(1)FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE • URADNI LIST PLRJ« izhaja po potre- bi v srbski, hrvatski slovenski m ma- kedonski izdaji

(1)

FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLAVIJE

• URADNI LIST PLRJ« izhaja po potrebi v srbski, hrvatski slovenski m ma- kedonski izdaji. - Oglasi po ceniku - Zlro račun pri Narodni banki Fl.RJ га naročnino in za posebne 'zdaje

101-11. r.a 101-11

1-30 1-931

Sreda, 9. decembra 1959.

BEOGRAD

ŠTEVILKA 49. LETO XV.

Cena te Številke le 80- nio. - NaroC- oma га leto 1»5!< /.naša »(hhi - ainanev га inozemstvo pa 311««.- dinarjev — I'rp<)ni«tvo: ПИга Kraljevlća Marka št.

« 'f P'eea' И« - Telefoni; centrala 'Л 010. 28-417 in г8 838, administracija

ž6-^e- prodajni oddelek S2-6I9 796.

_Na podlagi 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti

je sprejela Zvezna ljudska skupščina na skupni seji Zveznega zbora in Zbora proizvajalcev dne 21.

novembra 1959

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH POSLOVNIKA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE

I J* /, '. ?• £ p /r^

Poslovnik Zvezne ljudske skupščine' se spremeni in dopolni v naslednjem:

1. Člen 96 se spremeni in se glasi:

»Ko dobi poslanec odgovor, lahko pove svoje obrazloženo mnenjtT o njem ter zahteva pojasnila in postavi dodatna vprašanja v zvezi z odgovorom. To izvajanje ne sme trajaS več kot pet minut.

Predstavnik Zveznega izvršnega sveta, državni sekretar oziroma sekretar v Zveznem izvršnem svetu lahko takoj odgovori na dodatna vprašanja, ali pa izjavi, da bo odgovoril nanje na eni naslednjih sej.

Ko dobi odgovor na dodatna vprašanja, lahko poslanec predlaga obravnavo o postavljenem vpra- šanju in dobljenem odgovoru. O takem predlogu se najprej izjavi predstavnik Zveznega izvršnega sveta, državni sekretar oziroma sekretar v Zveznem izvršnem svetu, nato pa skupščina odloči o njem brez obravnave.

Ce poslanec ne predlaga obravnave, preide skup-1

ščina na dnevni red.«

~2. Za 96. členom se doda nov, 96a člen, ki se glasi;

»Ce skupščina sklene, da bo obravnavala postavljeno vprašanje in dobljeni odgovor, stori to na eni naslednjih sej domov, razen če ne predlaga predstavnik Zveznega izvršnega sveta, državni sekretar oziroma sekretar v Zveznem izvršnem svetu, naj se stvar obravnava na isti seji.

Med obravnavo se lahko določi na predlog predsednika ali kakšnega ljudskega poslanca trajanje govorov, lahko pa se tudi sklene, naj se obravnava konča, čeprav lista priglašenih govornikov še ni iz- črpana.

Obravnava se konča s prehodom na dnevni red.«

3. V členih 97, 100, 101 in 102 se besede: »Odbor za družbena sredstva« nadomestijo z besedami: »Odbor za družbeno nadzorstvo«.

4. V členu 100 se vstavi nova prva alinea, ki se glasd: ,

»obravnava s stališča načel družbenega sistema, zakonov in politike, ki jo je začrtala skupščina, na kakšen način in v kakšnih pogojih delujejo organi,

ustanove in organizacije ter njihovi funkcionarji in uslužbenci za uresničenje teh načel, zakonov ]n politike, ter obravnava druge pojave javnega pomena na tem področju«.

Sedanji prva in druga alinea postaneta druga in tretja alinea.

5. V 103. členu se prvi in drugi odstavek spreme- nita in se glasita:

»Odbor ima v mejah svojega delovnega področja pravico zahtevati gradivo in poročila od vseh držav- nih organov, ustanov in organizacij.

Odbor ima pravico klicati na svojo sejo poobla- ščene predstavnike ter druge odgovorne funkcionarje in uslužbence vseh državnih organov, samostojnih ustanov in organizacij in zahtevati od njih, naj mu ustno poročajo ali dajo potrebna pojasnila, mnenja, izjave in druge podatke, ki jih potrebuje za uresni- čevanje svojih nalog.«

6. Člen 104 se spremeni in se glasd:

»Na podlagi stanja, ki ga ugotovi v zvezi z vpra- šanjem, ki ga je obravnaval, lahko odbor predlaga postopek za povrnitev škode in disciplinski postopek zoper odgovornega političnega funkcionarja ali usluž- benca. Ce organ, ki je pristojen za uvedbo postopka, ne ugodi predlogu v določenem roku, lahko pokliče odbor njegovega predstavnika, naj na seji nove svoje razloge za tako ravnanje.

Odbor lahko pošlje izvršnemu svetu, ljudskemu odboru ali telesu, ki je izvolilo funkcionarja ali člana organa upravljanja, svoje obrazloženo mnenje v zvezi z ugotovljenim stanjem in delom takega funkcionarja oziroma člana. Hkrati s takim mnenjem lahko da tudi svoj predlog ali priporočilo.«

7. V 105. členu se drugi odstavek spremeni in se glasi:

»Za uresničenje politike, začrtane z zakoni in drugimi akti skupščine ter z drugimi zveznimi predpisi, lahko daje odbor ustreznim državnim organom, usta- novam in organizacijam priporočila v zvezi z ugotovljenim stanjem in predlaga Zveznemu izvršnemu svetu in skupščini ustrezne ukrepe v mejah njune pristoj- nosti.«

II

Ta odlok velja od dneva, ko je bil sprejet.

Zvezna ljudska skupščina SNS/A/92.

Beograd, 23. novembra 1959

Predsednik

Zvezne ljudske skupščine:

Petar Stambolič s. r.

(2)

Stran 1138. — Številka 49. URADNI LIST FLRJ Sreda, 9. decembra 1959.

797.

Na podlagi 43. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti

je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zve- znega zbora dne 21. novembra 1959

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH POSLOVNIKA ZVEZNEGA ZBORA ZVEZNE LJUDSKE SKUPŠČINE

3 1

Poslovnik Zveznega zbora Zvezne ljudske skup- ščine se spremeni in dopolni v naslednjem:

»Zakonodajni odbor:

obravnava z zakonodaj nopravnega stališča predloge vseh zakonov in pravne določbe drugih skupščin- skih aktov ter daje besedilom predlogov ustrezno pravijo obliko;

ima pravico predlagati bistvene spremembe v vsebini obravnavanih predlogov zakonov in drugih aktov;

proučuje vprašanja nadaljnje izgradnje pravnega sistema in vskladitve obstoječih zakonov in drugih aktov skupščine;

spremlja vprašanja procedure doma in skupnih sej domov ter sestavlja in obravnava predloge za spremembo in dopolnitev poslovnikov doma in skup- ščine.«

2. V 198. členu se tretji odstavek črta.

»Ko dobi poslanec odgovor, lahko pove svoje obrazloženo mnenje o njem ter zahteva pojasnila in postavi dodatna vprašanja v zvezi z odgovorom. To izvajanje ne sme trajati več kot pet minut.

Predstavnik Zveznega izvršnega sveta, državni sekretar oziroma sekretar v Zveznem izvršnem svetu lahko takoj odgovori na dodatna vprašanja, ali pa izjavi, da bo odgovoril nanje na eni naslednjih sej.

Ko dobi odgovor na dodatna vprašanja, lahko poslanec predlaga obravnavo o postavljenem vprašanju in dobljenem odgovoru. O takem predlogu se najprej izjavi predstavnik Zveznega izvršnega sveta, državni sekretar oziroma sekretar v Zveznem izvršnem svetu, nato pa dom odloči o njem-brez obravnave.

Ce poslanec ne predlaga obravnave, preide dom na dnevni red.«

4. Za 199. členom se doda nov, 199a člen, ki se glasi:

»Ce dom sklene, da bo obravnaval postavljeno vprašanje in dobljeni odgovor, stori to na eni svojih naslednjih sej, razen če ne predlaga predstavnik Zve- znega izvršnega sveta, državni sekretar oziroma sekretar v Zveznem izvršnem svetu, naj se stvar obravnava na isti seji.

Med obravnavo lahko določi dom na predlog predsednika ali kakšnega ljudskega poslanca trajanje govorov, lahko pa tudi sklene, naj se obravnava konča, čeprav lista priglašenih govornikov še ni izčrpana.

II

Ta odlok velja od dneva, ko je bil sprejet.

Beograd, 23. novembra 1959.

Predsednik Zvezne ljudske skupščine:

Petar Stambolič s. r.

Predsednik Zveznega zbora:

dr. Mladen Iveković s. r.

798.

Na podlagi 43. člena ustavnega- zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativne ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti

je sprejela Zvezna ljudska skupščina na seji Zbora proizvajalcev dne 21. novembra 1959

ODLOK

O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH POSLOVNIKA ZBORA PROIZVAJALCEV ZVEZNE LJUDSKE

SKUPŠČINE cč п-зч&Јт ¹

Poslovnik Zbora proizvajalcev Zvezne ljudske skupščine se spremeni in dopolni v naslednjem:

»Zakonodajni odbor:

obravnava z zakonodajnopravnega stališča predloge vseh zakonov in pravne določbe drugih skup- ščinskih aktov ter daje besedilom predlogov ustrezno

pravno obliko;

ima pravico predlagati bistvene spremembe v vsebini obravnavanih predlogov zakonov in drugih aktov;

proučuje vprašanja nadaljnje izgradnje pravnega sistema in vskladitve obstoječih zakonov in drugih aktov skupščine;

spremlja vprašanja procedure doma in skupnih sej domov ter sestavlja in obravnava predloge za spremembo in dopolnitev poslovnikov doma in skupščine.«

2. V 195. členu se tretji odstavek črta.

»Ko dobi poslanec odgovor, lahko pove svoje obrazloženo mnenje o njem ter zahteva pojasnila in postavi dodatna vprašanja v zvezi z odgovorom. To izvajanje ne sme trajati več kot pet minut.

Predstavnik Zveznega izvršnega sveta, državni sekretar, oziroma sekretar v Zveznem izvršnem svetu lahko takoj odgovori na dodatna vprašanja, ali pa izjavi, da bo odgovoril nanje na eni naslednjih sej.

Ko dobi odgovor na dodatna vprašanja, lahko poslanec predlaga obravnavo o postavljenem vpra- šanju in dobljenem odgovoru. O takem predlogu se najprej izjavi predstavnik Zveznega izvršnega sveta, državni sekretar oziroma sekretar v Zveznem izvrš- nem svetu, nato pa dom odloči o njem brez obravnave.

Ce poslanec ne predlaga obravnave, preide dom na dnevni red.«

4. Za 196. členom se doda nov, 196a člen, ki se glasi:

(3)

»Ce dom sklene, da bo obravnaval postavljeno vprašanje in dobljeni odgovor, stori to na eni svojih naslednjih sej, razen če ne predlaga predstavnik Zve- znega izvršnega sveta, državni sekretar oziroma sekretar v Zveznem izvršnem svetu, naj se stvar obravnava na isti seji.

Med obravnavo lahko določi dom na predlog predsednika ali kakšnega ljudskega poslanca trajanje govorov, lahko pa tudi sklene, naj se obravnava konča, čeprav lista priglašenih govornikov še ni iz- črpana.

II

Га odlok velja od dneva, ko je bil sprejet.

Predsednik Zvezne ljudske skupščine:

Petar. Stambolič s. r.

Predsednik:

Zbora proizvajalcev:

Paško Romac s. r.

799.

Na podlagi II. razdelka odloka o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in o nadaljnjem priprav- ljanju zakonov o gospodarskem sistemu (»Uradni list FLRJ« št. 8/54) izdaja Zvezni izvršni svet

UREDBO

O DOPOLNITVAH UREDBE O KMETIJSKIH ZADRUGAH

V uredbi o kmetijskih zadrugah (»Uradni list FLRJ« št. 18/58, 30/58 in 22/59) se dodasta za 48. členom dva nova člena, ki se glasita:

»48a člen

Člani zadruge in delavci zadruge in njenih samostojnih obratov imajo pravico odpoklicati člana za- družnega sveta, ki so ga izvolili, če mu več ne zaupajo.

Postopek za odpoklic člana" zadružnega sveta, ki je bil izvoljen izmed članov zadruge, se uvede na predlog petine članov zadruge, postopek za odpoklic člana zadružnega sveta, ki je bil izvoljen izmed delavcev zadruge in njenih samostojnih obratov, pa na predlog petine delavcev zadruge in njenih samostojnih obratov, ki imajo glasovalno pravico.

48h člen

Odpoklic člana zadružnega sveta se predlaga svetu občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za občo upravo.

Svet občinskega ljudskega odbora preizkusi, ali predlog za odpoklic izpolnjuje predpisane pogoje. Ce spozna, da so pogoji izpolnjeni, določi dan za glasovanje o odpoklicu.

Glasovanje o odpoklicu je tajno; glasuje se z glasovnicami

Član zadružnega sveta je odpoklican, če je glaso- vala za odpoklic večina članov zadruge oziroma večina delavcev zadruge in njenih samostojnih obratov, ki imajo glasovalno pravico.«

2- člen

V drugem odstavku 136. člena se za besedami:

»v kmetijskih zadrugah« dodajo besede: »in o odpoklicu članov zadružnih svetov«.

3. člen

Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ «.

Zvezni izvršni svet R. p. št. 287.

Predsednik republike:

Josip Broz Tito s. r.

800.

Na podlagi 2. točke XVIII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1959 izdaja Zvezni izvršni svet

ODLOK

O KREDITIH GOSPODARSKIM ORGANIZACIJAM ZA PROIZVODNJO IN PROMET VINA, DA BI

MOGLE IZPLAČATI OSEBNE DOHODKE 1. Gospodarskim organizacijam za proizvodnjo in promet vina in vinskega destilata, ki po periodičnem obračunu ali po zaključnem računu nimajo toliko dohodka, da bi mogle izplačati minimalne osebne dohodke, povečane za 25»/o, in tiste izdatke, ki ,so po veljavnih predpisih glede zagotovitve sredstev zanje izenačeni z minimalnim osebnim dohodkom, bo dajala Narodna banka (v nadaljnjem besedilu; »banka«) kredite, da si zagotovijo sredstva za izplačilo minimalnih osebnih dohodkov, povečanih za 25»/o, in tistih izdatkov, ki so glede zagotovitve sredstev zanje izenačeni z minimalnim osebnim dohodkom-

Kredite iz prejšnjega odstavka bo dajala banka samo do višine minimalnih osebnih dohodkov, po- večanih za 25%, in tistih izdatkov, ki so po veljavnih predpisih glede zagotovitve sredstev zanje izenačeni z minimalnim osebnim dohodkom, kolikor jih gospodarska organizacija ne more poravnati iz svojega dohodka, iz svojega rezervnega sklada in prostih denarnih sredstev skupne porabe, ali pa po 55. členu zakona o proračunskem prispevku iz osebnega dohodka delavcev (»Uradni list FLRJ« št. 52/57, 52/58 in 47/59V

Prošnji za kredit po tej točki, ki jo vloži pri banki, mora priložiti gospodarska organizacija tudi garancijo občine, v kateri ima svoj sedež.

2. Kredit po tem odloku more dobiti le tista gospodarska organizacija iz 1. točke tega odloka, ki se ukvarja izkljiično ali pretežno s proizvodnjo in prometom vina in vinskega destilata.

Šteje se, da se ukvarja organizacija iz 1. točke tega odloka pretežno s proizvodnjo in prometom vina

(4)

in vinskega destilata, če vrednost zalog teh proizvodov na koncu dobe, za katero organizacija sestavlja perio- dični obračun oziroma zaključni račun, presega SOVo skupne vrednosti zalog vsega njenega blaga.

3. Obrestna mera za kredite po tem odloku je 6% na leto.

Krediti po tem odloku se smejo dajati do vštetega 31. decembra 1960-

4. Kredit, ki ga dobi po tem odloku, odplačuje gospodarska organizacija iz tistega dela čistega dohodka po periodičnem obračunu ali zaključnem ra- čunu, ki ji ostane po poravnavi minimalnih osebnih dohodkov, povečanih ža 25⁰/o, in tistih izdatkov, ki so glede zagotovitve sredstev zanje po veljavnih predpisih izenačeni z minimalnim osebnim dohodkom, in sicer pred razdelitvijo tega dela čistega dohodka med svoje sklade.

Kredit v smislu prejšnjega odstavka mora gospodarska organizacija odplačevati v rokih, v katerih vplačuje prispevek družbeni skupnosti po periodičnem obračunu in zaključnem računu; skrajnji rok za popolno odplačilo kredita, ki ga, je dobila gospodarska organizacija po tem odloku, je 31. december 1961.

5. Ta odlok velja vseskozi tudi za obrate gospodarskih organizacij iz 1. točke tega odloka, če se zanje samostojno ugotavlja dohodek.

6. Zvezni državni sekretariat za finance izda po potrebi natančnejše predpise za izvajanje tega odloka.

7. Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v

»Uradnem listu FLRJ«.

R. p. št. 290.

Beograd, 24- novembra 1959.

Zvezni izvršni svet

Podpredsednik:

Edvard Kardelj s. r.

Sfekretar:

Veljko Zeković s. r.

801.

Na podlagi 3. člena uredbe o dopolnitvi uredbe o trgovanju ter o trgovskih podjetjih in trgovinah (»Uradni list FLRJ« št. 31/59) izdaja Sekretariat Zvez- nega izvršnega sveta za zakonodajo in organizacijo

PREČIŠČENO BESEDILO

UREDBE O TRGOVANJU TER O TRGOVSKIH PODJETJIH IN TRGOVINAH

ki se glasi:

Na podlagi II. razdelka odloka o potrditvi uredb Zveznega izvršnega sveta in o nadaljnjem priprav- ljanju zakonov o gospodarskem sistemu (»Uradni list FLRJ« št. 8/54) izdaja Zvezni izvršni svet

Določbe te uredbe o trgovanju se nanašajo tudi na proizvajalne gospodarske organizacije glede kupo- vanja proizvodov za predelavo in glede prodajanja proizvodov lastne proizvodnje.

Določbe te uredbe o trgovanju se nanašajo tudi na trgovske gospodarske organizacije, ki jih ustanovijo kmetijske zadruge po predpisih o kmetijskih zadrugah.

Razmerje teh trgovskih organizacij nasproti zadrugam je urejeno s predpisi o kmetijskem zadružništvu..

2. člen

S trgovanjem se ukvarjajo trgovska podjetja,_trgo- vine z rednim obračunom in trgovine s pavšalnim оБгасипот.

''^Trgovanjem se lahko ukvarjajo tudi nabavljalno- potrošniške zadruge.

Ustanavljanje in poslovanje nabavljalno-potroš- niških zadrug se uredi s posebnimi zveznimi predpisi.

S trgovanjem se lahko ukvarjajo tudi obrtne nabavno-prodajne zadruge ter druge specializirane zadruge po posebnih predpisih, ki jih izda v okviru načel^- iz te uredbe Zvezni državni sekretariat za blagovni promet v soglasju z državnim sekretariatom oziroma sekretariatom Zveznega izvršnega sveta, v čigar delovno področje spada ustrezno gospodarsko področje.

3. člen

Za trgovska podjetja se štejejo v smislu te uredbe tiste trgovske organizacije ki -imajo razvito notranjo organizacijo in popolno delitev delajn s tem zagotav- ljajo pogoje, da vodijo knjige po enotnem temeljnem kontnem planu in po načelih dvojnega knjigovodstva.

Za trgovska podjetja se štejejo v smislu te uredbe tudi trgovske organizacije na drobno, ki imajo pravico voliti delavski svet ali imajo v svojem sestavu dve ali več prodajaln, ter trgovske organizacije na debelo.

4. člen

Za trgovine z rednim obračunom se štejejo v smislu te uredbe tiste trgovske organizacije, ki nimajo razvite notranje organizacije, imajo pa popolno delitev dela po glavnih delovnih mestih in zato pogoje za po- enostavljeno knjigovodstvo.

5. člen

- Za trgovine s pavšalnim obračunom se štejejo v smislu te uredbe tiste trgovske organizacije, ki nimajo delitve dela niti po glavnih delovnih mestih, tako da nimajo pogojev niti za redni obračun, temveč izpol- njujejo svoje obveznosti do družbene skupnosti tako, da plačujejo določen pavšalni znesek-

UREDBO ^

o trgovanju ter o trgovskih podjetjih _

in trgovinah I. Splošne določbe

1. člen

Kot trgovanje je v smislu te uredbe mišljeno kupovanje blaga za proda1o_in prod^anie tako .кур- Ijenega 'blaga" (trgovski ,nakup in prodaja)-

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet izda po zaslišanju Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije natančnejše predpise o tem, kaj se šteje v smislu 3. in 4. člena te uredbe za razvito notranjo organizacijo in popolno delitev dela, kaj pa za nerazvito notranjo organizacijo in popolno delitev dela po glavnih delovnih mestih, ter o organih in postopku za določitev teh pogojev.

(5)

7. člen

Trgovina se ukvarja s trgovanjem na enem poslovnem mestu.

Kot poslovno mesto v smislu prejšnjega odstavka je mišljen prostor, v katerem se prodaja blago potroš- nikom, s potrebnimi pomožnimi prostori (skladišče, magacin, pisarna).

8. člen

Trgovska podjetja in trgovine se ukvarjajo s trgovanjem po trgovskih^strpkah.

Trgovske stroke določa Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije.

Trgovski običaji določajo, katere vrste blaga spadajo v posamezno trgovsko stroko. Ce nastane dvom, določi Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije, v katero trgovsko stroko spada posamezna vrsta blaga.

9. člen

Poslovni predmet trgovskega podjetja in trgovine mora biti določen po trgovskih strokah in po obsegu poslovanja-1

10. člen

Poslovni predmet trgovskega podjetja in trgovine je lahko trgovanje v eni ali več trgovskih strokah.

11. člen

Po ^obsegu poslovanja so trgovske gospodarske organizacije lahko:

1) trgovska podjetja na drobno in trgovine;

2) trgovska podjetja na debelo.

Izjemoma se smejo s posebnim dovoljenjem za blagovni promet pristojnega sveta okrajnega ljudskega odbora trgovska podjetja na drobno ukvarjati tudi. s trgovanjem na debelo v okraju.

Dovoljenje iz prejšnjega odstavka se sme dati samo za industrijsko blajo.

Trgovska podjetja na debelo se lahko brez posebnega dovoljenja ukvarjajo s trgovanjem na drobno.

Trgovska podjetja na debelo se ukvarjajo s trgovanjem na drobno v posebnih prodajalnah.

Trgovska podjetja na debelo, ki se ukvarjajo tudi s trgovanjem na drobno, morajo v svojem knjigo- vodstvu posebej izkazovati poslovanje na debelo in posebej poslovanje na drobno. Uvji £/^/биО

12. člen

' Trgovska podjetja in trgovine se smejo ukvarjati samo s tistim trgovanjem, ki je predmet njihovega poslovanja.

1|ЈГ)£1еп

Trgovska podjetja in trgovine se smejo brez posebnega dovoljenja, na način, ki je v navadi v trgovini, ukvarjati postransko tudi z drugimi gospodarskimi dejavnostmi, ki so v neposredni zvezi z njihovinx.trgovskim poslovanjem.

Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije daje pojasnila o tem, katere gospodarske dejavnosti se (Smejo opravljati kot postranske in kako se morajo opravljati.

Trgovska podjetja in trgovine lahko v mejah postranske dejavnosti, ki je v neposredni zvezi z nji- hovim trgovskim poslovanjem, opravljajo storitve tudi tretjim osebam.

Opravljanje storitev tretjim osebam v mejah postranske dejavnosti se vpiše v register gospodarskih organizacij.

14. člen

Trgovska podjetja in proizvajalna podjetja smejo i.' ustanavljati prodajalne po vsej Jugoslaviji. ~

Trgovska podjetja in proizvajalna podjetja, ki so določena v tej uredbi, smejo po vsej Jugoslaviji ustanavljati skladišča, odkupne postaje in trgovska pred- stavništva".

15. člen

Razmerje med prodajalnami trgovskih podjetij, prodajalnami proizvajalnih podjetij, odkupnimi posta- jami in skladišči in med podjetjem, kateremu pri- padajo, se določi s pravili podjetja in njihovo med- sebojno pogodbo.

S pravili podjetja in pogodbo iz prejšnjega odstavka se določijo v mejah veljavnih predpisov pravice in obveznosti prodajaln trgovskih podjetij, prodajaln proizvajalnih podjetij, odkupnih postaj in skladišč glede družbenega obračuna, ustanovitve in razpolaganja s skladi, oblikovanja plač, posebnih organov, nabavljanja blaga, določanja cen, upravljanja osnovnih sredstev in razpolaganja z njimi, uporabe in razpolaganja z obratnimi sredstvi, uporabe kredita in posebnega tekočega računa ter pooblastila poslovodje za sprejemanje delavcev in uslužbencev.

Pogodbo iz tega člena potrdi za blagovni promet pristojni svet ljudskega odbora občine, v kateri'ima podjetje svoj sedež.

Spore, ki nastanejo v zveai s sklenitvijo in izpol- nitvijo pogodb iz prejšnjih odstavkov, rešuje svet za blagovni promet občinskega ljudskega odbora.

16- člen

Trgovsko podjetje za promet s kmetijskimi pridelki na drobno lahko organizira s pogodbo v smisl^i 15. člena te uredbe poslovanje s svojimi prodajalnami na podlagi notranjega pavšalnega obračuna.

Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni ppomet, lahko določi na svojo pobudo ali na prošnjo prodajalne, da mora organizirati trgovsko podjetje za promet s kmetijskimi pridelki na drobno poslovanje s svojimi prodajalnami na podlagi notranjega pavšalnega obračuna.

S pogodbo se lahko določi, da morajo dati delavci prodajalne z notranjim pavšalnim obračunom varščino za morebitne izgube prodajalne.

17. člen

Prodajalna z notranjim pavšalnim obračunom pla- čuje podjetju iz svojega celotnega dohodka dogovorjeni pavšalni znesek, ki gre v celotni dohodek podjetja.

Z ostankom dohodka razpolaga prodajalna samostojno.

(6)

Z dogovorjenim pavšalnim zneskom, ki ga plačuje prodajalna, se zagotovijo osebni dohodki njenih delavcev in prispevki na te dohodke.

Prodajalna z notranjim pavšalnim obračunom samostojno določa prodajne cene za blago, če ni s pogodbo iz prejšnjega člena drugače določeno.

Natančnejše predpise o razmerju med trgovskim pod j et jeni s kmetijskimi pridelki na drobno in prodajalno z notranjim pavšalnim obračunom izda Zvezni državni sekretariat za blagovni promet v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance.

18. člen

Ce je v pravilih podjetja določeno, da ima prodajalna trgovskega podjetja, prodajalna proizvajalnega podjetja, odkupna postaja ali skladišče posebne organe, vodijo prodajalno, odkupno postajo oziroma skladišče delovni kolektiv, upravni odbor in poslovodja.

19 člen

Prodajalne proizvajalnih podjetij, odkupne postaje in skladišča nimajo pravice postati samostojne gospodarske organizacije.

Za prodajalne, odkupne postaje in skladišča trgovskih in proizvajalnih podjetij ne velja določba 71.

člena uredbe o ustanavljanju podjetij in obrtov.

20. člen

Splošni predpisi o gospodarskih podjetjih in obrtih se nanašajo tudi na trgovska podjetja in trgovine, razen če je s to uredbo drugače določeno.

21. člen

Z zveznimi predpisi se uredi poslovanje gospodarskih organizacij za trgovske storitve (posredniška podjetja, komisijska podjetja in komisijske trgovine, skladiščna podjetja, špedicijska podjetja in podjetja za kontrolo kvantitete in kvalitete blaga).

Določbe te uredbe se nanašajo tudi na gospodarske organizacije za trgovske storitve, če se ne določi drugače s predpisi, izdanimi v smislu prejšnjega odstavka.

II. Ustanavljanje trgovskih podjetij in trgovin ter trgovskih poslovnih enot

22. člen

Trgovska podjetja in trgovine se ustanavljajo po splošnih predpisih, ki veljajo za gospodarska podjetja in obrte.

Prodajalne trgovskih podjetij, prodajalne proizvajalnih podjetij, skladišča, odkupne postaje in trgovska predstavništva se ustanavljajo po splošnih predpisih, ki veljajo za ustanavljanje obratnih in poslovnih enot gospodarskih podjetij in obrtov.

£3/ eA - Z J (ус, 23- člen

Poleg splošnih pogojev, ki so predpisani za ustanovitev gospodarskih podjetij in obrtov, morajo biti za ustanovitev trgovskih podjetij in trgovin izpolnjeni tudi še naslednji posebni pogoji:

1) da so zagotovljeni strokovni kadri za določeno trgovsko stroko;

2) da poslovni prostori ustrezajo predpisanim teh- ničnim in zdravstveno-tehničnim pogojem;

3) da imajo poslovni prostori ustrezne naprave in opremo, ki omogočajo pravilno manipulacijo z blagom in kulturno postrežbo potrošnikov;

4) da izpolnjuje osebje trgovin, ki prodajajo živila, tudi predpisane zdravstvene pogoje;

5) da izpolnjuje trgovsko podjetje oziroma trgovina tudi morebitne druge predpisane posebne pogoje (iz- vozni in uvozni posli ter drugi posli v blagovnem prometu s tujino; trgovina z orožjem, lovskimi po- trebščinami in pirotehničnim materialom in dr.).

Predpise o strokovni izobrazbi delavcev in usluž- bencev, ki so zaposleni v trgovskih podjetjih in trgovinah in njihovih poslovnih enotah, izda Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za blagovni promet.

Predpise o tehničnih pogojih, napravah in opremi poslovnih prostorov trgovskih podjetij in trgovin ter trgovskih poslovnih ^ enot izdaja Zveza* trgovinskih zbornic Jugoslavije. ^ -jj -i <?//{$ j 'Z ђ i-

Okrajna trgovinska zbornica lahko določi/ da morajo trgovska podjetja in trgovine ter trgovske poslovne enote poleg tega, da imajo predpisane naj- nujnejše naprave in opremo v smislu prejšnjega odstavka, izpolnjevati glede naprav in opreme še druge pogoje.

24. člen

Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, odreče dovoljenje za konstitui- ranje trgovini z rednim obračunom, čeprav so izpolnjeni vsi pogoji, ki so predpisani v 23. členu te uredbe, če trgovina nima take notranje organizacije in delitve dela ter knjigovodstvene in druge evidence, da bi imela pogoje za redno obračunavanje celotnega dohodka in družbeno kontrolo.

Določba prejšnjega odstavka velja tudi glede do- voljenj za ustanovitev prodajalne trgovskega podjetja, ki sama nabavlja blago ali sama določa cene.

Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, mora pred izdajo odločbe po prejš- njih dveh odstavkih zahtevati mnenje okrajne trgovinske zbornice.

Ce ustanovi trgovino ljudski odbor, mora pri izdaji akta o ustanovitvi paziti na to, ali so izpolnjeni pogoji iz prvega odstavka tega člena.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet predpiše v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance po potrebi navodila o evidenci iz prvega odstavka tega člena.

25- člen

Za ustanovitev prodajaln trgovskih podjetij, prodajaln proizvajalnih podjetij, odkupnih postaj, skla- dišč in trgovskih predstavništev morajo biti izpolnjeni vsi pogoji, ki so predpisani v 23. členu te uredbe.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka prodajalnam, ki nimajo svojih poslovnih prostorov v sta-

(7)

novanjskih hišah ali v poslovnih stavbah (premičnim prodajalnam, kioskom, stojnicam na trgih, prodajalnam z občasnim poslovanjem in montažnim prodajalnam), ni treba izpolnjevati vseh predpisanih pogojev glede ureditve in opreme poslovnih prostorov in ne glede strokovne izobrazbe zaposlenih delavcev. Za te prodajalne prav tako ne velja 15. člen te uredbe o skle- nitvi pogodbe med prodajalno in podjetjem.

26. člen

Dovoljenje za ustanovitev prodajalne trgovskega podjetja, prodajalne proizvajalnega podjetja, odkupne postaje, skladišča in trgovskega predstavništva daje za blagovni promet pristojni upravni organ ljudskega odbora občine, v kateri se ustanovijo.

Za blagovni promet pristojni upravni organ občin- skega ljudskega odbora ne sme odreči dovoljenja iz prejšnjega odstavka, če so za to izpolnjeni pogoji, ki jih predpisuje ta uredba.

27. člen

Trgovska podjetja in trgovine se vpišejo v register pri okrožnem gospodarskem sodišču, na katerega ob- močju ima podjetje oziroma trgovina svoj sedež.

Prodajalne trgovskih podjetij, prodajalne proizvajalnih podjetij, odkupne postaje, skladišča in trgovska predstavništva se vpišejo v register pri okrožnem gospodarskem sodišču, na katerega območju so.

Pri vpisu prodajalne trgovskega podjetja v register je treba vselej navesti podatke, ali trgovina samostojno nabavlja blago in samostojno sklepa pogodbe o nakupu in prodaji blaga in o drugih gospodarskih poslih.

28- člen

Industrijska in druga proizvajalna podjetja lahko ustanavljajo prodajalne za prodajanje blaga lastne proizvodnje (prodajalne proizvajalnih podjetij).

Prodajalne proizvajalnih podjetij lahko prodajajo tudi proizvode drugih proizvajalcev, ki dopolnjujejo izbiro blaga, ki ga proizvaja proizvajalno podjetje, v katerega sestavu je prodajalna.

Trgovski običaji določajo, katero blago lahko prodajajo te. prodajalne kot dopolnitev izbire blaga lastne proizvodnje, e^in, /f/Cx>

29. člen

Ce ni s pogodbo med prodajalno in proizvajalnim podjetjem drugače določeno, mora prodajalna prodajati blago po cenah, ki jih določi podjetje, v katerega sestavu je prodajalna, ter organizirati delo in urediti prodajalno tako, kakor to določi podjetje.

S pogodbo med prodajalno in proizvajalnim podjetjem se lahko določi, da mora proizvajalno podjetje prevzeti od prodajalne blago, ki ne gre v promet.

30. člen

Proizvajalno podjetje mora prodajalni zagotoviti dogovorjene najmanjše količine blaga, potrebna osnovna in obratna sredstva in pa rabat za kritje poslovnih stroškov in osebnih dohodkov delavcev ter za izpolnitev obveznosti do družbene skupnosti,

31. člen

Prodajalna proizvajalnega podjetja sme zahtevati, da se razdere pogodba in da postane samostojna gospodarska organizacija, samo tedaj, če podjetje ne izpolnjuje obveznosti iz prejšnjega člena ali pogodbenih obveznosti.

Prodajalna, ki postane samostojna gospodarska organizacija, mora podjetju izplačati vrednost odstop- ljenih osnovnih sredstev.

Spore v zvezi z razvezo pogodbe v smislu prejšnjih dveh odstavkov rešuje pristojno okrožno gospodarsko

3/a - Z/f/to 32- člen

Določbe členov 15, 18, 19, 28, 29, 30 in 31 te uredbe se nanašajo tudi na prodajalne, ki jih ustanovijo obrtna podjetja in obrtne delavnice s sredstvi, ki so družbena last.

33. člen

Trgovska podjetja na debelo lahko ustanavljajo skladišča za prodajo blaga na debelo.

Industrijska in druga proizvajalna podjetja lahko ustanavljajo skladišča za prodajo blaga lastne proizvodnje na debelo. .

34. člen

Določbe 29., 30. in 31. člena te uredbe veljajo tudi za skladišča.

35. člen

Trgovska podjetja za promet s kmetijskimi pridelki na debelo in industrijska podjetja, ki predelujejo kmetijske pridelke, lahko ustanavljajo odkupne postaje za kupovanje kmetijskih pridelkov.

Podjetja za promet z odpadki lahko ustanavljajo odkupne postaje za kupovanje odpadkov.

Odkupne postaje imajo lahko v svojem sestavu kot izločena delovna mesta sprejemna skladišča in zbira- lišča v običajnih tržnih krajih in v krajih, kjer so od časa do časa tržni dnevi, in sicer na območju občine, v kateri ima odkupna postaja svoj sedež-

Odkupne postaje in sprejemna skladišča podjetij za promet z odpadki smejo v skladu s pravili podjetja tudi na drobno prodajati uporabne odpadke.

36. člen

Podjetje, v katerega sestavu je odkupna postaja, mora preskrbeti odkupni postaji potrebna osnovna in obratna sredstva in prevzemati odkupljene kmetijske pridelke oziroma odpadke.

Odkupna postaja ne sme sama, brez naloga podjetja, prodajati odkupljenih kmetijskih pridelkov oziroma odpadkov.

S pogodbo med odkupno postajo in podjetjem, v katerega sestavu je odkupna postaja, se lahko določi, da ima odkupna postaja svoj tekoči račun pri banki.

37. člen

S pogodbo med odkupno postajo in podjetjem, v katerega sestavu je odkupna postaja, se določi, kako se priznava provizija za odkupljene kmetijske pri-

(8)

URADNI LIST FLRJ Sreda, 9. decembra 1959.

delke oziroma odpadke, ki jih odkupna postaja do- bavlja podjetju.

38. člen

Trgovska podjetja na debelo ter industrijska in druga proizvajalna podjetja lahko ustanavljajo trgovska predstavništva.

39. člen

Trgovsko predstavništvo se sme ukvarjati samo s sklepanjem pogodb o nakupu in prodaji blaga v imenu in na račun podjetja, čigar poslovna enota je.

Trgovsko predstavništvo ne sme kupovati kmetijskih pridelkov naravnost od individualnih proizvajalcev.

Osebe, ki so zaposlene v trgovskem predstavništvu, morajo biti stalni uslužbenci podjetja-

III. Trgovine s pavšalnim obračunom 40. člen

Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, lahko izroči vodstvo trgovine, ki ne izpolnjuje pogojev iz 4. člena te uredbe, ukvarja pa se s prometom z živili, delavcem trgovine proti plačevanju določenega pavšalnega zneska po določbah zakona o prispevku iz dohodka gospodarskih organizacij (»Uradni list FLRJ« št. 52/57, 48/58 in 17/59).

Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, lahko dovoli trgovinam iz prejš- njega odstavka, da prodajajo tudi določene vrste industrijskega blaga.

41. člen

Vodstvo trgovine s pavšalnim obračunom se izroči delavcem tako, da delavci podpišejo pravila.

Pravila trgovine s pavšalnim obračunom predpiše za blagovni promet pristojni svet občinskega ljudskega odbora po načelih, ki jih postavi okrajni ljudski odbor.

Pravila trgovine s pavšalnim obračunom obsegajo:

1) poslovni predmet trgovine;

2) seznam osnovnih sredstev in njihovo vrednost;

3) obratna sredstva oziroma kredite za obratna sredstva, za katere prevzema poroštvo občina ali okraj;

4) način določanja pavšalnega zneska;

5) način ustvarjanja in uporabe sredstev skladov trgovine;

6) način plačevanj-a prispevka za socialno zavarovanje;

7) pravice in obveznosti delavcev;

8) pogoje, ob katerih lahko posamezni delavci ali vsi delavci odpovedo nadaljnje vodstvo trgovine proti pavšalnemu obračunu, in pogoje, ob katerih lahko ljudski odbor posameznim delavcem ali vsem delavcem odpove nadaljnje vodstvo trgovine, in odpovedne roke.

S pravili se lahko določijo tudi način postavitve poslovodje, način plačevanja delavcev ter posebni pogoji glede poslovanja trgovine (n. pr. način nabave blaga in pod.)-

42. člen

Za izročitev vodstva trgovine s pavšalnim obra- čunom delavcem lahko postavi za blagovni promet pristojni svet občinskega ljudskega odbora pogoj, da dajo delavci zavarovanje.

Zavarovanje se lahko da v obliki položitve goto- vine, menice, zastave premičnin ali nepremičnin in pod.

Zavarovanje lahko dajo za delavce tudi druge osebe.

Okrajni ljudski odbor določi s svojim odlokom načela o tem, v katerih primerih je za izročitev vodstva trgovine pogoj, da dajo delavci zavarovanje, v kateri obliki se daje zavarovanje in katera so merila za določitev višine zavarovanja.

43. člen

Sredstva, dana kot zavarovanje v smislu prejš- njega člena, se uporabijo za poravnavo obveznosti trgovine do družbene skupnosti, za vrnitev kreditov ter za odškodnine in kazni, če se ta plačila ne morejo poravnati iz skladov in dohodkov trgovine.

Po preteku odpovednega roka (8. točka 41. člena) oziroma po prenehanju trgovine se dano zavarovanje po poravnavi obveznosti iz prejšnjega odstavka vrne.

44. člen

Kredite za obratna sredstva daje Narodna banka trgovinam s pavšalnim obračunom samo proti garanciji občinskega ali okrajnega ljudskega odbora-

45. člen

Vodstvo trgovin s pavšalnim obračunom se sme izročiti samo delavcem, ki imajo predpisano strokovno izobrazbo.

Izročitev trgovine delavcem se opravi po razpisu.

Delavci sprejmejo pravila tako, da jih podpišejo.

Poslovodjo volijo delavca izmed sebe, če ni s pravili drugače določeno oziroma če se mesto poslovodje ne razpisuje.

46. člen

Delavci trgovine g pavšalnim obračunom, ki jim je izročena v vodstvo, ne smejo stvari iz osnovnih sredstev prodati in tudi sicer ne razpolagati z njimi brez privolitve sveta občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet.

47. člen

Okrožno gospodarsko sodišče je pristojno za obravnavanje sporov, ki nastanejo v zvezi z odpovedjo vodstva trgovine s pavšalnim obračunom.

48. člen

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko predpiše v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance posebne ukrepe za kontrolo nad uporabo sredstev trgovin s pavšalnim obračunom.

IV. Delež potrošnikov pri dohodku 49- člen

Trgovsko podjetje na drobno in trgovina lahko določi v svojih pravilih, da so državljani — potrošniki

(9)

deležni dohodka, ki ga doseže podjetje oziroma trgovina.

50. člen

S pravili trgovskega podjetja oziroma trgovine se zlasti določijo:

1) pogoji, kdaj so potrošniki deležni dohodka (naj- manjši kupni znesek v določeni dobi, ki daje potroš- niku pravico do deleža pri dohodku, višina deleža potrošnikov pri dohodku in pod.);

2) odstotek dohodka podjetja oziroma trgovine, ki je namenjen za razdelitev med potrošnike;

3) način ugotavljanja kupnih zneskov potrošnikov (nakupne knjižice, kuponi z označbo vrednosti na- kupov, potrošniški bloki in pod.);

4) način, kako potrošniki uveljavljajo svoj delež pri dohodku;

5) način evidence o deležu pri dohodku, ki so ga prejeli potrošniki, in način kontrole o tem;

6) način obveščanja potrošnikov o razdelitvi dela dohodka, ki je namenjen njim.

51. člen

Del dohodka, ki pomeni delež potrošnikov, se razdeli po potrditvi zaključnega računa.

Ta del dohodka se lahko deli med potrošnike tudi med letom, če sta trgovsko podjetje na drobno oziroma trgovina organizirala obračunavanje in izplačevanje tega deleža v krajših razdobjih.

Potrošnikom namenjeni del dohodka, ki se ne razdeli med potrošnike, se vloži v rezervni sklad podjetja oziroma trgovine.

V. Sveti potrošnikov 52. člen

Občinski ljudski odbor lahko določi, da se za trgovska podjetja in trgovine na območju občine ustanovijo sveti potrošnikov. Občinski ljudski odbor je dolžan ustanoviti svet potrošnikov, če podjetje oziroma trgovina to zahteva.

Občinski ljudski odbor določi s svojo odločbo, za katera trgovska podjetja in trgovine (trgovske stroke) se ustanovijo sveti potrošnikov.

Svet potrošnikov se lahko ustanovi za posamezna trgovska podjetja oziroma trgovine ali pa za več podjetij oziroma trgovin.

53. člen

Sveti potrošnikov kot organi družbene kontrole imajo pravico kontrolirati poslovanje trgovskega podjetja oziroma trgovine in predlagati ukrepe za zbolj- šanje njihovega poslovanja.

Pri izvrševanju kontrolne pravice:

1) dajejo sveti potrošnikov pritrditev k sklepom organa podjetja oziroma trgovine o uporabi sredstev rezervnega sklada, o razpolaganju z osnovnimi sredstvi, o porabi investicijskih sredstev, o prošnji za investicijski kredit in o spremembah pravil podjetja oziroma trgovine;

2) imajo pravico vpogleda v poslovne knjige in pravico pregledovati poslovne prostore in blago;

3) so dolžni o zapaženih nepravilnostih obvestiti pristojni državni organ.

če se svet potrošnikov ne strinja s kakšnim sklepom iz 1. točke prejšnjega odstavka, odloča o njem dokončno svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet.

VI. Poslovanje trgovskih podjetij in trgovin ter trgovskih poslovnih enot

54. člen

Trgovska podjetja in trgovine se morajo pri trgovanju držati veljavnih predpisov, poleg tega pa sploš- nih in posebnih uzanc in trgovskih običajev.

Posebne uzance o blagovnem prometu izda Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije.£lJ'-39 J - $ J~3

55. člen 2 ^ Trgovska podjetja in trgovine kupujejo in prodajajo blago po tržnih cenah.

Ce je cene ali način njihovega oblikovanja določil pristojni državni organ, morajo trgovska podjetja in trgovine kupovati in prodajati blago po tako določenih oziroma tako oblikovanih cenah.

Trgovsko podjetje oziroma trgovina in proizvajalno podjetje se lahko sporazumeta o cenah, po katerih bo trgovsko podjetje oziroma trgovina prodajala proizvode proizvajalnega podjetja.

Prodajalne proizvajalnega podjetja, odkupne postaje in skladišča se morajo glede cen ravnati po pravilih podjetja, v katerega sestav spadajo, in po pogodbi, sklenjeni s tem podjetjem.

56. člen

Trgovska podjetja in trgovine lahko jemljejo od proizvajalnih/podjetij blago, v komisijsko prodajo.

sltv oHHHpri i k-Ž -t /f/&TD 57. člen

Trgovska podjetja in trgovine so na zahtevo po- trošnikov dolžne prodajati blago, ki je v trgovini.

58. člen

Trgovska podjetja in trgovine morajo označevati ceno blaga, ki ga prodajajo, na način, ki je v trgovini v navadi.

Na zahtevo potrošnika mora trgovsko podjetje oziroma trgovina izdati račun za prodano blago.

59. člen

Delavski svet trgovskega podjetja oziroma delovni kolektiv trgovine določa čas, kdaj je trgovina odprta (poslovni čas).

Svet občinskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, določa naj kraj-'' poslovni čas, ko morajo biti trgovine odprte (minimalni poslovni čas), po zaslišanju okrajne trgovinske zbornice-

60. člen 2 Jj//g Trgovska podjetja na debelo in mdustrijeka pod- ' jetja lahko prodajajo blago po trgovskih potnikih.

Trgovski potnik sprejema naročila za podjetje z namenom sklenitve kupne in prodajne pogodbe, lahko

(10)

URADNI LIST FLE.T pa tudi sam sklepa take pogodbe v imenu in na račun

podjetja.

Trgovski potnik mora biti stalen uslužbenec podjetja in mora imeti za svoje posle posebno izkaznico, ki jo izda podjetje, potrdi pa pristojna okrajna trgovinska zbornica.

Trgovski potnik sme prodajati samo blago podjetja, pri katerem je v službi. Z dovoljenjem tega podjetja sme trgovski potnik prodajati tudi blago drugih podjetij. Dohodki trgovskega potnika se lahko posebej obdavčijo.

Trgovski potnik sme nositi s seboj Samo vzorce blaga.

Pooblastila trgovskega potnika se lahko omejijo glede količine in vrste blaga, območja poslovanja in pod. Podjetje lahko omeji poslovanje trgovskega potnika tudi samo na sprejemanje naročil. Te omejitve se morajo vpisati v pooblastilo trgovskega potnika.

Vsaka druga prodaja blaga med trgovskimi podjetji na debelo (verižna trgovina) je prepovedana.

Določbe tega člena veljajo tudi za trgovska podjetja na drobno, ki se ukvarjajo s trgovanjem na debelo na podlagi dovoljenja iz drugega odstavka 11.

2-M-M/tc.

■ "-»'зЛо

61. člen

Določba 54. člena te uredbe velja tudi za trgovske poslovne enote.

Določbe členov 57 do 59 te uredbe veljajo tudi za prodajalne proizvajalnih podjetij.^

Vil. Ukrepi za ureditev trga 62. člen

Za trgovska podjetja in trgovine smejo nabavljati blago samo osebe, ki so stalni uslužbenci podjetja oziroma trgovine.

Trgovskim podjetjem in trgovinam je prepovedano nabavljati kmetijske pridelke in drugo "blago po naku- povalcih.

Določba prejšnjega odstavka velja tudi za odkupne postaje, za industrijska in druga proizvajalna podjetja ter za gostinska podjetja in gostišča.

65. člen

Trgovska podjetja na drobno in trgovine smejo prodajati blago samo potrošnikom.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme trgovsko podjetje na drobno in trgovina v opravičenem primeru prodati blago drugemu trgovskemu podjetju na drobno ali drugi trgovini. V takem primeru sme prodati trgovsko podjetje oziroma trgovina blago samo po nabavni ceni.

Vsaka druga prodaja blaga med trgovskimi podjetji na drobno oziroma trgovinami (verižna trgovina) je prepovedana.

66. člen

Industrijska in druga proizvajalna podjetja ter podjetja, ki se gradijo, ne smejo kupovati blaga za .prodajo in tudi ne prodajati tako kupljenega blaga.

V opravičenih primerih lahko podjetja iz prejš- / ''njega odstavka prodajo blago, ki so ga kupila za predelavo ali za investicijske namene, po tržnih cenah.

Znesek, ki ga gospodarska organizacija dobi s prodajo, se všteje v njen celotni dohodek, pri podjetju, ki se gradi, pa se vplača razlika med nabavno in tržno ceno na račun ustreznega vira kreditiranja oziroma financiranja investicij.

63. člen

Ne glede na določbe 62. člena te uredbe lahko Zvezni državni sekretariat za blagovni promet določi, da smejo posamezne pridelke odkupovati tudi odkupo- valci in zbiralci, ki niso stalni uslužbenci podjetja oziroma trgovine.

64. člen

Trgovska podjetja na debelo smejo praviloma prodajati blago samo trgovskim podjetjem in trgovinam na drobno in pa posameznim velikim potroš- nikom (zavodom, uradom in pod.)-

Trgovska podjetja na debelo smejo prodajati drugim trgovskim podjetjem na debelo samo blago, ki so ga nabavila od proizvajalca ali od trgovskega podjetja, ki je to blago uvozilo.

Ne glede na določbo prejšnjega odstavka sme prodati v opravičenih primerih trgovsko podjetje na debelo drugemu trgovskemu podjetju na debelo tudi blago, ki ga ni nabavilo od proizvajalca ali od podjetja, ki je to blago uvozilo. V takih primerih pa sme trgovsko podjetje na debelo prodati blago samo po nabavni ceni.

67. člen

Prepovedano je gospodarskim organizacijam, da bi se med seboj dogovarjale o prodajnih cenah na notranjem trgu in o Tazdelitvi trga, o prodaji blaga le določenim potrošnikom ter o drugih pogojih in oblikah poslovanja, s katerimi se ustvarja monopolističen po- ložaj na trgu.

Izjemoma je dovoljeno dogovarjanje o prodajnih cenah na notranjem trgu in o razdelitvi trga, če je sporazum dosežen v zbornici po pooblastilu pristojnega državnega organa.

Sporazumi, sklenjeni v nasprotju z določbami iz prejšnjih dveh odstavkov, in pogodbe, sklenjene na podlagi takih sporazumov, so neveljavni.

68. člen

Trgovska podjetja in trgovine ter proizvajalne gospodarske organizacije ne smejo za prodajo enega blaga postaviti pogoja, da mora kupec kupiti še kakšno drugo njihovo blago ali jim prodati kakšno svoje blago.

69. člen

Z zveznimi predpisi se lahko določijo najvišje prodajne cene oziroma način oblikovanja prodajnih cen za določeno blago.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet ali upravni organ, ki ga ta določi, lahko določi trgovskim gospodarskim organizacijam za vse ali za posamezne artikle maržo za kritje poslovnih stroškov, osebflih

(11)

4 i?

L

dohodkov delavcev in izpolnitev obveznosti do druž- zaslišanju republiške trgovinske zbornice in republi- bene skupnosti. faote&Jk} £ /*//60^ ■£/£ - ške glavne zveze kmetijskih zadrug.

V dovoljenju morajo biti navedeni kmetijski pridelki, ki jih bo gospodarska organizacija kupovala, območje, na katerem jih bo kupovala, in kupni pogoji.

73. člen

Kmetijska zadruga sme kupovati kmetijske pridelke od individualnih proizvajalcev samo na območju, za katero je ustanovljena (poslovno območje zadruge).

Kmetijske pridelke kupuje v smislu prejšnjega odstavka kmetijska zadruga sama, ali jih kupuje po svojih posebnih poslovnih enotah ali po zbiralcih.

70. člen

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko stori za ureditev trga tele ukrepe;

1) predpiše, da se smejo ukvarjati s kupovanjem posameznih kmetijskih pridelkov od proizvajalcev ali od trgovskih podjetij, ki take pridelke uvažajo, samo gospodarske organizacije, ki dobijo za to posebno V dovoljenje Zveznega državnega sekretariata za

^-blagovni promet ali upravnega organa, ki ga ta določi;

2) predpiše posebne pogoje za kupovanje oziroma

prodajanje posameznih proizvodov; Za ustenovitev poslovnih enot iz prejšnjega od- 3) določi količine, ki jih morajo posamezne gožpđ'/* stavka veljajo določbe te uredbe o ustanavljanju / darske organizacije dobaviti drugim gospodarskim odkupnih postaj.

^organizacijam, in dobavne pogoje; ^ smejo gospodar- ' '

<м ^

4) predpiše pogoje, ob katerih se smejo gospodarske organizacije dogovoriti o cenah in drugih pogojih za odkup posameznih kmetijskih pridelkov;

5) predpiše pogoje in način sklepanja pogodb o s* proizvodnji in dobavi kmetijskih pridelkov (kontra-

hiranje);

6) določi cene, po katerih smejo gospodarske organizacije kupovati kmetijske pridelke od kmetijskih zadrug, kmečkih delovnih zadrug, kmetijskih posestev, ekonomij in od drugih proizvajalnih organizacij, ter cene, po katerih smejo kmetijske zadruge in druge gospodarske organizacije kupovati kmetijske pridelke od individualnih proizvajalcev- " b'/bo

33 „-o . £/6.- tisi!bo Zvezni državni' sekretariat za blagovni promet izda predpise iz 4. in 5. točke prejšnjega odstavka v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo, predpise iz 6. točke prejš- njega odstavka pa v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance in s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. ^ -g 2: /б-с

VIII. Posebne določbe o prometu s kmetijskimi pridelki

V

71. člen

Za promet s kmetijskimi pridelki veljajo določbe tega poglavja, če ni za posamezne pridelke v posebnih predpisih drugače določeno.

Pojasnila o tem, kateri proizvodi se štejejo za kmetijske pridelke v smislu te uredbe, bo dajal po potrebi Zvezni državni sekretariat za blagovni promet.

72. člen

Kmetijske pridelke za prodajo ali predelavo smejo kupovati naravnost od individualnih proizvajalcev samo kmetijske zadruge.

Ne glede na prejšnji odstavek lahko dobijo na območjih, kjer ni kmetijske zadruge ali kjer kmetijska zadruga ne kupuje ali ne more kupovati kmetijskih pridelkov od individualnih proizvajalcev, posamezne gospodarske organizacije dovoljenje, da smejo kupovati kmetijske pridelke od individualnih proizvajalcev, vendar samo po odkupnih postajah in zbiralcih.

* Dovoljenje iz prejšnjega odstavka izda republiški upravni organ, ki je pristojen za blagovni promet, po

74. člen

Za svoje člane in za lastno predelavo sme kupovati kmetijska zadruga kmetijske pridelke tudi od drugih kmetijskih zadrug, poslovnih zvez, kmetijskih proizvajalnih organizacij in od trgovskih podjetij na debelo, in sicer tako na svojem poslovnem območju kakor tudi izven njega, vendar ne na trgih.

Živino lahko kupuje kmetijska zadruga za svoje člane in za lastno predelavo tudi na trgih, ki se prire- jajo na njenem poslovnem območju.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko predpiše, kaj se šteje pri zadrugah za nakup kmetijskih pridelkov za njihove člane in za lastno predelavo v smislu tega člena.

75. člen

Kmetijske zadruge prodajajo kmetijske pridelke same ali po poslovni zvezi.

Kmetijske zadruge lahko prodajajo kmetijske pridelke na drobno v prodajalnah ali na'druge načine (iz skladišča, na trgih in podobno).

Za ustanavljanje in poslovanje prodajaln iz prejšnjega odstavka veljajo določbe te uredbe o ustanavljanju in poslovanju prodajaln trgovskih podjetij.

76- člen

Poslovne zveze kmetijskih zadrug smejo prodajati kmetijske pridelke samo v imenu in na račun kmetijskih zadrug in drugih kmetijskih proizvajalnih organizacij s svojega poslovnega območja, ali pa v svojem imenu na njihov račun.

Za posle iz prejšnjega odstavka ima poslovna zveza pravico do plačila, za katero se sporazume z organizacijo, katere blago prodaja. To plačilo ne sme prese- gati najvišjega zneska, ki ga po potrebi določi Zvezni državni sekretariat za blagovni promet na predlog Glavne zadružne zveze FLRJ.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko odredi, da določa najvišji znesek plačila v smislu prejšnjega odstavka za posamezne kmetijske pridelke republiški upravni organ, ki je pristojen za blagovni promet, na predlog republiške glavne zadružne zveze.

Poleg plačila iz drugega odstavka tega člena ima poslovna zveza pravico do povračila dejanskih stro- škov, ki nastanejo pri klasiranju, sortiranju, pakira-

(12)

Stran 1148. — Številka 49. URADNI LIST FLEJ Sreda, 9. decembra 1959.

nju in pri drugih poslih, ki so v navadi pri trgovskem ravnanju z blagom.

77. člen

Poslovna zveza sme kupovati v svojem imenu in na svoj račun kmetijske pridelke od kmetijskih zadrug in kmetijskih proizvajalnih organizacij s svojega poslovnega območja samo za lastno predelavo in za prodajo v svojih prodajalnah.

Za lastno predelavo kmetijskih pridelkov in za preskrbovanje svojih članic s kmetijskimi pridelki lahko kupuje poslovna zveza kmetijske pridelke tudi od drugih poslovnih zvez, kmetijskih zadrug in od kmetijskih proizvajalnih organizacij.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko predpiše, kaj se šteje pri poslovni zvezi za kupovanje kmetijskih pridelkov za preskrbovanje organizacij, ki so njene članice, in kaj za kupovanje za lastno predelavo V smislu tega člena.

78- člen

Poslovne zveze avtonomnih enot in ljudskih re- publik ne morejo trgovati s kmetijskimi pridelki ne v svojem imenu in na svoj račun in ne na račun drugih organizacij.

Poslovne zveze iz prejšnjega odstavka lahko po- sredujejo pri kupovanju reprodukcijskega materiala za organizacije, ki so njihove članice.

79. člen

S kmetijskimi pridelki na debelo lahko trgujejo trgovska podjetja na debelo, katerih naloga je, pre- skrbovati določeno območje (preskrbovalna podjetja), in trgovska podjetja na debelo, ki imajo posebno dovoljenje za trgovino z določenimi kmetijskimi pridelki (pooblaščena podjetja).

80. člen

Preskrbovalno podjetje oskrbuje s kmetijskimi pridelki predvsem območje, ki mu ga določi ustanovitelj, ki skrbi za preskrbo tega območja.

Ustanovitelj določi preskrbovalnemu podjetju tudi trgovske stroke oziroma artikle, s katerimi sme trgovati.

Preskrbovalno podjetje kupuje kmetijske pridelke od kmetijskih zadrug, kmetijskih proizvajalnih organizacij, pooblaščenih podjetij in od uvoznih podjetij;

od individualnih proizvajalcev jih sme kupovati samo ob pogojih, ki so določeni s to uredbo in s predpisi, izdanimi na njeni podlagi.

Preskrbovalno podjetje prodaja kmetijske pridelke na drobno po svojih prodajalnah.

Preskrbovalno podjetje lahko prodaja kmetijske pridelke trgovskim gospodarskim organizacijam na drobno, gospodarskim organizacijam, ki predelujejo kmetijske pridelke, in velikim potrošnikom, vendar samo na tržnicah na debelo, ki so na njegovem pre- skrbovalnem območju, ter iz skladišč, ki so na tem območju.

Preskrbovalno podjetje ne sme prodajati kmetijskih pridelkov industrijskim podjetjem, ki predelujejo kmetijske pridelke, po ceni, ki bi bdla višja od

cene, po kateri je blago kupilo, povečane za prevozne stroške.

81. člen

Ustanovitelj preskrbovalnega podjetja oziroma organ, ki ga ta določi, lahko pismeno naloži podjetju, da mora ob določenih pogojih opraviti posamezne gospodarske posle, s katerimi naj se zagotovi preskrba potrošnikov njegovega območja (nakup določenih ko- ličin posameznih kmetijskih pridelkov, njihova prodaja ob določenih pogojih, vskladiščenje, predelava itd).

Ce preskrbovalno podjetje pretrpi izgubo ali ima večje stroške zato, ker je izvršilo prejeti nalog, mu mora ustanovitelj povrniti nastalo dejansko škodo.

82. člen

Pooblaščeno podjetje trguje z določenimi kmetijskimi pridelki na podlagi dovoljenja, ki mu ga po posebnih predpisih da Zvezni državni sekretariat za blagovni promet ali upravni organ, ki ga ta določi.

Za čas, dokler ne bodo izdani posebni predpisi iz prejšnjega odstavka, lahko predpiše Zvezni državni sekretariat za blagovni promet, da smejo trgovska podjetja določenih trgovskih strok trgovati s kmetijskimi pridelki na debelo ob pogojih, ki so določeni s to uredbo, tudi brez posebnega dovoljenja.

83. člen

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet uredi s svojim predpisom pogoje za promet z blagom na trgih.

S predpisom iz prejšnjega odstavka lahko Zvezni državni sekretariat za blagovni promet omeji ali pre- pove posameznim gospodarskim organizacijam kupovanje kmetijskih pridelkov na trgih, omeji ali pre- pove promet s posameznimi kmetijskimi pridelki na trgih ter določi, da je za ustanovitev, odpravo ali spremembo statusa trgov posameznih vrst potrebno njegovo dovoljenje ali dovoljenje upravnega organa, ki ga on določi.

Na podlagi ril v okviru določb te uredbe in predpisov iz prvega odstavka tega člena izda občinski ljudski odbor predpise, s katerimi uredi promet blaga na trgih svojega območja.

Občinski ljudski odbor ne sme s predpisi iz prejš- njega odstavka odreči ali omejiti kupcem in proda- jalcem, ki imajo svoj sedež oziroma prebivališče izven občine, v kateri je trg, pravico, prodajati in kupovati blago na trgu, razen če ne temelji takšna omejitev na tej uredbi ali na predpisu iz prvega odstavka tega člena.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko določi, da je za predpise iz tretjega odstavka tega člena potrebno soglasje republiškega upravnega organa, ki je pristojen za blagovni promet

84. člen

Za napredek prometa s kmetijskimi pridelki in za čim boljšo preskrbo potrošniških središč lahko ustanavljajo občinski ljudski odbori tržnice na debelo za kupovanje in prodajanje kmetijskih pridelkov med gospodarskimi organizacijami.

(13)

Za ustanovitev take tržnice je potrebno dovoljenje republiškega upravnega organa, ki je pristojen za blagovni promet-

Na tržnicah na debelo lahko prodajajo kmetijske pridelke kmetijske zadruge in kmetijske proizvajalne organizacije, trgovska podjetja na debelo, ki smejo po tej uredbi trgovati s kmetijskimi pridelki na debelo, ter uvozna podjetja.

Na tržnicah na debelo lahko kupujejo kmetijske pridelke trgovske gospodarske organizacije, gospodarske organizacije, ki predelujejo kmetijske pridelke, izvozna podjetja in veliki potrošniki.

Kmetijske zadruge smejo kupovati kmetijske pridelke na teh tržnicah samo za svoje člane in za lastno predelavo.

Kmetijski pridelki se lahko prodajajo na teh tržni- cah tudi po vzorcu ali po standardu oziroma po opisu blaga ter z organizirano licitacijo (na dražbi — avkciji).

Občinski ljudski odbor, na katerega območju je tržnica, lahko predpiše, da smejo prodajati organizacije iz tretjega odstavka tega člena kmetijske pridelke na debelo samo na tej tržnici.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko izda natančnejše predpise o pogojih za ustanovitev, o organizaciji in o poslovanju tržnic na debelo.

& oltt глтЛ-еу

85. člen

O najvišjih cenah, po katerih smejo kupovati kmetijske zadruge kmetijske pridelke od individualnih proizvajalcev, se lahko sklepajo tudi dogovori na sestankih, ki jih organizira Glavna zadružna zveza FLRJ oziroma republiška glavna zadružna zveza.

Glavna zadružna zveza FLRJ določi, za katere kmetijske pridelke se dogovarjajo cene na sestankih, ki jih sama organizira. Za druge kmetijske pridelke se dogovarjajo cene na sestankih, ki jih organizira republiška glavna zadružna zveza.

Glavna zadružna zveza FLRJ mora sporočiti Zvez- nemu državnemu sekretariatu za blagovni promet, za katere kmetijske pridelke se bodo dogovarjale cene na sestankih, ki jih bo sama organizirala, in sklenjeni dogovor. Republiška glavna zadružna zveza mora spo- ročiti republiškemu upravnemu organu, ki je pristojen za blagovni promet, za katere kmetijske pridelke se bodo dogovarjale cene na sestankih, ki jih bo sama organizirala, in sklenjeni dogovor.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko odredi ponoven dogovor o cenah, o katerih je bil dosežen sporazum v okviru Glavne zadružne zveze FLRJ- Enako pravico ima tudi republiški upravni organ, ki je pristojen za blagovni promet, glede dogovora o cenah, ki je bil dosežen v okviru republiške glavne zadružne zveze. Dboclbi 2 /4~-£/b/

86. člen /

Zastopnik Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije.

Zvezne zunanjetrgovinske zbornice, Zvezne industrijske zbornice. Zveze kmetnjsko-gozdarskih zbornic Ju- goslavije in Glavne zadružne zveze FLRJ se lahko dogovarjajo na sestankih, ki jih organizira Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije o cenah, po katerih

naj gospodarske organizacije, ki trgujejo oziroma predelulejo kmetijske pridelke, kupujejo posamezne kmetijske pridelke od kmetijskih zadrug, poslovnih zvez in kmetijskih proizvajalnih organizacij.

Na sestankih iz prejšnjega odstavka se določi, za katere kmetijske pridelke mora biti sklenjen dogovor o cenah na sestankih, ki jih organizira Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije. Za druge kmetijske pridelke se lahko sklene dogovor na sestankih, ki jih organizira republiška trgovinska zbornica; na teh je obvezna udeležba zastopnikov republiške trgovinske zbornice, republiške kmetijsko-gozdarske zbornice, republiške glavne zadružne zveze. Zvezne zunanjetrgovinske zbornice in Zvezne industrijske zbornice.

Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije mora obvestiti Zvezni državni sekretariat za blagovni promet o dogovorih, doseženih na sestankih, ki jih je ona organizirala. i i,

Republiška trgovinska zbornica mora obvestiti republiški upravni organ, ki je pristojen za blagovni promet, o dogovorih, doseženih na sestankih, ki jih je ona organizirala.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko naloži ponoven dogovor o cenah, o katerih je bil dosežen sporazum v okviru Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije. Enako pravico ima tudi za blagovni promet pristojni republiški upravni organ glede dogovora o cenah, ki je bil dosežen v okviru republiške trgovinske zbornice.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko določi, da se sklepajo na sestankih, ki jih organizira Zveza trgovinskih zbornic Jugoslavije v smislu tega člena, dogovori tudi o območjih, na katerih naj posamezne gospodarske organizacije kupujejo kmetijske pridelke.

Ce se ne doseže dogovor o območjih na način iz prejšnjega odstavka, lahko Zvezni državni sekretariat za blagovni promet določi območja, na katerih smejo posamezne gospodarske organizacije kupovati kmetij-

ske pridelke. /у. rCb6 • tIrf/bo, ^^ ^ 'V J? "tf - W z / k-e 2 ir j to.ć У t - 87. člen '

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko določi v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo kmetijske pridelke, za katere je dogovarjanje o cenah na način iz 85- in 86. člena te uredbe obvezno.

Dogovori iz prejšnjega odstavka postanejo ve- ljavni, ko jih potrdi Zvezni državni sekretariat za blagovni promet v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za kmetijstvo in gozdarstvo. Ce gre za dogovor o cenah kmetijskih pridelkov, ki so namenjeni kot glavna surovina za industrijsko predelavo, je potrebno tudi soglasje Sekretariata Zveznega izvrš- nega sveta za industrijo.

88. člen

Dogovarjanje o cenah v smislu 85., 86. in 87. člena te uredbe je dopustno le za kmetijske pridelke, za katere pristojni državni organ ni določil cen, po katerih se smejo kupovati.

(14)

Stran 1150, — Številka 49. URADNI LIST FLRJ Sreda, 9. decembra 1959.

Dogovori o cenah v smislu te uredbe so, obvezni za gospodarske organizacije iz prvega odstavka 85.

in prvega odstavka 86. člena, kadar kupujejo oziroma prodajajo kmetijske pridelke, za katere je bil dosežen sporazum. U*'/) ■ ž/hftKz

Dogovori o cenah, sklenjeni v okviru Glavne zadružne zveze FLRJ in Zveze trgovinskih zbornic Jugoslavije, se objavljajo v »Uradnem listu FLRJ«, dogovori, sklenjeni v okviru republiške glavne zadružne zveze in republiške trgovinske zbornice, pa v republi- škem uradnem listu.

Dogovori o cenah so obvezni od dneva, ko so objavljeni na način iz prejšnjega odstavka.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet je pooblaščen, da izda natančnejše predpise o postopku in načinu dogovarjanja o cenah v smislu te uredbe.

S predpisi iz prejšnjega odstavka se lahko dolo- čijo organizacije in ustanove, ki se udeležujejo dogovarjanja v smislu 85- člena te uredbe.

89. člen

Da bi se kmetijska proizvodnja usmerjala po trž- nih potrebah, lahko sklepajo gospodarske organizacije s kmetijskimi zadrugami in s kmetijskimi proizvajal- nimi organizacijami pogodbe o pridelovanju in dobavi kmetijskih pridelkov, in sicer pred začetkom pride- lovanja.

Pogodbe o pridelovanju in dobavi kmetijskih pridelkov smejo sklepati z individualnimi proizvajalci samo kmetijske zadruge, če ni s posebnimi predpisi drugače določeno.

Pogoje pogodbo o pridelovanju in dobavi kmetijskih pridelkov (vrsta, količina in kakovost pridelkov, cena, dobavni roki itd.) določijo stranke prosto, če ni s posebnimi predpisi za posamezne kmetijske pridelke drugače določeno.

S pogodbo o pridelovanju in dobavi kmetijskih pridelkov se lahko določijo tudi obveznosti kmetijske zadruge oziroma gospodarske organizacije glede pred- ujmov v denarju in v reprodukcijskih sredstvih, kakor tudi glede drugih ugodnosti za pospeševanje kmetijske proizvodnje.

90. člen

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet je pooblaščen, da predpiše pogoje in način poslovanja odkupnih postaj.

Zvezni državni sekretariat za blagovni promet lahko predpiše pogoje in način, kako lahko kupujejo določeni veliki potrošniki, domovi oddiha in gostinske gospodarske organizacije^ kmetijske pridelke naravnost od individualnih proizvajalcev tudi izven trgov.

IX. Nadzorstvo nad trgovanjem in upravni ukrepi 91. člen

Trgovanje nadzorujejo občinski in okrajni ljudski odbori.

Organ tržne inšpekcije nadzoruje izvrševanje predpisov in ukrepov, ki se nanašajo na trgovanje in trg.

92. člen

Ce gospodarska organizacija trguje v nasprotju z določbami te uredbe, so dovoljeni naslednji upravni ukrepi:

1) začasna prepoved določenega trgovanja;

2) trajna prepoved določenega trgovanja;

3) ukaz, da se mora blago pustiti v promet;

4) prepoved prodaje določenega blaga;

5) zapor poslovnih prostorov in prepoved upo- rabljanja naprav in opreme;

6) razpust delavskega sveta in upravnega odbora in odstavitev poslovodje trgovine oziroma direktorja podjetja;

7) prisilna uprava gospodarske organizacije.

93. člen

Ce gospodarska organizacija trguje brez predpisanega dovoljenja ali v nasprotju z dovoljenjem, izda organ tržne inšpekcije odločbo o začasni prepovedi trgovanja in pri tem določi rok, v katerem je treba dobiti predpisano dovoljenje. Začasna prepoved ne sme trajati več kot 30 dni.

Ce si gospodarska organizacija ne preskrbi v do- ločenem roku predpisanega dovoljenja, izda svet ob- činskega ljudskega odbora, ki je pristojen za blagovni promet, odločbo o trajni prepovedi trgovanja.

94. člen

Ce trgovsko podjetje ali trgovina zadržuje prodajo blaga ali jo omejuje, da bi umetno obdržala ali dvignila cene, izda organ tržne inšpekcije odločbo, da se mora blago pustiti v promet.

95. člen

Ce se pusti v promet blago, ki ne ustreza pred- pisanemu standardu, ali se pusti v promet z imenom in označbo, ki blagu po sestavi ali kakovosti ne pri- padata, ali če se prodaja blago, ki je škodljivo za ljudi ali živali, izda organ tržne inšpekcije odločbo o prepovedi prodajanja takega blaga.

96. člen

Ce prodaja gospodarska organizacija svojim delavcem in uslužbencem ali posameznim individualnim potrošnikom blago iste kakovosti po nižjih cenah od cen, po katerih to blago prodaja drugim potrošnikom, obvesti o tem organ tržne inšpekcije za blagovni promet pristojni upravni organ občinskega ljudskega odbora, ki izda odločbo, da se mora razlika v cenah plačati občinskemu ljudskemu odboru.

Taka razlika se mora plačati iz plačilnega sklada gospodarske organizacije.

97. člen

Ce prostori, naprave ali oprema trgovskega podjetja, trgovine ali trgovske poslovne enote ne ustreza pogojem, ki so predpisani za tehnično in zdravstveno- tehnično varstvo dela ali za zdravstveno varstvo po- trošnikov, ali niso primerni za pravilno trgovanje, izda organ tržne inšpekcije odločbo, s katero odredi, da se morajo ugotovljene pomanjkljivosti odpraviti;

hkrati določi rok, v katerem se mora to zgoditi.