pravosodne zadeve glede nezakonitih aktov Zveze odvetniških zbornic.

Drugo poglavje PRIDOBITEV ODVETNIŠTVA

Pogoji 12 člen

Pravica do opravljanja odvetništva se pridobi г vpisom v imenik odvetnikov.

Imenik odvetnikov se vodi v vsaki odvetniški zbornici.

Upravni odbor odvetniške zbornice izda vsakemu odvetniku odvetniško izkaznico.

Pravico do vpisa v imenik odvetnikov ima vsakdo, Kdor izpolnjuje tele pogoje:

1) da je jugoslovanski državljan:

2) da je opravilno sposoben;

3) da je dokončal pravno fakulteto;

4) da_ je po dokončani pravni fakulteti opravljal pripravniško prakso, ki je predpisana s tem zakonom;

5) da je napravil odvetniški ali sodniški Izpit;

6) da ni v stalnem uslužbenskem razmerju;

7) da je vreden zaupanja, za opravljanje odvet- ništva.

, N^vrefen zaupanja za opravljanje odvetništva, kaor je bil obsojen za kaznivo dejanje, zaradi katerega je postal moralno nepnmeren za odvetništvo, ali je bila njegova prejšnja dejavnost taka, da ne daje poroštva, da bi bil vesten odvetnik, ali kaie, da MM njegov sprejem med odvetnike škodljiv za odvetništvo kot

javno službo.

14. člen

Redni profesorji pravnih znanosti na fakultetah iahKo postanejo odvetniki brez predpisane pripravniške prakse in brez odvetniškega oziroma sodniškega izpita.

Pripravniška praksa, 15. člen

Pripravniška praksa traja tri leta.

Od tega časa mora prebiti pripravnik najmanj eno :et" na praksi v odvetniški pisarni in najmanj enoTeto na praksi pri sodažču (rednem, gospodarskem ali vo- jaškem). Eno leto prakse lahko prebije pripravnik na pravnih poslih pri javnem ali vojaškem pravobranilstvu, javnem ali vojaškem tožilstvu, pri organih dr- žavne uprave, zavodih ter družbenih in gospodarskih organizacijah.

16. člen

Pripravniško prakso lahko nadomestijo:

1) tri leta službe kot sodnik (rednega, gospodarskega aii vojaškega sodišča), javni ali vojaški tožilec ali njegov namestnik, javni ali vojaški pravobranilec ali njegov pomočnik ali pa kot izredni profesor ali docent pravnih znanosti na fakulteti;

fJSOgt, prebitih po dokončani pravni fakulteti na pravnih poslih pri sodišču, tožilstvu ali pravobra- nlTsTvu, pri organih državne uprave, v odvetniški pisarni, pri zavodih ali pri družbenih in gospodarskih organizacijah, od tega pa vsaj eno leto v odvetniški pisarni, na sodišču, tožilstvu ali pravobranilstvu.

17. člen

Potrdilo o pripravniški praksi v odvetniški pisarni izda upravni odbor odvetniške zbornice.

Potrdile o pripravniški praksi na sodišču, tožilstvu ali pravobranilstvu, pri organih državne uprave, zavodih ter pri družbenih in gospodarskih organizacijah, kakor tudi o službi, ki nadomestuje pripravniško prakso (16. člen), izda vodja zadevnega urada, zavoda oziroma organizacije.

TJpravni odbor odvetniške zbornice lahko odreče potrdilo o pripravniški praksi, če ugotovi, da pripravnik dejansko ni bil na praksi. Zoper odločbo upravnega odbora, s katero ta odreče potrdilo, je mogo'č upravni spor,.

Odvetniški izpit IS. člen

Ko konča pripravniško prakso, pridobe, pripravnik pravico delati odvetniški izpit

(3)

URADNI LIST FLRJ Številka 15. — Stran 247, Pripravnik lahko dela odvetniški izpit tudi že po

dveh letih pripravniške prakse, če je bil eno 1ето ha praRsi v odvetniški pisarni.

Pravico delati odvetniški izpit imajo tudi tisti,^ ki so prebili določen čas v službah oziroma opravljali posle, ki nadomestujejo pripravniško prakso (16. člen).

19. člen

Odvetniški izpit se dela pred izpitno ^komisijo, ki jo imenuje republiški oziroma pokrajinski sekretariat za pravosodno upravo.

Izpitna komisija ima predsednika in štiri člane.

Vsaj en član komisije mora biti odvetnik z liste, ki jo je določil upravni odbor odvetniške zbornice.

Na odvetniškem izpitu se mora ugotoviti, ali ima kandidat zadostno teo-retično in praktično znanje za cpravljanje odvetništva.

20. člen

Odvetniški izpit se lahko dela največ trikrat, upo- števajoč pri tem, da se šteje^ neriapravljend sodniški izpit za nenapravljeni odvetniški izpit.

21. člen

Natančnejše predpise o izpitnem programu, pri- glasitvi za izpit, pripustitvi k izpitu, sestavi in delu izpitne komisije, o izpitnih' stroških in taksah in o drugih vprašanjih, ki se tičejo opravljanja odvetni- škega izpita, izda Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za pravosodne zadeve po zaslišanju Zveze odvetniških zbornic.

Vpis v imenik odvetnikov 22. člen

Predlog za vpis v imenik odvetnikov se vloži pri upravnem odboru odvetniške zbornice, na katere oo- močju namerava imeti predlagatelj odvetniško pisarno.

Predlagatelj mora predlogu priložiti dokaze, da izpolnjuje pogoje za vpis v imenik odvetnikov (1. — 6.

točka prvega odstavka 13. člena, 14. in 16 člen), in navesti kraj, v katerem namerava odpreti odvetniško pisarno.

O predlogu odloča odvetniška zbornica po postopku, ki ga določa ta zakon.

23. člen

i Za vpis v imenik odvetnikov je potrebno, da se I upravnii odbor in svet odvetniške zbormce str.niata, da I predlagatelj izpolnjuje pogoje, ki jih določa ta zakon.

Obstoj pogojev presoja najprej upravni odbor, potem pa svet odvetniške zbornice.

Ce se upravni odbor in svet strinjata glede tega, da je predlog utemeljen, izda predsednik upravnega odbora odločbo, da se predlagatelj vpiše v imenik odvetnikov. Ce pa se ne strinjata, izda predsednik upravnega odbora obrazloženo odločbo, s katero predlog zavrne.

Zoper odločbo odvetniške zbornice, s'katero se p- vrne predlog za vpis v imenik odvetnikov, lahko začne predlagatelj upravni spor.

Po prostereTpreudarku se na podlagi dejstev presoj a, аТГ је1>ге(Ца gatelj vreden zaupan j a za opravi: anje odvetništva.

24. člen

Preden se predlog za vpis v imenik odvetnikov obravnava, lahko predsednik upravnega odbora aH 51an upravnega odbora, ki ga predsednik določi, zahteva od predlagatelja, naj dopolni dokaze o svoji pravici do vpisa v imenik odvetnikov.

"25. člen

Ce upravni odbor med obravnavanjem predloga spozna, da so podane okoliščine, ki kažejo na to, da predlagatelj ne izpolnjuje pogojev za vpis. Poveri enemu članu odbora, naj razišče te okoliščine. Član upravnega odbora mora te okoliščine sporočiti pred- lagatelju.

Predlagatelj ima pravico, predložiti v določenem roku dokaze, ki potrjujejo njegovo pravico do vpisa.

Med tem postopkom lahko zahteva član upravnega odbora od predlagatelja potrebna sporočila in mu pri - tem določi rok, do kdaj jih mora predložiti; lahko pa

tudi sam zbira dokaze.

Uspeh raziskovanja razloži član upravnega odbora na seji. upravnega odbora.

26. člen

Pri presojanju utemeljenosti predloga lahko zahteva svet naj upravni odbor znova razišče dejstva ali razišče" nova dejstva ali pa dopolni svojo obrazložitev;

lahko pa tudi sam opravi isti postopek kot upravni odbor {24. in 25. člen).

27. člen

Če se mnenje sveta o utemeljenosti predloga za vpis loči od mnenja upravnega odbora, _ obravnava upravni odbor znova predlog in razloge, ki jih je na- vedel svet.

28. člen

Odločitev o predlogu za vpis v imenik odvetnikov se odloži, če je zoper predlagatelja uvedena preiskava, lahko pa se odloži, če so zoper njega odrejene poizvedbe ali je uveden disciplinski postopek zaradi disciplinskega prestopka.

29. člen

Ce odvetniška zbornica v šestih mesecih ne odloči o predlogu, ki so mu priloženi vsi potrebni dokazi (1,

— 6. točka prvega odstavka 13 člena, 14. in 16. člen)»- in ni pogojev, da bi se odložila odločitev (28. člen), lahko začne predlagatelj upravni spor, kakor da bi bil njegov predlog za vpis v imenik odvetmkov zavrnjen.

30. člen

Ce je predlog za vpis zavrnjen, se lahko vloži nov predlog, ko so izpolnjeni zakoniti pogoji za vpis.

Ce je predlog za vpis zavrnjen zaradi tega, ker predlagatelj ni vreden zaupanja za opravljanje odvet- ništva, se ne more vložiti nov predlog pri nobeni od- vetniški zbornici, preden ne pretečeta dve leti od izdaje odločbe, s katero je bil predlog zavrnjen.

31. člen

Ce se po dovolitvi vpisa zve, da predlagatelj ni izpolnjeval pogojev za Opravljanje odvetništva (13., 14.

in 16. člen), obnovi upravni odbor odvetniške zbornice postopek za vpis v imenik odvetnikov na lastno pobudo ali pa na zahtevo sveta ali republiškega oziroma pokrajinskega sekretariata za pravosodno upravo,

V primeru iz 7. točke prvega odstavka 13. člena se postopek ne more obnoviti, če sta pretekli več kot dve leti od vpisa v imenik odvetnikov.

V obnovljenem postopku veljajo določbe, ki veljajo za vpis v imenik odvetnikov. Na podlaei izvedenega postopka se odloči, ali ostane prejšnja odločba o vpisu v veljavi, ali pa se razveljavi in odredi izbris odvetnika iz imenika odvetnikov.

(4)

Stran 248, — Številka 15. URADNI Sreda, 10. aprila 1957.

32. Hen

Odvetnik, ki mu je dovoljen vpis v imenik odvet- nijkov, mora dati pred predsednikom upravnega odbora odvetniške zbornice tole slovesno izjavo:

»Slovesno izjavljam, da bom odvetniški poklic opravljal vestno, da se bom pri svojem delu ravnal po ustavi, zakonu in statutu zbornice in da bom pri vsakem svojem ravnanju pazil na ugled odvetništva.«

Preden ne poda slovesne izjave, ne more odvetnik opravljati odvetniških poslov.

Tretje poglavje

PRAVICE Ш DOLŽNOSTI ODVETNIKA 33. člen

Odvetnik ima pravico, uporabiti v mejah zakona ia prejetih pooblastil vsako pravno sredstvo, za ka-

tero misli, da lahko kor^lTsfrankC ki jo zastopa.

Pi-i zastopanju in zagovarjanju strankeleTodvetnik dolžan ravnati vestno in skrbno.

34. člen

Odvetnik mora varovati kot tajnost, kar mu je zaupala stranka. —

Odvetnik ne sme biti zaslišan kot priča o tistem, kar mu je stranka zaupala kot zagovorniku v kazenskem postopku; v drugih postopkih pa lahko odreče pričanje.

35. člen

Oibifitmk lahko stranki odimua--aastoaM-iip. Kljub odpovedi pa jo mora še napreJ^EasSpaH^če je treba odvrniti od-nje kakšno škodo, vendar največ še me- sec dni po naznanitvi odpovedi.

Po prenehanju zastopanja izroči odvetnik stranki na njeno zahtevo vse njene spise in listine.

36. člen

Odvetnik prosto odloča, ali bo dal pravno pomoč stranki, ki se je nanj obrnila.

Odvetnik je dolžan odkloniti pravno pomoč, če je v isti Stvari zastopal-nasprotno stranko on ali odvetnik iz iste pisarne, če je kot odvetniški pripravnik delal pri odvetniku, ki je zastopal nasprotno stranko, ali če je v isti stvari že delal kot sodnik, sodnik porotnik, javni tožilec, javni pravobranilec ali kot poizvedovalni oziroma preiskovalni organ.

37. člen

Pri zastopanju strank lahkoodvetnika nadomestuie odvetnik ali v mejah zakona odvetniški pripravnik, ki dela v njegovi pisarni. "

38. člen

Odvetnik ne sme biti priprt in ne dan v preisko- I valni zapor zaradi kaznivega dejanja, storjenega pri ' opravljanju odvetniškega poklica, brez poprejšnjega dovoljenja senata okrožnega sodišča, ki ga sestavljajo ' trije sodmkL

30. člen

Odvetniki so socialno zavarovani v skladu z veljavnimi predpisi.

41. člen

Odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov neke odvetniške zbornice, ima pravico, izpisati se iz te zbornice in vpisati v imenik odvetnikov druge odvet- niške zbornice. V tem primeru druga odvetniška zbornica ne preizkusa pogojev za vpis v imenik odvetnikov.-

42. člen

Odvetnik sme imeti največ dva odvetniška mi- pravnika in enega pravnii?a~za strokovno delo v od- vetniški pisarni. -—

43. člen

Odvetnik je dolžan omogočiti pripravniku, ki je pri njem na praksi, da se usposobi za opravljanje od- vetniških poslov.

. Odvetnik mora naznaniti upravnemu odboru od- vetniške zbornice vsak presledek v pripravnikovi praksi, ki je trajal več kot trideset dni.

Na zahtevo upravnega odbora mu mora odvetnik poročati o poteku in uspehu prakse odvetniškega pripravnika. Vsekakor pa mora odvetnik dati to poročilo, ko pripravnik neha pri njem opravljati pripravniško prakso.

44. člen

Odvetnik ima pravico do nagrade za svoje delo in pravico do povračila gtrošknv v zvezi z оргауИегшп poslom. ' ~ ~~

Zvezni izvršni svet izda po zaslišanju Zveze od- vetniških zbornic predpise o nagradah in o povračilu stroškov za delo odvetnikov.

V lastni stvari odvetnik nima pravice do nagrade.

45. člen

Odvetnik, ki je določen, da stranko brezplačno zastopa, ima pravico do nagrade po posebnih predpisih.

Glede nagrade in stroškov odvetnika, ki je po- stavljen za zagovornika po uradni dolžnosti, veljajo določbe zakonika o kazenskem postopku.

46. člen

Odvetnik si sme svoje stroške in zapadlo nagrado zaračunati iz gotovine, ki jo je njegova stranka zalo- žila ali jo je zanjo prejel, če ni med njim in stranko dogovorjeno kaj drugega. V tem primeru mora odvetnik brez odlašanja napraviti s stranko obračun.

47. člen

Odvetnik se lahko pri opravljanju odivetništva offleji samo nn znistopanje ene ali vpč~g^F^5?^?ih organizacij.

Gospodarske organizacije lahko plačujejo odvetniku, ki je njihov zastopnik, nagrado v določenih mesečnih zneskih.

48. člen

Odvetnik si prosto izbira kraj, v katerem bo sedež njegove pisarne.

Odvetnik sme imeti le eno pisarno.

40. člen 49. člen

Odvetnik, ki je vpisan v imenik odvetnikov neke _Več_Qdyetmknv Ima lahko sknpnn pigarnf.

pravico opravljati odvetništvo v vsej Medsebojne pravice in obveznosti odvetnikov, ki c svijl. imajo skupno pisarno, se določijo s pogodbo.

(5)

Sreda, 10. aprila 1957, URADNI LIST FLRJ Številka 15. — Stran 249, 50. člen >

Odvetnik, ki se je s pogodbo zavezal, da bo delal v siiizbi pravne pomoči ljudskega odborajall^družbcne organizacije ali da bo zastopal enčTalT vec gospodar- skfKorganizacij, ima lahko svojo, pisarno, lahko pa dela tudi v jarostorih ljudskega odbora oziroma đruž- bene ali gosppašp^OTgah^ačfie.

51. člen

Odvetnik lahko spremeni sedež svoje pisarne.

Ce namerava odvetnik spremeniti sedež svoje pisarne, mora o tem poprej obvestiti upravni odbor odvetniške zbornice.

Odvetnik sme premestiti sedež svoje pisarne po enem mesecu od dneva, ko je o tem obvestil zbornico.

52. člen

Odvetnik je dolžan podpisati vsako listino ali vlogo, ki jo je sestavil on sam ali je bila sestavljena v njegovi pisarni.

53. člen

Vsaka odvetniška pisarna ima svoje ime in pečat.

Ime pisarne mora biti označeno na poslopju, v katerem je pisarna.

54. člen

V imenu svoje pisarne lahko navede odvetnik pravno panogo, v kateri se je specializiral.

Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za pravosodne zadeve predpiše po zaslišanju Zveze odvetni- ških zbornic, ob katerih pogojih se prizna odvetniku specialnost.

55. člen

V mejah, ki jih določa statut, je odvetnik dolžan dajati organom zbornice sporočila in podatke, ki se tičejo opravljanja njegovih odvetniških poslov.

Četrto poglavje

USTAVITEV IN PRENEHANJE ODVETNIŠTVA Ustavitev odvetništva

56. člen

Odvetniku jge ustavi odvetništvo, če se aoper njega uvede preiskava. ...

Odvetniku'Se lahko ustavi odvetništvo, oe so zaradi dejanja, ki bi ga delalo nevrednega za odvetniške posle, odrejene zoper njega poizvedbe ali je uveden disciplinski postopek zaradi disciplinskega prestopka"

ali če je obnovljen postopek za vpis v imenik odvetnikov (31. člen).

Odločbo o ustavitvi odvetništva izda upravni odbor. Zoper to odločbo „ni niogoč upravni, spor.

Ce je zoper odvetnika uvedena preiskava, izda upravni odbor odločbo o ustavitvi odvetništva v treh dneh od vročitve sklepa o uvedbi preiskave.

57. člen

Ustavitev odvetništva ima za posledico tudi ustavitev funkcij v organih odvetniške zbornice.

58. člen

Ce se disciplinski oziroma kazenski postopek pravnomočno ustavi ali če postane pravnomočna opro- stilna sodba ali kakšna druga sodba, ki nima za posledico prenehanje pravice do odvetništva, ah soana, s katero je obtožba zavrnjena, izvzsmši sodbo, s katero je obtožba zavrnjena zaradi nepristojnosti, ali te se n obnovljenem postopku (31. člen) oaloči, da ostane

prejšnja odločba o vpisu v veljavi, sme odvetnik, ki mu j.e bilo ustavljeno odvetništvo, spet opravljati odvetniške posle in funkcije v organih odvetniška zbornice.

Prenehanje pravice do odvetništva 59. člen

Odvetniku preneha pravica do odvetništva.

1) če izgubi jugoslovansko državljanstvo;

2) če mu je vzeta opravilna sposobnost;

3) če je obsojen na kazen omejitve državljanskih pravic;

4) če je obsojen na kazen prepovedi opravljanja odvetništva;

5) če je po disciplinskem sodišču obsojen na kazen izgube pravice do odvetništva;

6) če se sam odpove odvetništvu;

7) če brez opravičenega razloga ne opravlja odvet- ništva nepretrgoma več kot eno leto;

8) če sklene stalno uslužbensko razmerje.

60. člen

Odločbo o prenehanju pravice do odvetništva v primerih iz 6. do 8. točke 59. člena tega zakona izda upravni odbor odvetniške zbornice.

V drugih primerih iz 59. člena tega zakona izda upravni odbor na podlagi pravnomočne odločbe od- ločbo o izbrisu odvetnika iz imenika odvetnikov.

Zoper te odločbe upravnega odbora je mogoč upravni spor.

61. člen

Odvetnik ne sme opravljati odvetništva:

1) če Izgubi državljanstvo — od dneva, ko je s pravnomočno odločbo ugotovljena izguba državljan- stva:

2) če mu je vzeta opravilna sposobnost — od dneva, ko je pravnomočno odločeno, da se mu vzame opravilna sposobnost:

3) če je obsojen na kazen omejitve državljanskih pravic, kazen prepovedi opravljanja odvetništva ali na kazen izgube pravice do odvetništva — od dneva, ko postane sodba sodišča pravnomočna;

4) če sklene stalno uslužbensko razmerje — od dneva, ko nastopi službo.

V drugih primerih odvetnik ne sme več opravljati odvetništva od dneva, ko mu je vročena odločna upravnega odbora o prenehanju pravice do odvetništva.

62. člen

Odvetnik, ki mu je prenehala pravica do odvetni- štva, ne more predlagati ponovnega vpisa v imenik odvetnikov:

1) če je bil obsojen na kazen omejitve državljan- skih pravic ali na kazen prepovedi opravljanja odvet- ništva — preden ne prestane te kazni ali mu kazen ni odpuščena;

2) če je obsojen ha disciplinsko kazen izgube pravice do odvetništva — preden ne prestane te kazni, 3) Ce se je odpovedal odvetništvu ali ga brez opravičenega razloga ni opravljal — preden ⁿe Petere šest mesecev od dneva, ko je bila izdana odločba prenehanju odvetništva.

V drugih primerih lahko predlaga odvetnik, ki mu je prenehala pravica do odvetništva, ponoven vpis v imenik odvetnikov, ko preneha razlag, zaradi katerega mu je prenehalo odvetništvo.

O predlogu za nov vpis se odloča po določbah tlenov 22 — 29 teaa гакапа.

(6)

Stran 250, — Številka 15, URADNI LIST FLEJ Sreda, 10. aprila 1557, 63. člen

Pristojni organi morajo sporočiti upravnemu odboru odvetniške zbornice uvedbo kazenskega postopka, .uvedbo preiskave in obsodilno sodbo zoper odvetnika.

Ti organi morajo prav tako sporočiti upravnemu odboru, kadar se izda odločba, s katero je pravnornočno končan kazenski postopek.

Peto poglavje ODVETNIŠKI PRIPRAVNIKI Vpis v imenik odvetniških pripravnikov

64. člen

Odvetniški pripravnik postane, kdor je vpisan v imenik odvetniških pripravnikov. — Imenik odvetniških pripravnikov vodi vsaKfa od- vetniška zbornica.

Upravni odbor odvetniške zbornice izda vsakemu odvetniškemu pripravniku izkaznico odvetniškega pripravnika.

65. člen

Vpis v imenik odvetniških pripravnikov lahko predlaga vsakdo, kdor izpolnjuje tele pogoje:

1) da je jugoslovanski državljan;

2) da je opravilno sposoben;

3) đa je dokončal pravno fakulteto;

4) da ni v stalnem uslužbenskem razmerju.

Vpisa v imenik odvetniških pripravnikov ne more predlagati, kdor je bil obsojen na kazen omeiitve državljanskih pravic, dokler traja ta kazen, kakor "tudi ne, kdor izpolnjuje pogoje za vpis v imenik odvetnikov.

66. člen

Predlog za vpis v imenik odvetniških pripravnikov se vloži pri upravnem odboru odvetniške zbornice, na katere območju je sedež odvetniške pisarne, v kateri namerava biti predlagatelj na praksi.

67. člen

O vpisu v imenik odvetniških pripravnikov odioča upravni odbor odvetniške zbornice. Zoper odločbo upravnega odbora, s katero se zavrne predlog za vpis, lahko začne predlagatelj upravni spor.

Za vpis v imenik odvetniških pripravnikov veljajo smiselno določbe tega zakona o postopku pred uprav- nim odborom za vpis v imenik odvetnikov.

Odvetniški pripravnik, ki pri zastopanju nadome- siuje odvetnika, mora delati po navodilih in v melah pooblastil, ki jih "абБГ осГodvetnTFaT "

Odvetniški pripravnik sme nadomestovati odvetnika, pri katerem je na praksi, tudi tedaj, če je ta pooblaščen, da nadomestuje drugega odvetnika.

Odvetniški pripravnik ne sme nadomestovati odvetnika pri zastopanju stranke, če je njenega nasprot- nika zastopal odvetnik, pri katerem je bil pripravnilc

pred tem na praksi.

71. člen

Odvetniški pripravnik mora varovati kot tajnost, kar zve pri opravljanju svojega poklica.

Odvetniški pripravnik ne sme biti zaslišan kot priča o tistem, kar mu je stranka zaupala kot namest- niku zagovornika v kazenskem postopku; v drugih postopkih pa lahko odreče pričanje.

72. člen

Odvetniški pripravnik mora v treh letih po prido- bitvi pravice do pripustitve k odvetniškemu izpitu napraviti ta izpit (prvi odstavek 18. člena).

Upravni odbor odvetniške zbornice lahko iz opra- vičenih razlogov podaljša ta rok še za dve leti.

73. člen

Odvetniški pripravnik ima pravico spremeniti od- vetniško pisarno, to pa mora sporočiti upravnemu odboru odvetniške zbornice.

Če sklene odvetniški pripravnik novo pogodbo z odvetnikom, ki ima sedež pisarne na območju druge odvetniške zbornice, se mora izpisati iz imenika odvet- niških pripravnikov dotedanje zbornice in vpisati v imenik odvetniških pripravnikov druge zbornice. V tem primeru druga odvetniška zbornica ne preizkuša, ali odvetniški pripravnik izpolnjuje pogoje za vpis v imenik.

74. člen

Odvetniški pripravnik, ki je bil eno leto na praksi v odvetniški pisarni, ima pravico zahtevati, đ'a ga pošljejo na prakso k sodišču. .

Odvetniški pripravnik se po odvetniški zbornici obrne na republiški oziroma pokrajinski sekretariat za pravosodno upravo, ki ga postavi pri določenem sodišču in mu določi naziv in plačo po veljavnih predpisih.

68. člen

Če se po dovolitvi vpisa v imenik odvetniških pripravnikov obnovi postopek za vpis (31. člen) in se v tem postopku ugotovi, da tisti, ki je bil vpisan v imenik odvetniških pripravnikov, ni izpolnjeval pogojev za vpis, se mu čas, ko je bil na praksi, ne prizna v pripravniško prakso.

Pravice in dolžnosti 69. člen

Odvetniški pripravnik mora med pripravniško prakso opravljati vse odvetniške posle, ki mu iih zaupa odvetnik.

Odvetniški pripravnik ne sme samostoino in na woj račun opravljati odvetniskigposlov.

e 70. člen

Odvetniški pripravnik ima pravico nadomestovati le odvetnika, pri katerem je na praksi, in"'sicer "v теЈаНГТгГјЈћ dolo^F žaktfn:

75. člen

Odvetniški- pripravnik ima vse pravice, ki jih razmerju0 iavmh PređPisih ' osebe v delovnem w odvetniškega pripravnika ne sme biti manjša koi začetna plača sodniškega pripravnika.

Prenehanje prakse v odvetniški pisarni 76. člen

Odvetniškemu pripravniku preneha pripravniška nikov3 80 izbriše iz imenika odvetniških priprav«

1) če izgubi jugoslovansko državljanstvo:

2) če mu je vzeta opravilna sposobnost;

^ Osojen na kazen omejitve državljanskih pi a V iCJ

4) če sklene stalno uslužbensko razmerje;

5) če sam zahteva izbris iz imenika odvetniških tmpravnikov;

(7)

Sreda; 10. aprila 1957. URADNI LIST FLRJ Številka 15. — Stran. 251.

6) če brez opravičenega razloga šest mesecev ne opravlja prakse pri odvetniku;

7) če se s sodbo disciplinskega sodišča izreče zoper njega kazen izbrisa iz imenika odvetniških pripravnikov:

8) če ne napravi v določenem roku odvetniškega Izpita (72. člen) ali če niti tretiič ne napravi tega i izpita;

fl) če brez opravičenih razlogov v dveh letih potem, ko napravi odvetniški izpit, ne predlaga vpisa v imenik odvetnikov, vsekakor pa, če ne predlaga tega vpisa v treh letih.

Praksa v odvetniški pisarni preneha tudi, če je zavrnjen predlog odvetniškega pripravnika za vpis v imenik odvetnikov.

77. člen

Odvetniški pripravnik, ki mu je prenehala praksa v odvetniški pisarni (76. člen), ne more predlagati ponovnega vpisa v imenik odvetniških pripravnikov:

1) če je bil obsojen na kazen omejitve državljan- skih pravic ali na disciplinsko kazen izbrisa iz imenika odvetniških pripravnikov — preden ne prestane te kazni;

2) v primeru iz 6. točke prvega odstavka 76. člena tega zakona — preden ne preteče šest mesecev od izdaje odločbe o prenehanju pripravniške prakse.

Odvetniški pripravnik, ki mu je praksa prenehala ,po 8. ali 9. točki prvega odstavka ali po drugem odstavku 76. člena tega zakona, ne more več predlagati vpisa v imenik odvetniških pripravnikov.

V drugih primerih lahko predlaga odvetniški pripravnik, ki mu je prenehala praksa v ^ odvetniški pisarni, ponoven vpis v imenik odvetniških pripravnikov, ko preneha razlog, zaradi katerega mu je prenehala praksa,

O predlogu za novi vpis se odloča po 67. členu tega zakona.

Glede prenehanja prakse o odvetniški pisarni Veljajo smiselno določbe 60. in 61. člena tega zakona.

78. člen

Odvetniškemu pripravniku, ki mu je prenehala praksa v odvetniški pisarni zaradi obvezne prakse na sodišču in se znova vrača na prakso v odvetniško pisarno, ni treba predlagati novega vpisa v imemtc odvetniških pripravnikov, temveč to samo sporoči od- vetniški zbornici, ki ji pripada.

79. člen

Upravni odbor odvetniške zbornice lahko odreče Odvetniškemu pripravniku pravico, da sme nadomestovati odvetnika pri zastopanju, 6e je zoper pripravnika uveden kazenski ali disciplinsM postopek, i a oalocba upravnega odbora je dokončna in zoper njo ni mogoč upravni spor.

Šesto poglavje ORGANIZACIJA ODVETNIŠTVA Ustanovitev in članstvo odvetniške zbornice

80. člen

Odvetniške zbornice se ustanovijo v ljudskih re- publikah in v Avtonomni pokrajni Vojvodini.

Člani zbornice so odvetniki, ki imajo sedež pisarne na njenem območju.

Odvetniško zbornico predstavlja predsednik njc- a<3ga upravnega odbora.

Zbor odvetniške zbornice 81. člen

Zbor odvetniške zbornice sestavljajo пјет_с1аш.

Člani zbornice imajo pravico priti na zbor zbornice, voliti organe zbornice in biti . \ 0u£fpdi

zbornice, dajali na zboru predloge, se oglasiti k besedi in glasovati o vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu.

Člani zbornice, ki jim je ustavljeno odvetništvo, nimajo na zboru glasovalne pravice.

82. člen

Zoora odvetniške zbornice se udeležujejo tudi predstavniki odvetniških pripravnikov. Ti imajo pra- vlco",' oglasltr se k b~e"ss-di o "vseh vprašanjih, ki so na dnevnem redu, nimaio pa glasovalng^B£axiC6^

Predstavnike odvetniških pripravnikov voli organizacija odvetniških pripravnikov.

S statutom zbornice se določi, koliko predstavnikov odvetniških pripravnikov se lahko udeleži zbora zbornice,

83. člen Zbor odvetniške zbornice.

1) obravnava vsa vprašanja, ki imajo pomen za pravilno opravljanje odvetništva in za položaj odvetnikov in odvetniških pripravnikov, ter sprejema o tem sklepe in priporočila;

2) sklepa o statutu zbornice;

3) sklepa o poslovniku za svoje delo,

4) voli' predsednika, namestnika predsednika in člane upra'.*iega odbora;

5) voli določeno število članov sveta,

6) voli predsednika, namestnika predsednika m sodnike disciplinskega sodišča ter disciplinskega tožilca in njegove namestnike;

7) voli člane komisije za pregled finančnega poslovanja; . .

8) določi listo odvetnikov, ki bodo clam dise- plinskega senata vrhovnega sodišča;

9) opravlja druge zadeve, ki jih določa statiu.

84. člen

Zbor odvetniške zbornice je reden ali izreden.

Redni zbor se skliče enkrat na leto.

Izreden zbor lahko skliče svet ali upravni odbor na svojo pobudo ali na zahtevo tretjine članov zbora.

85. člen

Kadar zbor razreši ves upravni odbor odvetniške zbornice ali posamezne njegove člane ali kadar razre- ši člane sveta, ki jih on voli, člane disciplinskega sodišča, disdDlinskega tožilca in njegove namestnike sli člane komisije za pregled finančnega poslovanja, se opravijo nove volitve na istem zboru.

Svet odvetniške zbornice 86. člen

Svet odvetniške zbornice sestavljajo;

Ш> člani, ki jih izvoli republiška ljudska skupšči- na ozifomaTClu3iEa~sKupscina" Avtonomne pokrajine Vojvodine izmed pravnikov in javnih delavcev, ki lahko pripomore j o K" njegovemu" detu;

C2> člani izmed odvetnikov, ki jih izvali zboji od- vetniške zbornice:

""СЗ) en predstavnik odvetniških pripravnikov, Id ga Izvoli organizacij a ocivefniških pripravnikov.

Predsednik upravnega odbora odvetniške zbornice je po položaju član sveta. Drugi člani upravnega odbora ne morejo biti izvoljeni za člane sveta.

(8)

Stran 252. — Številka 15. URADNI LIST FLRJ Sreda, 10. aprila 1957, 87. flen

Svet odvetniške zbornice;

1) obravnava vprašanja, ki so splošnega pomena za odvetailfvo, leFlIaJe <ГК31ћ p&povotmT <фг«птеша t)3bcni In predloge pristojnim državnim organom;

2) skrbi za napredek odv'etništva in sprejema o tem sklepe;

3) sodeluje pri odločanju o vpisu v imenih odvetnikov; ~~ г—

, 4) ^ voli izmed sebe enega člana in njegovega namestnika v Zvezo odvetniških zbornic;

5) opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon aH statut zbornice.

88. člen

^ Število članov sveta določi republiška ljudska skup- ščina oziroma Ljudska skupščina Avtonomne pokrajine Vojvodine na predlog pristojnega izvršnega sveta.

Članov sveta ne sme biti manj kot osem in ne vež Kot dvajset, vštevšl v to število tudi predsednika"

upravnega odbora odvetniške zbornice in predstav- nika odvetniških pripravnikov.

Republiška ljudska skupščina oziroma Ljudska skupščina Avtonomne pokrajine Vojvodine voli nnlr>- vico članov sv&ta.

89. člen Ciani sveta se izvolijo za tri leta.

Pred pretekom tega časa lahko razreši člane sveta telo, ki jih je izvolilo.

90. člen Svet odloča na sejah.

Svet je sklepčen, če je navzočih večina njegovih članov, odloča pa z večino glasov navzočih članov.

Kadar sodeluje svet pri odločanju o vpisu v imenik odvetnikov in kadar voli svoje predstavnike v Zvezo odvetniških zbornic, je njegova odločitev veljavna, če je zanjo glasovala večina njegovih, članov.

Svet lahko imenuje komisije za pripravo in pror wčitev vprašanj iz svoje pristojnosti.

Odločbe sveta podpisuje predsednik.

91. člen

Člani sveta izvolijo izmed sebe predsednika, njei- govega namestnika in tajnika.

Predsednik upravnega odbora ne more biti iz- voljen za predsednika sveta.

Predsednik sveta sklicuje in vodi seje. Seje sklicuje na lastno pobudo ali na zahtevo upravnega odbora aH tretjine članov sveta.

Upravni odbor odvetniške zbornice 92. člen

Upravni odbor odvetniške zbornice sastavljajo odvetniki, ki jih izvoli zbor odvetniške zbornice,' in РШЈак-УДШ OtlVtnmskih phpravmkov. ki iih Izvoli organizacija odvetffišldh pripravnikov.

S statutom zbornice se določi število članov upravnega odbora in štg^o predstavnikov odvetniških pripravnikom v uptiaraem odboru.

93. člen

Upravni odbor odvetniške zbornice;

1) sodeluje s svetom pri pripravljanju in spreje- manju priporočiTTn predlogov o vprašanjih, ki so splošnega pomena za odvetništvo;

2) spremila__delo odvetnikov in odvetniških pripravnikov in ukrene, kar je potrebno za pravilno opravljanje odvetništva;

3) skrbi za strokovno izpopolnjevanje odvetnikov!

in odvetniških pripravnikov;

4) sodeluje pri odločanju o vpisu v imenik od-»

vetnikov in odloča o vpisu v imenik odvetniških pripravnikov;

5) voli izmed sebe enega člana in njegovega na-*

mestnika v Zvezo odvetniških zbornic;

6) izvršuje odločbe in sklepe zbora j

7) izvršuje sklepe sveta, sprejete v" mejah delov-«

i:ega področja, ki ga določa zakon ali statut;

8) opravlja druge zadeve, ki jih določa ta zakon ali statut zbornice.

Komisija za pregled finančnega poslovanja 94. člen

Komisija za pregled finančnega poslovanja pre- gleduje denarno poslovanje upravnega odbora in za- ključni račun in daje o svojih ugotovitvah vsako leto poročilo zboru odvetniške zbornice.

Komisijo za pregled finančnega poslovanja sestavljajo trije člani.

Disciplinsko sodišče 95. člen

Disciplinsko sodišče sodi odvetnike in odvetniške pripravnike za hujše kršitve dolžnosti in ugleda od- vetništva.

96. člen

Disciplinsko sodišče odvetniške zbornice sestavljajo predsednik, njegov namestnik in potrebno število članov.

Disciplinsko sodišče sodi v senatu treh članov.

Predsednik disciplinskega sodišča določa sestavo senata disciplinskega sodišča.

^7. člen

Člani disciplinskega sodišča Izmed odvetnikov se izvolijo za tri leta. Lahko so razrešeni tudi pred pretekom tega časa, če tako odloči zbor odvetniške zbornice.

Kadar sodi disciplinsko sodišče odvetniškega pripravnika, se določi en član senata z liste, ki jo je do- ločila organizacija odvetniških pripravnikov.

Disciplinski tožilec 98. člen

Disciplinski tožilec uvede disciplinski postopek, zastopa obtožbo na obravnavi pred disciplinskim so- diščem, vloži pritožbo in opravlja v disciplinskem postopku druga dejanja, za katera je upravičen po zakonu.

Namestniki disciplinskega tožilca imajo v disciplinskem postopku enake pravice in dolžnosti kot disciplinski tožilec in delajo po njegovih navodilih.

Zveza odvetniških zbornic 99. člen

Zveza odvetniških zbornic predstavlja doma in v tujini odvetništvo Jugoslavije, uravnava delo odvet- niških zbornic v vprašanjih, ki so splošnega pomena za odvetništvo, in daje o njih priporočila odvetniškim zbornicam in predloge pristojnim državnim organom.

100. člen

Zveza odvetniških zbornic dela v plenumu in po svojem predsedstvu. ~ — ——

Pleniun Zveze odvetniških zbornic sestavljajo po en član sveta in upravnega odbora vsake odvetniške zbornice.

čiani plenuma se volijo za tri leta, lahko pa jih organi, ki so jih izvolil^ razrešijo tudi pred pretekom

CclSd«

(9)

Sreda, 10. aprila 1957. URADNI LIST FLRJ Številka 15. — Sfran 233, 101. člen

Za tekoče zadeve zveze in za pripravljanje sej plenuma si fzVOIljO Žiani pjeriuma "predsedštvo izmed svoiih članov pavelftikovr-

Predsedstvo zveze" sestavljajo predsednik zveze, eden ali več njegovih namestnikov in tajnik.

Predsednik zveze predstavlja Zvezo odvetniških zbornic.

102. člen

Seje plenuma sklicuje predsednik zveze na lastno pobudo, na zahtevo tretjine članov plenuma ali na zahtevo sveta ali upravnega odbora kakšne odvet- niške zbornice.

Plenum sklepa veljavno z večino glasov vseh svojih članov.

Odločbe zveze podpisuje predsednik.

103. člen O pravilih zveze sklepa plenum.

S pravili zveze odvetniških zbornic se določi med drugim, kolikšen delež mora prispevati vsaka od- vetniška zbornica k poslovnim stroškom zveze.

Sedmo poglavje

DISCIPUNSKA ODGOVORNOST ODVETNIKOV IN ODVETNIŠKIH PRIPRAVNIKOV

Pogoji za odgovornost in disciplinske kazni 104. člen

Odvetniki in odvetniški pripravnici so disciplinsko odgovorni po določbah tega zakona za kršitve svojih dolžnosti in za škodovanje ugledu odvetništva.

Za hujše kršitve dolžnosti in ugleda odvetništva (disciplinski prestopki) odgovarjajo odvetniki in od- vetniški pripravniki pred disciplinskim sodiščem od- vetniške zbornice. ,

Za manjše kršitve dolžnosti in ugleda odvetništva odgovarjajo odvetniki in odvetniški pripravniki pred tričlansko komisijo, ki jo določi upravni odbor Izmed svojih članov.

105. člen

Za hujšo kršitev odvetniških dolžnosti in ugleda odvetništva po odvetniku se šteje zlasti:

1) če odvetnik na nedovoljen način doseže vpis v imenik odvetnikov, za katerega so bile podane zakonite ovire;

2) če stori kaznivo dejanje take narave, da na- stane vprašanje, ali je vreden zaupanja, da bi še naprej opravljal odvetništvo;

3) če med ustavitvijo odvetništva opravlja od- vetniške posle ali kakorkoli izigrava ta ukrep;

4) če v nasprotju z zakonom posreduje pri držav- nih organih ali pri zavodih, ki opravljajo javno službo, ali pa neprimerno nastopa pred njimi

5) če očitno nevestno opravlja odvetniške posle, zlasti pa, če nevestno ali nestrokovno zastopa stranke;

6) če nevestno opravlja zadeve prevzemnika od- vetniške pisarne in tako prizadene večjo škodo dedi- čem ali družini odvetnika, čigar pisarno je prevzel;

7) če prekrši dolžnost varovanja tajnosti;

8) če v nasprotju z veljavnimi predoisi zahteva nagrado od stranke, ki jo je dolžan brezplačno zasto- pati, ali če zahteva ali sprejme večjo nagrado, kot je predpisano v tarifi, zlasti pa, če si izgovori nagrado glede na uspeh v zastopanju;

9) če nevestno vodi materialno poslovanje stranke, llasti pa, če stranki brez opravičenega razloga ne da obračuna ali ji ne izplača denarja, ki ga je zanjo prejel;

10) če na javni prodaji, na kateri zastopa upnika, kupi zase ali za svoje sorodnike kakšno stvar, ki se prodaja, ali če to stori za koga drugega v nasprotju z nalogi^ in koristmi zastopane stranke;

11) če si na očitno neprimeren način išče kliente ali podpira zakotno pisaštvo ali če ima podružnico svoje pisarne;

12) če daljši čas ne izpolni materialnih obveznosti, ki izvirajo zanj iz članstva v zbornici, ali obveznosti iz socialnega zavarovanja;

., huje prekrši zakonite obveznosti do pripravnika, ki je pri njem na praksi;

14) če huje prekrši svoje dolžnosti do organov od- vetniške zbornice.

106. člen

Za hujše kršitve dolžnosti in ugleda odvetništva po odvetniškem pripravniku se šteje zlasti:

1) če odvetniški pripravnik dejansko ne opravlja prakse v odvetniški pisarni;

2) če huje prekrši svoje zakonite obveznosti do odvetnika, pri katerem je na praksi;

svoj3računOPraVlia 0đvetniSke posle samostojno in na Za disciplinsite prestopke odvetniških pripravnikov se štejejo tudi prestopki iz 105. člena tega zakona, ča ЈШ odvetniški pripravnik more storiti glede na pravice ki so mu z zakonom priznane. ^ '

107. člen

Za manjše kršitve dolžnosti in ugleda odvetništva

?0 lzrefe odvetniku opomin ali denarna kazen od 1-001 do 10.000 dinarjev.

Za disciplinske prestopke se lahko izrečejo zoper odvetnika tele kazni:

1) ukor;

-2) denarna kazen od 3.000 do 30.000 dinarjev;

3) izguba pravice do odvetništva za čas od šestih mesecev do petih let.

108. člen

Za manjše kršitve dolžnosti in ugleda odvetništva se lahko izreče odvetniškemu pripravniku opomin ali denarna kazen do 1.000 dinarjev.

Za disciplinske prestopke se lahko izrečejo zoper odvetniškega pripravnika tele kazni:

1) ukor;

2) denarna kazen od 500 do 5.000 dinarjev;

3) izbris iz imenika odvetniških pripravnikov za čas od šestih mesecev do dveh let.

109. člen

Pri odm.ii kazni za disciplinski prestopek Upošte- va sodišče vse okoliščine, od katerih sta odvisni vrsta in višina kazni, zlasti pa velikost nastale škode, na- gibi. iz katerih je bil prestopek storjen, in okoliščino, ali je bil odvetnik oziroma odvetniški pripravnik že prej obsojen za disciplinski prestopek, pri izreku denarne kazni pa tudi premoženjske razmere.

110. člen

Kadar se izreče za disciDlinski prestooek denarna kazen, je treba v sodbi določiti plačilni rok, ki ne sme biti krajši kot petnajst dni in ne daljši kot tri mesece.

V opravičenih primerih sme disciplinsko sodišče dovoliti, da se plača denarna kazen v obrokih. V takem primeru določi sodišče način odplačevanja in plačilni rok, ki ne sme biti daljši kot eno leto.

Denarna kazen gre v korist odvetniške zbornice.

Pravnomočna sodba disciolinskega sodišča in prav- nomočna odločba komisije upravnega odbora o denarni kazni se lahko izvršita po pravilih izvršilnem nostopka.

(10)

Stran 254. — Številka 15.

111. flen

Odvetnik, zoper katerega je izrečena kazen izgube pravice do odvetništva, ne more opravljati odvetništva nikjer v Jugoslaviji.

Odvetniški pripravnik, zoper katerega je izrečena kazen izbrisa iz imenika odvetniških pripravnikov, se ne more vpisati v imenik odvetniških pripravnikov pri nobeni odvetniški zbornici v Jugoslaviji, dokler traoa ta kazen.

Disciplinsko sodišče odvetniške zbornice, ki izreče katero od teh dveh kazni, sporoči to vsem odvetni- škim zbornicam.

Uvedba disciplinskega postopka 112. člen

Disciplinski postopek uvede disciplinski tožilec, brž ko zve, da je bil storjen disciplinski prestopek

Disciplinski tožilce uvede disciplinski postopek _na lastno pobudo ali pa na zahtevo upravnega odbora zbornice ali republiškega oziroma pokrajinskega sekretarja za pravosodno upravo.

113. člen

Ko disciplinski tožilec uvede disciplinski postopek, obvesti o tem obdolženca, mu naznani, za katero dej,

janje je zoper njega uvedel postopek, in zahteva oa njega, naj poda v določenem roku svoj pismeni za- govor.

Disciplinski tožilec lahko med poizvedbami kadar- koli zasliši obdolženca.

Disciplinski tožilec ima pravico opravljati tudi druga dejanja y postopku, da ugotovi dejstva, ki cbdol- ženca obremenjujejo, in dejstva, ki so mu v korist,

U4. člen

Odvetnik, ki mu je prenehala pravica do^ odvet- ništva zaradi tega, ker se je odpovedal odvetništvu ali Tter ni opravljal odvetništva, fe lahko disciplinsko obsojen, Že je bil disciplinski postopek uveden, preden јеПЛТа izdana odločba o prenehanju odvetništva.

Ta določba velja smiselno tudi za odvetniškega pripravnika, ki mu je prenehala pripravniška praksa po 4., 5. ali 6. točki prvega odstavka 76. člena tega zakona,

115, člen

Ko opravi potrebne poizvedbe, vloži disciplinski tožilec obtožnico.

Zoper obtožnico ni ugovora,

Ce disciplinski tožilec, ki je sam uvedel disciplinski postopek, misli, da ni podlage za pregon, ustavi postopek; Ce pa je uvedel postopek na zahtevo upravnega odbora ali pa na zahtevo republiškega ali pokrajinskega sekretarja za nravosodno upravo, zahteva, na}

disciplinsko sodišče odloči o ustavitvi postopka.

Postopek pred sodiščem 116. člen

Disciplinsko sodišče lahko na seji senata izda sklep, da se ustavi postopek zaradi tega, ker dejanje, ki je predmet obtožbe, ni disciplinski prestonek, ali zaradi tega. ker so podane okoliščine, k' izključujejo disciplinsko odeovornost. ali ker ni zadosti dokazov, da je bil obdolženec utemeljeno osumljen za dejanje, ki je

predmet obtožbe

Ce discinlinsko sodišče spozna, da je bija storjena manjša kršitev dolžnosti ali ugleda odvetništva, lahko zanjo samo izreče kazen ali pa odstopi zadevo komisiji

spravnega odbora odvetniške zbornice.

Disciplinsko sodišče lahko vrne obtožbo disciplinskemu tožilcu z zahtevo, naj se poizvedbe dopolnijo.

Ce disciplinsko sodišče misli, da je dejanje, ki je predmet obtožbe, kaznivo dejanje, naznani to pristoj- nemu javnemu tožilcu. V takem primeru lahko disciplinsko sodišče počaka s sojenjem, dokler ni kazenski postopek pravnomočno končan.

Sklep iz prvega in drugega odstavka- tega člena vroči disciplinsko sodišče obdolžencu, disciplinskemu tožilcu in republiškemu oziroma pokrajinskemu sekre-

tarju za pravosodno upravo, Ц7. člen

Ce disciplinsko sodišče ne ustavi disciplinskega postopka ali ne vrne obtožnice disciplinskemu tožilcu, odredi, naj se obtožnica skupaj z vabilom za oora\- navo vroči obdolžencu.

Obravnava se lahko opravi, čeprav obdolženec, ki je bil v redu povabljen, ne pride, razen če svoj izosta- nek opraviči

Obravnava se preloži, če ne pride nanjo disciplinski tožilec,

V postopku pred sodiščem disciplinski tožilec ne sme umakniti obtožbe, če je bil postopek uveden na zahtevo upravnega odbora ali na zahtevo republiškega oziroma pokrajinskega sekretarja za pravosodno u- pravo

Sodba disciplinskega sodišča se vselej vroči obdol- žencu, disciplinskemu tožilcu in republiškemu oziroma pokrajinskemu sekretarju za pravosodno upravo,

U8. člen

V disciplinskem postopku se ne morejo obravna- vati zahtevki za povrnitev škode, storjene z disciplinskim prestopkom.

Pritožba in zahteva za varstvo zakonitosti л

119, člen

Zoper sodbo disciplinskega sodišča se lahko prito- žijo obdolženec, discrolinski tožilec in republiški oziroma pokrajinski sekretar za pravosodno upravo,^ Di- sciplinski tožilec in republiški oziroma pokrajinski sekretar za pravosodno upravo se lahko pritožita. tudi zoper sklep disciplinskega sodišča iz prvega in drugega odstavka П6. člena tega zakona.

Ce je izrečena sodba disciplinskega sodišča zoper odvetniškega prioravnika. se lahko pritoži tudi organizacija odvetniških pripravnikov.

Pritožba gre na republiško vrhovno sodišče oziroma na V>htivno sodišče Avtonomne pokrajine Vojvo- dine; vloži se pri disciplinskem sodišču v petnajstih dneh od vročitve odločbe.

Vrhovno sodišče odloča v senatu, petih članov, od katerih so rvredsednik senata in~dVa člana sodniki tega soflišra. dva člana pa odvetnika z Tiste, ki jo je doTočil zbor ođvptm'ške zbornice. KadaF odloča vrhovno^^so- dišče o pritožbi zoper odločbo disciplinskega sodišča, izrečeno zoner odvetniškega pripravnika, je namesto enega odvetnika en član senata oseba z liste, ki jo je določila organizacija odvetniških pripravnikov.

Vrhovno sodišče lahko potrdit spremeni ali razveljavi odločbo disciplinskega sodišča.

Odločba vrhovnega sodišča se vselej vroči obdol- žencu, disciplinskemu tožilcu in republiškemu oziroma pokrajinskemu sekretarju za pravosodno upravo.

120, člen

Zoper sodbo republiškega vrhovnega sodišča oziroma Vrhovnega sodišča Avtonomne pokrajine Vojvo-

(11)

dine, s katero je prekršen zakon, lahko vloži republiški oziroma pokrajinski sekretar za pravosodno upravo v šestih mesecih od pravnomočnosti sodbe zahtevo za varstvo zakonitosti prt Zveznem vrhovnem eo-discu.

V korisГ obsojenca si" lahko vloži zahteva za Yarstvo zakonitosti tudi po preteku tega roka, če je bila zoper odvetnika izrečena kazen izgube pravice do odvet- ništva.

Kadar odloča o zahtevi za varstvo zakonitosti, ima Zvezno vrhovno sodišče enake pravice, kakor jih ima republiško vrhovno sodišče, kadar odloča o pritožbi zoper odločbo disciplinskega sodišča.

Zvezno vrhovno sodišče odloča v senatu petih sod- nikov.

121. člen

Ce ni s tem zakonom drugače predpisano, veljajo v disciplinskem postopku zoper odvetnike in odvet- niške pripravnike smiselno določbe zakonika o kazenskem postopku.

t Postopek pred komisijo upravnega odbora 123. člen

Poizvedbe v postopku za izrek kazni zaradi manj- gih kršitev' dolžnosti ali zaradi manjših kršitev ugleda odvetništva, ki jih storijo odvetniki ali odvetniški pripravniki, vodi en član komisije upravnega odbora.

V tem postopku se mora pred izrekom kazni dati obdolžencu možnost, da se zagovarja.

Zoper odločbo komisije upravnega odbora je do- voljena pritožba le tedaj, kadar je izrečena kazen. Pri-

toži se lahko samo obdolženec.

O pritožbi odloča disciplinsko sodišče odvetniške zbornice; njegova odločba je dokončna.

Kadar sodi disciplinsko sodišče na drugi stopnji odvetniškega pripravnika, je en član senata predstavnik organizacije odvetniških pripravnikov (drugi odstavek 97. člena).

Zastaranje 123. člen

Pregon za disciplinske prestopke zastara v dveh letih, za manjše kršitve dolžnosti ali ugleda odvetni- štva pa v šestih mesecih od dneva storitve.

Izvršitev denarne kazni, ki jo je izreklo disciplinsko sodišče ali jo je Izrekla komisija upravnega odbora odvetniške zbornice, zastara v dveh letih od prav- nomočnosti odločbe o kazni.

124. člen

Zastaranje pregona in zastaranje izvršitve kazni se pretrga z dejanji, s katerimi se pretrga zastaranje po določbah kazenskega zakonika.

Pregon in izvršitev kazni sta v vsakem primeru zastarana, če preteče dvakrat toliko časa, kolikor ga ta zakon zahteva za zastaranje pregona oziroma izvr- šitve kazni.

Osmo poglavje' PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE

125. člen

Odvetniki ki so na dan, ko začne veljati ta zakon, vpisani v imenik odvetnikov, lahko opravljajo odvet-

ništvo, čeprav ne Izpolnjujejo pogojev, ki se po tem zakonu zahtevajo za pridobitev odvetništva.

126. člen

Tisti, ki do dneva, ko začne veljati ta zakon, izpol- nijo pogoje za vpis v imenik odvetnikov po zakonu o odvetništvu z dne 12. decembra 1946, imajo pravico predlagati vpis, čeprav ne izpolnjujejo pogojev, ki se po tem zakonu zahtevajo za pridobitev odvetništva.

Tistim, ki so pridobili pravico do odvetništva po Zakonih, izdanih pred 6. aprilom 1941, lahko odvetni- ška zbornica odreče pravico do vpisa v imenik odvetnikov, čeprav izpolnjujejo pogoje za pridobitev odvev- ništva, ki so predpisani s tem zakonom, če po_J5.

maju 1945 niso vsa i dve leti opravljali pravnih poslov Zoper odločbo odvetniške zbornice, s katero ?е zavrne predlog za vpis, ni mogoč upravni spor,

127. člen

Tisti, ki do dneva, ko začne veljati ta zakorv, na- pravijo izpit, ki se prizna kot sodniški izipit. lahko pridobijo pravico do opravljanja odvetništva, čeprav nimajo odvetniškega oziroma sodniškega izpita, če so opravljali pet let službo izrednega profesorja ali rU - centa pravnih znanosti na fakultetah, sodnika (rednega, gospodarskega ali vojaškega sodišča), javnega ali vo- jaškega tožilca ali njegovega namestnika, javnega ali voj-aškega pravobranilca ali njegovega pomočnika, tajnika pri sodišču (rednem, gospodarskem ali vojaškem) au pa tajnika pri javnem ali vojaškem tožilstvu.

128. člen

Kdor je opravljal odvetništvo v tuji državi, se mu lahko po preudarku odvetniške zbornice dovoli vpis v imenik odvetnikov, če izpolnjuje pogoje iz 1., 2., 3,. 6*

in 7, točke prvega odstavka 13. člena tega zakona.

129. člen

Tisti, ki do dne, ko začne veljati«ta zakon, dokon- čajo pripravniško prakso, predpisano po zakonu o odvetništvu z dne 12. decembra 1946. imajo pravico delati odvetniški izpit.

Tisti, ki jim bo do dneva, ko začne veljati ta zakon, po 76, členu zakona o odvetništvu z dne 12.

decembra 1946 dovoljeno delati odvetniški izpit, morejo delati izpit najpozneje v enem letu od uveljavitve tega zakona.

Tisti ki so vložili prošnjo za pripustitev k od- vetniškemu izpitu po 76. členu zakona o odvetništvu a dne 12. decembra 1946, pa njihova prošnja ne bo re- šena do dne, ko začne veljati ta zakon, bodo mogli delati odvetniški izpit, če bodo pripuščeni. najpozneje v enem letu od dneva vročitve odločbe o pripustitvi k izpitu.

Ce tisti, ki so pripuščeni k izpitu po 76. členu zakona o odvetništvu z dne 12. decembra 1946, ne na- pravijo odvetniškega izpita v določenem roku, morejo znova delati ta izpit le. če izpolnjujejo pogoje, ki jih predpisuje ta zakon.

Po 76. členu zakona o odvetništvu z dr.« 12. decembra 1946 se ne bodo mogli pripustiti k odvetniške- mu fepitu tisti, katerih prošnje bodo prejete po uveljavitvi tega zakona.

(12)

Stran 256. — Številka 13 URADNI LIST FLRJ Sreda, 10. aprila 1957, 130, *Ien

Odvetniški pripravniki, ki do dne, ko začne veljati ta zakon, izpolr.ijo pogoje za pripustitev k odvet- niškemu izpitu (prvi odstavek 18. člena), morajo v treh letih od uveljavitve tega zakona napraviti ta izpit.

Če odvetniški pripravnik v tem roku ne napravi izpita, izda upravni odbor odvetniške zbornice odločbo o prenehanju prakse v odvetniški pisarni in o izbrisu iz imenika odvetniških pripravnikov.

Upravni odbor odvetniške zbornice lahko iz opra- vičenih razlogov rok iz prvega odstavka tega člena podaljša še za dve leti

131. člen

Odvetniški pripravniki, ki do dne, ko začr.e veljati ta zakon, pridobijo pravico, predlagati vpis v imenik odvetnikov, morajo v dveh letih od uveljavitve tega zakona predlagati vpis v imenik odvetnikov, Ce odvetniški pripravnik v tem roku ne vloži predloga ali če je njegov predlog zavrnjen, izda upravni odbor odločbo o prenehanju prakse v odvetniški pi- earni" in o izbrisu iz imenika odvetniških pripravnikov,

132. člen

Odvetniške zborrice morajo v šestih mesecih od dneva, ko republiška ljudska skupščina oziroma Ljud- ska skupščina Avtonomne pokrajine Vojvodine izvoli člane sveta odvetniške zbornice, imeti letni zbor, r.a katerem spreimejo statut zbornice in izvolijo člane uoravnega odbora, sveta odvetniške zbornice in Zveze odvetniških zborr.ic

133 člen

Dokler ne oodo sprejeti novi statuti odvetniških zbornic, bodo imeli njihovi upravni odbori pet do de- vet članov.

134. člen

Dokler ne bodo potrjeni novi statuti odvetniških zbornic, bodo njihovi organi ravnali po pravilih zbornice, ki so sedai v veljavi, če pravila niso v nasprotju z določbami tega zakona.

Zveza odvetniških zbornic bo izvrševala pravice in dolžnosti, ki jih določa ta zakon, dokler ne bo for- mirana Zveza odvetniških zbornic po določbah tega zakona. "

135, člen

Dokler ne bodo izdani novi predpisi o odvetniških izpitih (21. člen) in o nagradah odvetnikov (44. člen), ostanejo v veljavi dosedanji predpisi.

136, člen

Dokler ne bodo izvoljeni organi odvetniške zbornice po tem zakonu, bo republiški državni sekretar za pravosodno upravo izvrševal pravice In dolžnosti, ki iih določa zakon o odvetništvu z dne 12. decembra 1946.

137, člen

Disciplinske zadeve, ki ne bodo pravnomočno do- končane pred uveljavitvijo tega zakona, se bodo ob- ravnavale po postopku, ki ga določa ta zakon.

138, člen

Pri presojar.ju pogojev za pripustitev k sodniške- mu izpitu se šteje nenapravljeni odvetniški izpit za nenapravljeni sodniški izpit

139. člen

V ljudski republiki, v kateri, ni ustanovljena odvetniška zbornica, veljajo do njer.e ustanovitve tela določbe:

1). odvetniki iz te ljudske republike sklenejo na svojem skupnem sestanku, kateri odvetniški zbornici se bodo pridružili;

2) ljudska skupščina, ki voli člane sveta odvetui- ške zbornice, kateri so se pridružili odvetniki iz ljudske republike, v kateri ni ustanovljena odvetniška zbornica, lahko izvoli za člane sveta tudi osebe iz te druge ljudske republike;

3) državni sekretar za pravosodno upravo te ljudske republike ima r.e glede na to, da v tej ljudski republiki nI ustanovljena odvetniška zbornica, enake pravice in dolžnosti, kot jih ima sekretar za pravosodno upravo ljudske republike, v kateri je odvetniška zbornica;

4) vrhovno sodišče te ljudske republike je pri- stojno za odločanje o pritožbah v disciolinskih zade- vah, ki se tičejo odvetnikov in odvetniških pripravnikov iz te ljudske republike (119. člen), in za odloča- nje v upravnih sporih v zvezi z odločbami, ki se ti- čejo odvetnikov in odvetniških pripravnikov Iz te ljudske republike.

Pritožbe, ki bodo po uveljavitvi tega zakona vlo- žene zoner odločbe disciplinskega sodišča odvetniške zbornice, tičejo pa se odvetnikov ali odvetniških pripravnikov iz drusfe Hud=ke renublike. se odstopijo v vrhovnemu sodišču tiste ljudske republike, iz katere so odvetniki oziroma odvetniški nrioravniki.

katerih se tičejo odločbe disciplir.ekega sodišča.

140 člen

Za izvrševanje tega zakona skrbita Sekretariat za pravosodne zadeve Zveznega izvršnega sveta in repu- bliški oziroma pokrajinski sekretariat za pravosodno upravo.

Navodila za izvajanje tega zakona izda po potrebi Sekretariat za pravosodne zadeve Zveznega izvršnega sveta.

141 člen

Ko začne veljati ta zakon, neha veljati zakon o odvetništvu z dne 12 decembra 1946

Ta zakon začne veljati po oreteku tridesetih dni od objave v »Uradnem listu FLRJ«.

163.

П Tf A Z

O RAZGLASITVI ZAKONA O SPREMEMBAH ZA- KONA O SODIŠČIH

Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih o^lnsti se ^г-7n5d 7?»Vnn o spremembah zakona o sodi- ščih, ki ga 1e sprejela Zvezna ljudski skupščina

^eii Zveznega zbora dne 26. marca 1957.

PR št. 8.

Beograd, 29, marca 1957,

Josip Brez Tito 8. r.

Petar Stambolić 9, т.

(13)

URADNI LIST FLRJ Številka 15. — Stran 237.

ZAKON

O SPREMEMBAH ZAKONA O SODIŠČIH 1. člen

V zakonu o sodiščih (»Uradni list FLRJ« žt. 30/54) se drugi odstavek 116. člena spremeni in glasi:

»Republiške ljudske skupščine lahko odločilo da se do konca leta 195« Izjemoma lahko izvolijo za sodnike okrajnih sodišč tudi tisti, ki ne izpolnjuiejo po- goja iz 46. člena tega zakona glede sodniškega" izpita.«

2. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v

»Liradnem listu FLRJ«. jovi v 164.

UKAZ

O RAZGLASITVI ZAKONA O StitEMEMBAH ZA- KONA O JAVNEM TOŽILSTVU

Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih obiasti se razglaša zakon o spremembah zakona o javnem tožilstvu, ki ga je sprejela Zvezna ljudska SKupscma na seji Zveznega zbora dne 26. marca 1957,

PR št. 7.

Beograd, 29. marce 1957.

Josip Broz Tito s r.

ZAKON

O SPREMEMBAH ZAKONA O JAVNEM TOŽILSTVU 1. člen

V zakonu o javnem tožilstvu (»Uradni list FLRJ«

st. 01/54) se v drugem odstavku 19. člena prvi stavek spremeni in glasi: »Kdor je imenovan za okrajnega ali okrožnega javnega tožilca ali njegovega namestnika, mora imeti sodniški ali odvetniški izpit in tri leta pravne prakse.« V drugem stavku istega odstavka se namesto besed: »tri leta oziroma šest let« posta- vna besedi: »tri leta«.

2. člen

V 38. členu se prvi odstavek spremeni in glasit

»Do konca leta 1958 se lahko izjemoma imenujejo za okrajne javne tožilce in njihove namestnike tudi osebe, ki ne izpolnjujejo pogojev iz 19. člena tega zakona glede potrebne prakse in sodniškega izpita.«

3. člen

Ta zakon začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu FLRJ«.

drugim aktom zveznih upravnih organov ter samo- ГЖ zavc;d°vJn organizacij (»Uradni list FLRJ« št.

glasf- V POd 2) tretja aIinea ®Р^гете"; ^ se :7f, f,aje soglasje k predpisom o prekrških, ki jih

n sekretariat za notranje zadeve

!,■ , ka odloka o soglasju k predpisom zveznih št 27^6) «0Г8аПОУ 0 prek:rških - 'Uradni list FLRJ«

mesto nik^iJT*3- 6) •-Па desete elinee na- ' postavi podpičje m za deseto alineo do- aasta dve novi alinei, ki se glasita:

v, "7 dajf soglasje k pravilnikom o plačah usluž-

% delavcev. svodov, za katere je predpisano soglasje Zveznega izvršnega sveta,

nri ®05lasi,e..za PovsCan3e števila uslužbencev pil zveznih organih in zavodih v letu 1957 (6 člen za- 2°Па Pi:orafuni1 Federativne ljudske republike Ju- llst FLRrSrar13'"1111' М ,et0 1957 - >>Uradni

listJFLRJ^10'^ 0(5 dneVa objave v »Uradnem R. p. št. 93.

Beograd, 4. aprila 1957.

Zvezni izvršni svet Sekretar:

Veljko Zeković s. r. Podpredsednik:

Rodoljub Colaković s. r.

166.

Na podlagi 5., 6.. 91., 102., 114. in 116.-118. člena uredbe o dohodnini (»Uradni list FLRJ« št. 18/56) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O STOPNJAH DOHODNINE ZA LETO 1957 I. Republiški izvršni svet določi stopnje dohod-¹ nme od kmetijstva v mejah naslednjih davčnih stopenj:

od davčne nad

165.

Na podlagi 32. člena uredbe o organizaciji in delu Zveznega izvršnega sveta (»Uradni list FLRJ« št. 26/56) izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

Ki SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ODLOKA O POOBLASTITVI ODBOROV ZVEZNEGA IZVRŠNE- GA SVETA ZA DAJANJE SOGLASJA K PRAVILNI- KOM iN DRUGIM AKTOM ZVEZNIH UPRAVNIH ORGANOV TER SAMOSTOJNIH ZAVODOV IN

ORGANIZACIJ

х' ^od^oku 0 pooblastitvi odborov Zveznega izvršnega sveta za dajanje soglasja k pravilnikom in

30.000 50.000 80.000 120.000 160.000 200.000 250.000 300.000 400.000 600.000 600.000 700.000

osnove do 30.000 50.000 80.000 120,000 160.000 200.000 250.000 300.000 400.(У>0 600.000 700.000

davčna stopnja najmanj

10 11 12 13 15 17 19 21 24 27 30 35 40

пајуеб 15 17 21 25 30 35 38 41 43 44 44 44 44 j .?^a, ^davčne osnove v mejah posameznega razpona davčnih osnov iz prvega odstavka te točke se lahko določi po več« davčnih stopenj.

Republiški izvršni svet lahko določi stopnje do- nodnine od kmetijstva za vso ljudsko republiko ali pa