■
FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLdVUE
»URADNI LIST FLRJ« izhaja po potre- bi v srbski, hrvatski, slovenski In ma- kedonski Izdaji. — Oglasi po ceniku. — Žiro račun pri Narodni banki FLRJ za naročnino in za posebne Izdaje
101-u. za oglase 101-11 1-30 1-931.
Sreda, 24. junija 1959.
BEOGRAD
Številka 25. letc xv.
Cena t* številke le i20,— am. - Naioc«
nina za leto 1959 гпаба 20110.— dinarjev, га Inozemstvo pa 3000,— dinarjev.' — UreanlStvo! Ulica Kraljeviča Marka št.
t „l"8' Predal 226 - Telefoni: centrala 28-010, 28-417 In 28-838, administracija 26-278. prodajni oddelek 22-619, 453.
UKAZ
O RAZGLASITVI ZAKONA O POGODBAH O IZ- KORIŠČANJU MORSKIH LADIJ
Na podlagi 2. točke 71. člena ustavnega zakona o temeljih družbene in politične ureditve Federativna ljudske republike Jugoslavije in o zveznih organih oblasti se razglaša zakon o pogodbah o izkoriščanju morskih ladij, ki ga je sprejela Zvezna ljudska skup- ščina na seji Zveznega zbora dne 11. junija 1959 in na seji Zbora proizvajalcev dne 11. junija 1959.
PR št. 45.
Beograd, 13. junija 1959.
Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
Predsednik Zvezne ljudske skupščine:
Petar Stambolic s. r.
ZAKON
O POGODBAH O IZKORIŠČANJU MORSKIH LADIJ PRVI DEL
UVODNE DOLOČBE 1. člen
Pogodbe o izkoriščanju morskih ladij so pogodbe oslih pomorske plovbe in pogodba o zakupu ladje.
2 člen
Pogodbe o poslih pomorske plovbe sp pogodba o prevozu stvari po morju, pogodba o prevozu notnika po morju, pogodba o vlačenju in pogodbe, ki se na- našajo na druge plovbne posle.
3. člen
Pogodbo o prevozu stvari po morju in pogodbo o vlačenju skleneta ladjar in naročnik, pogodbo o prevozu potnika po morju pa ladjar in potnik.
Pri prevozu stvari po morju lahko opravljata po- samezna pravna dejanja tudi vkrcevalec in prejem- nik, čeprav nista naročnika prevoza.
P?g0?bi>- 0 zakunu ,adie skleneta nosilec pravice uporabe ladje, ki je družbena lastnina, oziroma lastnil-r ladje kot zakupodajalec in zakupnik.
4. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na posa- mezne pogodbe o poslih pomorske plovbe, se upo- rabljajo smiselno tudi za pogodbe o noslih pomorske p ovbe, ki niso izrečno urejene s tem zakonom.
3. člen
Razmerja, ki so urejena s tem zakonom, se smejo s pogodbo drugače urediti, razen če to zakon izrečno prepoveduje.
6. člen
Za razmerja, ki niso urejena s tem zakonom, se smiselno uporabljajo ustrezne določbe oziroma pravna pravila premoženjskega prava.
7. člen
Določbe tega zakona se uporabljajo tako v pri- meru, kadar se pogodba o izkoriščanju ladje v celoti izpolnjuje s plovbo po morju in po vodah, ki so z morjem izenačene, kakor tudi, kadar se deloma izpolnjuje s plovbo po notranjih vodah.
8. člen
Posamezni Izrazi, ki so uporabljeni v tem zakon Imajo tale pomen;
1) ladja je vsak plovni objekt, ki je primeren za plovbo po morju;
2) ladjar je fizična ali pravna oseba, M je kot posestnik ladje nosilec plovbnega pođjema;
3) naročnik je pogodbena tranka, ki pri ladjarju naroči prevoz stvari, vlačenje ladje alt izvršitev
kakšnega drugega plovbnega posla;
4) vkrcevalec je naročnik ali od njega določena oseba, ki na podlagi prevozne pogodbe preda ladjarju
stvari za, prevoz;
5) prejemnik je tisti, ki je upravičen sprejeti stvari od ladjarja;
6) prevozni upravičenec Je tisti, ki ima po po- godbi o prevozu stvari nasproti ladjarju določene pra- vice (naročnik, vkrcevalec, prejemnik);
7) postanek je normalen čas, ki je določen za vkrcanje oziroma izkrcanje tovora;
8) podaljšani postanek je čas, za katerega se lahko čez postanek podaljša vkrcavanje oziroma iz- krcavanie tovora;
9) potnik je oseba, ki ima" po pogodbi o prevozu potnika po morju pravico do prevoza z ladjo.
DRUGI DEL
POGODBE O POSLIH POMORSKE PLOVBE Prvo poglavje
PREVOZ STVARI
1. Splošne določbe o prevozu stvari 9. člen
S pogodbo o prevozu stvari po morju se ladjar zaveže, da bo z ladjo prepeljal stvari, naročnik pre- voza pa, da bo plačal prevoznino.
Stran 634. — Številka 25. URADNI UST Fl.RJ Sreda, 24. Junija 1959, 10. člen
V pogodbi o prevđzu stvari po morju je lahko sklenjen prevoz stvari s celo ladjo, s sorazmernim delom ladje ali z določenim ladijskim prostorom (ladjarska pogodba) kakor tudi prevoz posameznih stvari (pomorska prevozniška pogodba).
Ladjarska pogodba se lahko sklene za eno aH več določenih potovanj (ladjarska pogodba na poto- vanje) ali za določen čas (ladjarska pogodba na čas).
11. člen
Vsaka pogodbena stranka ima pravico zahtevali, naj se o sklenitvi pogodbe o prevozu stvari po morj-i sestavi pismena listina.
12. člen
Količina stvari, ki se predajajo za prevoz, je lahko določena s številom kosov, s težo ali s pro- stornino.
Ce nastane dvom, se ugotovi količina z mero, ki se uporablja v nakladalni luki.
13. člen
Ladijski prostor, ki navadno ni namenjen za tovor, se sme uporabiti za to samo po izrečnem spora- zumu med pogodbenima strankama.
14. člen
Ladjar ne sme brez naročnikove privolitve na- domestiti dogovorjene ladje z drugo ladjo.
Kadar gre za prevoz na podlagi pomorske pre- vozniške pogodbe, za nadomestitev ladje ni potrebna privolitev naročnika.
15. člen
Ladjar je odgovoren za pravilnost podatkov o no- silnosti ladje, ki jih navede v ladjarski pogodbi, razen če razloček ne presega 50/o.
16. člen
Ce ima naročnik ali kdo drug po pogodbi prayico, da med potovanjem ladje določi nakladalno oziroma razkladalno luko, pa poveljnik _ ladje ne prejme ta- kega naloga v dogovorjenem ali primernem roku, au pa prejetega naloga ne more Izvršiti, ravna poveljnik ladje tako, kakor misli, da je najbolje, upoštevajoč pri tem koristi ladjarja in prevoznega upravičenca.
Z določbo prejšnjega odstavka ni prizadeta oško- dovančeva pravica do odškodnine.
17. člen
Pri ladjarski pogodbi na čas, sklenjeni za celo ladjo, mora poveljnik ladje Izvrševati naročnikove naloge v mejah pogodbe In namena ladje.
Pri ladjarski pogodbi na čas. sklenjeni za celo ladjo, ladjar ne odgovarja naročniku za obveznosti, ki jih je nrevzel poveljnik ladje v izvrševanju na- ročnikovih nalogov, in tudi ne' za komercialne na- pake, ki jih zagrešijo poveljnik in drugi člani po- sadke v izvHevrnlu takih nalogov.
18. člen
Pri ladjarski pogodbi na čas, sklenjeni za celo ladjo, ne sme naročnik odrediti potovanja, katero bi spravilo ladjo ali posadko v nevarnost, ki je ob skle- nitvi pogodbe ni bilo mogoče pričakovati, in ne poto- vanja, za katero ni mogoče pričakovati, da bo kon- čano brez občutnejšega prekoračenja časa. za kate- rega je bila pogodba sklenjena.
vozni pogoji v ladjarjevo škodo, če to ne pomeni, da bi se ladja zadrževala ali da bi bila ogrožena njena varnost, in če da naročnik ladjarju na njegovo zahtevo varščino za terjatve, ki utegnejo nastati zaradi pre- daje drugih stvari namesto dogovorjenih.
Ce so dogovorjene stvari že vkrcane, trpi stroške v zvezi z njihovim izkrcanjem in vkrcanjem drugili stvari naročnik.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima ladjar tudi pravico zahtevati," da mu naročnik plača za podalj- šani postanek.
20. člen
Ce je dogovorjen prevoz s celo ladjo ali z dolo- čenim ladijskim prostorom in ta prostor ni popolnoma izkoriščen, ne sme ladjar razpolagati z njim brez na- ročnikove privolitve, razen če je to potrebno za var- nost ladje.
21. člen'
Naročnik se lahko pogodi s kom drugim, da temu prepelje po morju stvari z ladjo, na katero se nanaša ladjarska pogodba, če ni4-to s to pogodbo izključeno.
Za obveznosti iz pogodbe, sklenjene po prejšnjem, odstavku, je po pravnih predpisih, katerih uporabe stranki ne moreta s sporazumom izključiti, in po po- gojih, ki so v navadi za take vrste prevoza, odgo- voren temu drugemu tudi ladjar.
Ce se v primeru iz prejšnjega odstavka obvezno- sti ladjarja povečajo, mu za te povečane obveznosti odgovarja naročnik.
Ce je bila drugemu znana ladjarska pogodba, mu je ladjar odgovoren samo v mejah te pogodbe in pravnih predpisov, katerih uporabe stranki ne moreta s sporazumom izključiti.
22. člen
Pogodba o prevozu stvari po morju neha veljati, kadar je njena izpolnitev zaradi višje sile trajno onemogočena.
Ce je izpolnitev pogodbe zaradi višje sile onemo- gočena za daljši čas ali je negotovo, koliko časa bo višja sila trajala, ima vsaka stranka pravico odstopiti od pogodbe.
Vsaka stranka ima pravico odstopiti od pogodbe tudi tedaj, ko bi utegnila biti zaradi višje sile ali^
kakšne druge okoliščine, ki je ni bilo mogoče Priča- kovati in odvrniti, ki pa kaže, da bo trajala daljši čas, aH je negotovo, koliko časa bo trajala, ogrožena varnost posadke, ladje ali tovora.
Ce pogodba po prejšnjih dveh odstavkih neha veljati ali stranki od nje odstopita, ima ladjar pravico zahtevati povrnitev stroškov v zvezi z izkrcanjem; e pa je nastal razlog za prenehanje pogodbe ali za odstop od pogodbe po odhodu ladje iz nakladalne luke, ima pravico zahtevati tudi plačilo prevoznine v sorazmerju s koristno prevoženo potjo.
Razen ladjarjeve pravice do povračila stroškov oziroma do prevoznine po prejšnjem odstavku nimata pogodbeni stranki druga proti drugi nobene pravice do kakršnekoli odškodnine.
23. člen
Ce je izpolnitev pogodbe o prevozu stvari po morju onemogočena samo za krajši čas, nimata pogodbeni stranki pravice odstopiti od pogodbe.
Kdor ima pravico razpolagati s tovorom, sme v primeru iz prejšnjega odstavka na svoje stroške in na svojo nevarnost izkrcati tovor, če da lad^a15^u .Xar"
ščino za njegove terjatve iz prevozne pogodbe, ki se nanaša na ta tovor.
19. člen 24- £len
Namesto dogovorjenih stvari se lahko predajo za Ka^ar je d,°?ov^e" r^fnca vkrcevanja prevoz druge stvari, če se s tem ne spreminjajo pre- naročnik odstopiti od p g
Sreda, 24. Junija 1959.
oziroma do preteka podaljšanega postanka, če vkrca- vanje dotlej ni končano; pogoj pa je, da plača polovico dogovorjene prevoznine, podaljšani postanek in druge stroške, ki jih je imel ladjar, pa niso vračunani v pre- voznino.
Določba prejšnjega odstavka se uporabi tudi, kadar je dogovorjen prevoz s sorazmernim delom ladje ali Z določenim ladijskim prostorom ali prevoz posameznih stvari, če vsi naročniki odstopijo od pogodbe.
V primerih iz prejšnjih dveh odstavkov lahko odstopi naročnik oziroma lahko odstopijo naročniki od pogodbe tudi po koncu vkrcavanja ali po preteku podaljšanega postanka, in celo med potovanjem, če plačajo vso dogovorjeno prevoznino, podaljšani posta- nek in druge stroške, ki jih je imel ladjar, pa niso vračunani v prevoznino.
25. člen
Kadar ja dogovorjen prevoz s sorazmernim delom ladje ali z določenim ladijskim prostorom ali prevoz posameznih stvari, lahko vsak naročnik odstopi od pogodbe pred začetkom vkrcavanja, če plača vso do- govorjeno prevoznino, podaljšani postanek in druga stroške, ki jih je imel ladjar, pa niso vračunani v pre- voznino.
Vsak naročnik lahko odstopi od pogodbe iz prejš- njega odstavka tudi po začetku vkrcavanja, in celo med potovanjem, če izpolni obveznosti, ki so določene V omenjenem odstavku; pogoj pa je, da Je mogoče Izkrcati tovor brez nevarnosti za ladjo in ostali tovor, da ne nastane zaradi izkrcavanja večja zamuda z odhodom ladjei ali motnja v plovnem redu, da to ne pomeni škode za druge naročnike in da ne naspro- tujejo izkrcavanju drugi tehtni razlogi.
26. člen
Kadar je v primerih iz 24. in 23. člena tega zakona Izdana nakladnica, lahko naročnik odstopT od pogodbe, če izpolni pogoje, ki so predpisani v omenjenih dveh členih, poleg tega pa vrne ladjairju vse izvode na- kladnlce ali mu da varščino za škodo, M lahko nastane zanj zaradi tega, ker mu niso bili vrnjeni vsi izvodi
nakladnice (69. Člen).
27. člen
Ce ladja iz kakršnegakoli vzroka ne more nada- ljevati začetega potovanja in se pričakuje, da bo ovira trajala daljši čas, ali ni gotovo, koliko časa bo trajala, mora poveljnik ladje zahtevati od naročnika ,ali od tistega, ki Je upravičen razpolagati's tovorom, navodilo.
Ce poveljnik ladje ne more ravnati po prejšnjem odstavku ali ne more Izvršiti prejetega navodila, mora glede na okoliščine primera prekrcati tovor, se vrniti s tovorom v odhodno luko ali ravnati kako drugače, pri tem pa gledati na koristi ladjarja in prevoznega upravičenca.
Kadar v primeru iz prejšnjih dveh odstavkov neha veljati prevozna pogodba po samem zakon i aH zaradi odstona, se uporabljajo glede pravic in obve- znosti pogodbenih strank, nastalih zaradi povedjnikovih ukrepov, smiselno tiste določbe tega zakona, ki urejajo razmerja pogodbenih strank za primer prenehanja
pogodbe (četrti in peti odstavek 22. člena).
Ce pogodba ni nehala veljati ali če naročnikovih navodil nI mogoče izvršiti, ovira za potovanje pa nI nastala po ladjarjevi krivdi, trpi naročnik svojo škodo zaradi poveljnikovlh ukrepov in mora povrniti škodo in stroške, ki jih je imel ladjar zaradi teh ukrepov.
28. člen
Ce poveljnik ladje v skladu ž veljavnimi predpisi sklene, da bo proda! tovor ali del tovora, da bi dobil sredstva, ki jih potrebuje za nadaljnje potovanje,
Številka 33. — Stran 835.- lahko tisti, ki ima pravico razpolagati z vsem ladijskim tovorom, če jih je več, ki imajo pravico razpolagati z vsem ladijskim tovorom, pa vsi ti skupaj, preprečijo prodajo; pogoj pa Je, da zahtevajo Izkrcanje tovora in plačajo prevoznino v sorazmerju s prevoženo potjo, stroške Izkrcavanja, če niso vračunani v prevoznino, in druge stroške, ki so v zvezi s tako njihovo zahtevo.!
Kadar se ena ali več oseb, ki nimajo pravice razpolagati ž vsem ladijskim tovorom, upre prodaji in zahteva izkrcanje, morajo plačati celo prevoznino, stroške Izkrcanja, Ce niso vračunani v prevoznino, in druge stroške, ki so v zvezi s tako njihovo zahtevo.'
Ce se tovor proda, mora ladjar povrniti tistemu, ki ima pravico razpolagati a nJim, vrednost, ki bi Jo tovor imel v namembni luki na dan prihoda ladje.
Ce se doseže g prodajo večji znesek, kot Je vred- nost iz prejšnjega odstavka, mora plačati ladjar ti- stemu, ki ima pravico razpolagati s tovorom, s prodajo doseženi znesek.
Ce propade ladja brez ladjarjeve krivde, preden prispe v namembni kraj, mora plačati ladjar znesek, dosežen s prodajo tovora.
Od zneska, H ga mora plačati ladjar po prejšnjih odstavkih, se odbijejo stroški, prihranjeni zaradi tega, ker tovor ni prispel do namembnega kraja; če. pa ladja ni prispela v namembno luko, se računa prevoznina v sorazmerju g potjo, ki jo Je prevozila do kraja, v katerem je bil tovor prodan.
2. Nakladnica 29. člen
Ko je končano vkrcanje, mora izdati ladjar vkrce- valcu na njegovo zahtevo nakladnico.
Nakladnica se lahko glasi na ime, po odredbi ali na prinosnika.
Ce v nakladnid, ki se glasi po odredbi, ni imeno- van prejemnik, se prenaša z odredbo vkrcevalca.
Ce je bilo Izdano potrdilo 5 vkrcanem tovoru (potrdilo o vkrcanju), mora vkrcevaleo pri prejemu nakladnice vrniti to potrdilo ladjarju.
Ca Je izdal ladjar nakladnico za tovor, ki ga Ja prevzel za vkrcanje (nakladnica za vkrcanje), mora vkrcevaleo pri prejemu nakladnice vrniti ladjarju na- kladnico za vkrcanje.
Namesto da bi Izdal nakladnico, sme ladjar, ki Je Izdal nakladnico za vkrcanje, zapisati nanjo opombo
»vkrcano« in s tem potrditi, da je tovor vkrcal.
30. člen
Nakladnica na ime se prenaša z odstopom, naklad- nioa po odredbi z Indosamentom, nakladnica na pri- nosnika pa z Izročitvijo.
Za obliko in učinek indosamenta se smiselno upo- rabljajo določbe meničnega prava, Izvzemši določbe o regresu,
31. člen .
Nakladnica se sestavi po pismenih podatkih vkrce- valca.
V nakladnid morajo biti navedeni:
1) ime in sedež oziroma stalno prebivališče lad- jarja. ki nakladnico izdaja;
2) podatki o ladji;
3) ime in sedež oziroma stalno prebivališče vkrce- valca; t
4) ime in sedež oziroma stalno prebivališče pre- jemnika ali označba »po odredbi« ali »na prinosnika«;
5) namembna luka ali, kdaj oziroma kje bo ta luka določena;
URADNI LIST PTRJ
Stran 636. — Številka 25. Sreda, 24. junija 1959.
6) količina tovora, označena glede na njegovo vrsto s številom kosov, težo, prostornino ali kakšno drus^o mersko enoto;
7) vrste tovora In označbe, ki so na njem;
8) stanje tovora ali ovojnlne po zunanjosti;
9) določbe o prevoznini;
10) število Izdanih Izvodov;
11) kraj in dan, ko je bil vkrcan tovor in Izdara nakladnlca.
Nakladnlca lahko vsebuje tudi druge podatke ter
•prevozne pogoje.
Nakladnico mora podpisati izdajatelj.
32. člen
Podatke iz prejšnjega člena, izvzemšl podatke o ladji ter kraj In dan vkrcanja tovora (2. in 11. točka drugega odstavka 31. člena), mora vsebovati tudi na- klad ni ca za vkrcanje.
Kadar napiše ladjar na nakladnici za vkrcanje opombo »vkrcano«, mora zapisati nanjo tudi podatke o ladji ter kraj in dan vkrcanja tovora in pristaviti svoj podpis.
33. člen
Ce je utemeljen sum, da podatki, ki jih je navedel vkrcevalec o vrsti tovora, označbah, ki so na njem, aH o količini tovora po številu kosov, teži, prostornini aH v kakšni drugi merski enoti, niso pravilni ali niso popolni, če ni razumne možnosti, da bi se njihova točnost preizkusila ob vkrcavanju, ali če so označbe na tovoru nejasne aH premalo trajne, lahko zapiše ladjar na nakladnico obrazložene pripombe.
Ce ladjar nI vpisal v nakladnico pripomb po prejš- njem odstavku, se šteje, da je prevzel tovor tako, kot je navedeno v nakladnici, razen če se dokaže na- sprotno.
34. člen
Ladjar Je dolžan Izdati vkrcevalcu na njegovo zahtevo tudi več Izvodov nakladnice; na vsakem izvodu naznači skupno število Izdanih Izvodov.
Vkrcevalec mora ladjarju na njegovo zahtevo pod- pisati prepis nakladnice.
35. člen
Določbe prevozne pogodbe zavezujejo imetnika nakladnice po odredbi ali na prinosnika, ki ni naročnik in tudi ne vkrcevalec, le tedaj, če se nakladnica izrečno sklicuje nanje.
Ce se nakladnica le na splošno sklicuje na pogoje prevozne pogodbe, ne zavezujejo Imetnika nakladnice Iz prejšnjega odstavka tisti pogodbeni pogoji, ki so težji od pogojev, običajnih za take vrste prevoza.
3. Vkrcavanje In izkrcavanje 36. člen
Ladjar je dolžan pravočasno, s skrbnostjo dobrega ladjarja, usposobiti ladjo za plovbo, jo primerno opre- miti, zasesti s posadko, oskrbeti s potrebnimi zalogami In jo pripraviti tako. da more tovor vkrcati, zložiti, spraviti, prepeljati In izkrcati v takem stanju, v kakrš- nem ga je prevzel za prevoz.
Sporazum, sklenjen proti določbi Iz prejšnjega od- stavka, nima pravnega učinka.
37. člen
Kadar mora ladja po pogodbi prispeti v določeno luko do določenega časa, se šteje, de je prispela pra- vočasno, če Je do tega časa prispela v luko ali na si- drišče, razen če je v pogodbi drugače določeno ali če je to po krajevnem običaju drugače.
38. člen
Ladjar je dolžan pripeljati ladjo za vkrcavanje ali Izfcrcavanje na določeno pristajališče ali sidrišče.
Pristajališče ali sidrišče določi za vkrcavanje vkrcevalec, za izkrcavanje pa prejemnik.
Ce pristajališče ali sidrišče ni določeno v primer-^
nem roku ali če ladje zaradi njene varnosti, zaradi za- sedenosti luke, ukeza luškega organa aH iz kakšnega drugega opravičenega vzroka ni mogoče pripeljati na to mesto in vkrcevalec oziroma prejemnik aH luški or- gan ne določi ladji drugega pristajališča aH sidrišča, mora poveljnik ladje ravnati tako, kot misli, da ja najbolje, pri tem pa gledati na koristi ladjarja in pre- voznega upravičenca.
Za ladje redne proge določa pristajališče ali si-:
drišče luški organ na ladjarjevo zahtevo, če ni to po krajevnem običaju drugače.
39. člen
Poveljnik ladje mora pismeno obvestiti vkrcevalca oziroma prejemnika, da je ladja pripravljena za vkr-<
cavanje oziroma izkrcavanje (pismo o pripravljenosti)^
Pismo o pripravljenosti je treba vročiti vkrcevalcu oziroma prejemniku v delovnem času.
Ce poveljnik ne ve za naslov vkrcevalca oziroma prejemnika aH če pisma o pripravljenosti ni mogoča vročiti na njegov naslov, mora obvestilo o pripravlje- nosti ladje razglasiti po krajevnem običaju.
Pri prevozu z ladjo redne proge se začne vkrca- vanje in izkrcavanje tovora takoj, ko ladja pristana na določenem kraju, po razporedu poveljnika ladje in brez obvestila o pripravljenosti.
40. člen
Poveljnik ladje ne sme izdati pisma o priprav- ljenosti, če ladja nI pripeljana na določeno pristajali- šče ali sidrišče, če ni dobil potrebnega dovoljenja aH če niso opravljene druge priprave, ki omogočajo vkr- cavanje oziroma izkrcavanje tovora.
Pismo o pripravljenosti se sme Izdati kljub temu, da ladja nI pripeljana na pristajališče aH sidrišče, če Ji je bilo to onemogočeno iz kakšnega od vzrokov, ki so omenjeni v tretjem odstavku 38. člena tega zakone.
41. člen
Ladjar prevzema In izroča tovor pod škripcem, ča ni drugače dogovorjeno ali če ni to po krajevnem obi- čaju drugače.
42. člen
Tovora nI dovoljeno spraviti na ladijski krov brez pismene privolitve vkrcevalca, razen če gre za tovor, ki se po navadi vkrcava tudi na krov.
4. Postanek in podaljšani postanek 43. člen
Postanek začne teči z začetkom dopoldanskega oziroma popoldanskega delovnega časa. In sicer, če ]a bilo dano obvestilo o pripravljenosti ladje najmanj dve url pred pretekom preteklega popoldanskega ozH roma dopoldanskega delovnega časa.
Trajanje postanka določa luški organ.
Postanek se računa po delovnih dneh in dolih de- lovnega dne; pri tem se računa za en delovni dan 24 tekočih ut.
V delovne dni se ne štejejo nedelje In ne državni In drugi prazniki, ko se v luki ne dela, kakor tudi na čas, ko se zaradi vremenskih nezgod ali ovir na strani ladje tovor ni mogel vkrcavati oziroma izkrcavati.
У
Sređa, 24. Junija 1959- URADNT LIST FLRJ 44. 61en
Po preteku postanka začne teči podaljšani po- stanek.
Podaljšani postanek traja polovico časa, kolikor traja postanek.
Podaljšani postanek se računa po tekočih dneh in delih dneva brez presledka.
45. člen
Ladjar ima pravico do posebnega plačila za po- daljšani postanek.
Plačilo za podaljšani postanek se odmeri po tem, koliko plačajo za podaljšani postanek ob istem času druge podobne ladje v isti luki; če to ni mogoče, ss odmeri plačilo po tem,, koliko plačajo ш podaljšani po- stanek ob istem času druge podobne ladje v najbližji Ju k
Za podaljšani postanek je treba plačati ladjarju vsak dan naprej za cel dan; če pa se konča vkrcevanje ali izkrcavanje pred pretekom dneva, za katerega je bil naprej plačan podaljšani postanek, mora ladjar vrniti sorazmeren del.
46, člen
Ce podaljšani postanek ni plačan ob zapadlosti, sme ladja takoj odpotovati z vkrcanim delom tovora.
V primeru iz prejšnjega odstavka obdrži ladjar pravico do cele prevoznine in do dirugih terjatev, ki mu gredo po pogodbi.
47. člen
Po preteku podaljšanega postanka sme ladja takoj odpotovati z vkrcanim delom tovorai v tem primeru obdrži ladjar pravico do plačila za podaljšani postanek in do drugih terjatev, ki mu gredo po pogodbi.
Ce je v primeru iz prejšnjega odstavka poveljnik ladje obvestil vkroevaloa najmanj 24 ur pred prete- kom podaljšanega postanka oziroma pred odhodom ladje, obdrži ladjar tudi pravico do cele prevoznine.
Do preteka postanka oziroma morebitnega podalj- šanega postanka ne sme ladjar odkloniti vkrcanja to- vora, postavljenega ob bok ladje, čeprav utegne vkr- cavanje in skladanje takega tovora zadržati Ladjo dalj, kot traja postanek oziroma podaljšani postanek.
V primeru iz prejšnjega odstavka ima ladjar pra- vico do odškodnine za zadrževanje ladje po preteku podaljšanega postanka (izredni podaljšani postanek).
Z« izredni podaljšani postanek se plača 500/o več, kot se plača za podaljšani postanek.
Poleg plačila za izredni podaljšani postanek ima ladjar tudi pravico do odškodnine' za škodo, ki jo je imel »aradi zadrževanja ladje, če ta. škoda presega plačilo za izredni podaljšani postanek
48. člen
Kadar sme ladja odpluti z vkrcanim delom tovora, zato ker podaljšani postanek ob zapadlosti ni bil pla- čan ali ker je iztekel (prvi odstavek 46. člena in prvi odstavek 47. člena), ima ladjar pravico odstopiti od pogodbe in izkrcati tovor, če vkrcani del tovora ne po- meni primernega zavarovanja za njegove terjatve iz prevozne pogodbe.
Prl^ izkrcanju tovora mora ladjar ravnati, kakor narekujejo okoliščine primera, in kolikor mu je to mogoče, s skrbnostjo dobrega ladjarja.
Ce ladjar odstopi od pogodbe in izkrca tovor, ob- drži pravico do cele prevoznine, do plačila za podalj- šani postanek in do povračila stroškov, ki jih je imel
% izkrcavanjem, če niso vračunani v prevoznino,
Številka 23. — Stran 637.
Z določbami prejšnjlH odstavkov ni prizadeta za- stavna pravica in ne pomorski privilegiji ladjarja na Izkrcanem tovoru (92. člen).
49. člen
Ce do preteka za Izkrcavanje podaljšanega po- stanka ni končano izkrcavanje ali Ce ta podaljšani po- stanek ob zapadlosti nI plačan, sme poveljnik ladje v zavarovanje plačila aa podaljšani postanek in dirugih terjatev Iz prevozne pogodbe na stroške In nevarnost prejemnika ali koga drugega, ki je upravičen razpo- lagati s tovorom, tovor izkrcati in ga shraniti sam ali pa ga datt v hrambo javnemu skladišču ali drugi primarni osebi.
V primeru Iz prejšnjega odstavka ima ladjar tudi pravico do odškodnine za zadrževanje ladje po preteku Izrednega podaljšanega postanka in do odškodnine za večjo škodo, ki jo je Imel zaradi takega zadrževanja (četrti, peti in šesti odstavek 47. člena).
50. člen
Določbe tega zakona, ki se nanašajo na postanek in na podaljšani postanek, ne veljajo za prevoze z ladjami redne prage.
Pri prevozu z ladjami redne proge mora vkrceva- leo predajati, prejemnik pa prevzemati tovor s tisto hitrostjo, s katero ga more ladja prevzemati oziroma predajati.
Ladje redne proge niso dolžne čakati čez čas, ki Je določen za odhod po objavljenem plovb nem redu.
51. člen
Vkrcevaleo mora pravočasno Izročiti poveljniku ladje carinske in druge listine, ki so potrebne za vkr- canje, prevoz in izkrcanje tovora.
Ce ne izroči teh listin do preteka postanka oziro- ma podaljšanega postanka, pri prevozu z ladjo redne proge pa do časa, ki Je določen za njen odhod, ima poveljnik ladje pravico Izkrcali tovor.
V primeru Iz prejšnjega odstavka obdrži ladjar pravico, zahtevati celo prevoznino In plačilo za po- daljšani postanek ter za Izreden podaljšani postanek oziroma odškodnino za zadrževanje ladje redne proge, odškodnino za vsako večjo škodo, nastalo zaradi za- drževanja ladje, in izpolnitev vsake druge obveznosti iz prevozne pogodbe.
52. člen
Določbe prejšnjih členov o postanku in podalj- šanem postanku (členi 43 do 51) se uporabljajo samo, če ni v pogodbi drugače določeno ali če ni to po krajevnem običaju drugače.
5. Odgovornost za tovor 53. člen
Ladjar odgovarja od prevzema do izročitve za vsako poškodbo, primanjkljaj in izgubo stvari, ki jih je prevzel za prevoz, kakor tudi za škodo, nastalo za- radi zamude pri izročitvi stvari, razen če dokaže, da Je poškodba, primanjkljaj, izguba ali zamuda posle- dica vzrokov, ki se Jim kljub skrbnosti dobrega ladjar- ja ni mogel Izogniti.
Za dejanja in opustitve poveljnika ladje, drugih, članov posadke In ostalih oseb, ki jih uporablja v poslovanju, je ladjar odgovoren kot za svoja dejanja In opustitve.
Ladjar nI odgovoren za šikodo, ki nastane zaradi dejanja aH opustitve osebe iz prejšnjega odstavka v plovbi In ravnanju z ladjo.
Za škodo, ki nastane zaradi požara na ladji, je ladjar odgovoren samo, Ce je s svojim dejanjem aH opustitvijo požar zakrivil.
tJHADNl LIST FLRJ 54. 61en
Ladjar ne odgovarja, razen Ce se dokaže njegova krivda ali krivda oseb, za katere je on odgovoren v smislu prejšnjega odstavka, če nastane Skoda:
' 1) zaradi skrite napake ledje ali njene nezmožno- sti za plovbo, vendar samo, 5e so bili Izpolnjeni po- goji iz prvega odstavka S6. člena tega zakone;
2) zaradi višje sile, pomorske nesreče, vojnih do- godkov, mednarodnih zločinov na morju, nemirov ali upora;
3) zaradi sanitarnih omejitev ali drugih ukrepov In dejanj državnih organov;
4) zaradi dejanj in opustitev vkrcevalca ali drugih oseb, ki eo upravičene razpolagati s tovorom, ali oseb, ki jih ti uporabljajo v svojem poslovanju;
5) zaradi stavke1, množične izključitve delavcev * dela ali zaredi kakršnihkoli drugih ovir, ki popolno- ma ali deloma onemogočajo delo;
6) zaradi reševanja ali poskušenega reševanja ljudi ali premoženja ne morju;
7) zaradi tega, ker je ladja v primeru iz prejšnje točke ali Iz kakšnega drugega , opravičenega vzroka zavila s poti;
8) zaradi naravne Izgube tovora v teži ali prostor- nini aH zaradi poškodbe, primanjkljaja ali Izgube, ki je nastala zaradi lastne napake, skrite napake ali posebne narave tovora;
9) zaradi pomanjkljivega pakiranja aH zaradi nje- Jasnih ali premalo trajnih označb na tovoru.
55. člen
Odškodnina, ki se plača za Izgubo stvari, se določi po prometni vrednosti druge stvari enake količine m enakih lastnosti v namembni lukl na dan, ko je ladja tja prispela oziroma — če ni prispela — ko bi bila morala tja prispeti.
Ce odškodnine za Izgubo stvari nI mogoče dolo- čiti po prejšnjem odstavku, se določi po prometni vred- ij^Tsti stvari v nakladalni lukl ob odhodu ladje, pove- čani za stroške, nastale s prevozom.
Odškodnina za poškodbo stvari je enaka razliki med njeno prometno vrednostjo v nepoškodovanem stanju in njeno prometno vrednostjo v poškodovanem stanju.
Ce ni mogoče določiti odškodnine za poškodbo ali Izgubo stvari po prejšnjih odstavkih, jo odmeri sodišče.
56. člen
Ladjar ne odgovarja za škodo iz prejšnjega člena več kot z 200.000 dinarji za enoto tovora.
Z enoto tovora Iz prejšnjega odstavka je mišljen tovorek ali kos, v primerih, ko se prevoznina Izraču- na po teži oziroma prostornini, pa metrska tona ali kubični meter, razen Ce je v prometu običaj, da se izračunava prevoznina po kakšni drugI enoti.
Ce je vrednost stvari navedena v pogodbi ali če Jo je vkrcevalec navedel pred nakladanjem In je ta vrednost vpisana v nakladnico. Je ladjar odgovoren do te vrednosti, razen če dokaže, da Ima stvar manjšo prometno vrednost.
Zvezni Izvršni svet Je pooblaščen, da spreminja tnesek za enoto tovora, do katerega odgovarja ladjar
po prvem odstavku tega člena.
57. Hen
Od zneska, ki H ga moral plačati ladjar Kot od- Ikodnino za poškodbo, primanjkljaj ali Izgubo stva- ri, se odbijejo stroški, prihranjeni s tem, da stvari niso prispele v namembno luko oziroma da so prl- Jpele poškodovane,
58. Hen
Določbe 53., 54. In 56. člena tega zakona se smejo
»premeniti v Škodo vkrcevalca:
1) če je nastala poškodba, primanjkljaj ali izguba stvari pred začetkom vkrcavahja ali po izkrcanju;
2) če gre za prevoz živih živali;
3) če gre za prevoz stvari, ki so bile s privolitvijo vkrcevalca zložene na krovu ladje;
4) če gre za škodo zaradi zamude.
Sporazum, sklenjen proti določbi prejšnjega od-"
stavka, nima pravnega učinka.
59. člen
Ladjar ne odgovarja za škodo, ki nastane zaradi poškodbe, primanjkljaja, izgube aH zamude, če je vkr- cevalec vedoma nepravilno navedel vrsto ali vrednost blaga.
60. člen
Vkrcevalec oziroma naročnik odgovarja ladjarju za škodo, ki mu je bile prizadejana zaradi tega, ker mu je vkrcevalec oziroma naročnik dal nepravilne ali nepopolne podatke o količini, vrsti in označbah tovora (6. in 7. točka prvega odstavka 31. člena), ki so vpisani v nakladnico ali prevozno pogodbo.
Vkrcevalec oziroma naročnik odgovarja ladjarju tudi za škodo, ki mu Jo Je prizadejal s tem, da je vkrcal ali predal za prevoz stvari, katerih uvoz, izvoz aH tranzit Je prepovedan, ki so predmet tihotapstva aH po svoji naravi ogrožajo varnost ladje, ljudi aH tovora na ladji (nevaren tovor), če ob vkrcanju te lastnosti ladjarju niso bile znane in niso morale biti znane.
Kdor brez vednosti ladjarja vkrca stvari, je lad--
^arju odgovoren za škodo, ki Jo je imel zaradi tega.
61. člen
Ce je potrebno, sme poveljnik ladje po svojem preudarku ob vsakem času in kjerkoH izkrcati tovor, ki je bil vkrcan brez vednosti ladjarja (tretji odstavek 60. člena), in tovor, ki Je nepravilno ali nepopolno na- veden (59. člen).
V primeru Iz prejšnjega odstavka obdrži ladjar pravico do cele prevoznine in do odškodnine iz prejš- njega člena in ne odgovarja za škodo, ki nastane ,za-
■f-adi izkrcanja.
62. člen
Poveljnik ladje sme stvari, katerih uvoz, izvoz aH tranzit je prepovedan ali so predmet tihotapstva, vrniti v nakladalno luko. Izkrcati kjerkoli na poti, če Je sila, pa odvreči.
V primeru iz prejšnjega odstavka obdrži ladjar pravico do cele prevoznine in do odškodnine (treoi odstavek 60. člena) in ne odgovarja za škodo, ki nasta- ne zaradi tega, kar poveljnik ukrene po omenjenem odstavku.
Določbi prejšnjih dveh odstavkov se uporabljata tudi, če pride do prepovedi uvoza, izvoza ali tranzita med potovanjem ladje.
63. člen
Poveljnik ladje sme nevaren tovor ob vsakem ča- su kjerkoli izkrcati, ga napraviti nenevarnega ali od- vreči, če ladjar o tej nevarnosti nI bil obveščen pred vkrcanjem. _
V primeru Iz prejšnjega odstavka^ obdrži ladjar pravico do cele prevoznine In do odškodnine (tretji odstavek 60. člena) in ne odgovarja za škodo, ki na- stane zaradi, tega, kar poveljnik ukrene po omen^e ■ nem odstavka.
Sreda, 24. Junija 1959. URADNT LTST FLRJ Poveljnik ladje sme ravnati po prvem odstavku te-
ga člena tudi tedaj, kadar je bil nevaren tovor vkrcan s privolitvijo ladjarja in z njegovo vednostjo o ne- varnosti, čim je ogrožena varnost ladje, ljudi ali to- vora na ladji.
V primeru iz prejšnjega odstavka nimata ladjar in prevozni upravičenec drag proti drugemu pravice do odškodnine, ladjar pa ima pravico do prevotanine, razen če je tovor vrgel ali ga napravil neuporabnega.
64. člen
Z določbami členov 61 do 63 tega zakona niso pri- zadete določbe oziroma pravna pravila o skupni ha- variji.
6. Direktni in mešani prevoz 65. člen
V pogodbi o prevozu stvari je lahko dogovorjeno, da bo ladjar prepeljal določen tovor do namembnega kraja deloma s svojo ladjo, deloma pa z ladjami dru- gih ladjarjev (direkten prevoz). ,
Ladjar, ki je sklenil pogodbo za direkten prevoz, izda nakladniico za Vso dogovorjeno pot (direktna na- kladnica).
Za vsakega ladjarja, ki je prevzel tovor na di- rektno nakladnico in ni pristavil pripombe v smislu prvega odstavka 33. člena tega zakona, se šteje, da je prevzel tovor tako, kot je navedeno v nakladnicl, če se ne dokaže nasprotno.
Ladjar, ki je izdal direktno nakladnico, ladjar, ki je izročil tovor ali bi bil moral izročiti tovor prejem- niku, in ladjar, ki se je med njegovim prevozom pri- petil dogodek, iz _ katerega je nastal odškodninski zahtevek, so imetniku nakladnice nerazdelno odgovor- ni za to terjatev.
Ladjar, ki poravna terjatev po prejšnjem od- stavku, ima regresno pravico nasproti ladjarju, ki se jo med njegovim prevozom pripetil dogodek, iz ka- terega je nastala ta terjatev.
Ce_ se ne more ugotoviti ladjar, ki je je med njegovim prevozom pripetil dogodek iz prejšnjega odstavka, obremenjuje poravnana terjatev ladjarje, ki so bili udeleženi^pri direktnem prevozu, v sorazmerju z njihovimi deleži pri dogovorjeni prevozninl, izvzemšl ladjarja, ki dokažejo, da se dogodek nI pripetil na njihovem delu prevoza.
Ca ladjar, ki je poravnal terjatev, brez svoje krivde ne mora uveljaviti regresnega zahtevka proti ladjarju, ki se je med njegovim prevozom pripetil dogodek, obremenjuje poravnana terjatev vse ladjarje, ki so bili udeleženi pri direktnem prevozu, v soraz- merju z njihovimi deleži pri dogovorjeni prevozninl*
66. člen
V pogodbi o prevozu stvari je lahko dogovorjeno, da bodo stvari prepeljane z ladjo in drugimi prevoz- nimi sredstvi (mešan prevoz).
_Na podlagi pogodbe o mešanem prevozu je ladjar dolžan^ oskrbeti naročniku storitve drugih prevozni- kov, ki naj bodo udeleženi pri prevozu.
Kadar gre za mešani prevoz, se uporabljajo določba' tega zakona samo za razmerja, ki izvirajo iz prevoz"
po morju.
7. Izročitev tovora prejemniku
67. člen i
Ladjar mora Izročiti tovor v namembni luki tt- stemu, ki ja upravičenec iz prevozne pogodbe, če je oiia izdana nakjadnjca, pa zakonitemu Imetniku na-
Številka 23. — Stran 639.
68. člen
Pri izročitvi tovora upravičencu mora Imetnik nakladnice vrniti nakladnico ladjarju.
Ladjar ima pravico zahtevati od tistega, ki mu Izroča tovor, naj mu da potrdilo o tem, da je tovor prejel.
Kađar^ Ja v namembni luki tovor Izročen prvemu, ki predloži enega od več izvodov nakladnice, tedaj ostali izvodi ne zavezujejo več ladjarja.
69. člen
Zakoniti imetnik nakladnice, ki je izpolnil po- goje iz 24. in 23. člena tega zakona, lahko zahteva od ladjarja, na mu izroči tovor, še preden pride ladja v namembno luko, če mu vrne vse izvode nakladnice ali da varščino za škodo, ki utegne zanj naetati za*
radi tega, ker mu niso bil vrnjeni vsi izvodi naklad-«
niče.
70. člen
Ce se Izroča tovor, ki je naveden v posamezni nakladnioi, po delih, lahko ladjar zahteva, naj se mu prejem vsakega posameznega dela tovora potrdi na sami nakladnicl ali s posebnim potrdilom.
71. člen
Ce prejemnik tovora ne ugovarja pismeno zaradi poškodbe ali primanjkljaja takoj pri prevzemu, se šteje, dokler se ne dokaže nasprotno, da mu Je bil tovor Izročen tako, kot Je navedeno v nakladnld, če nakladnlca ni bila izdana, pa tako, kot Je bil prevzet za prevoz.
Ce poškodba ali primanjkljaj nista vidna, sme podati prejemnik pismeni ugovor iz prejšnjega od«
stavka v treh dneh po prevzemu tovora.
Ce sta ladjar In prejemnik pri izkrcanju In izro- čitvi tovora skupaj pismeno ugotovila poškodbo ali primanjkljaj tovora, nI potreben prejemnikov ugovor^
72. člen
Ce se prejemnik tovora ne zglasl, če noče al! ne more prevzeti tovora ali če se pred začetkom izroča- nja tovora zglasi več zakonitih imetnikov več izvodov iste nakladnice, mora poveljnik ladje takoj zahtevati navodilo od vkrcevalca.
Ce ne prejme 6d vkrcevalca pravočasnega navo- dila ali če prejetega navodila ne more izvršiti, sme po- veljnik ladja po preteku podaljšanega postanka na stroške In nevarnost tistega, ki Je upravičen razpola- gati s tovorom, tovor Izkrcati In ga izročiti v hrambo Javnemu skladišču ali drugi primerni osebi ali pa ga.
sam prevzeti v hrambo; o tem mora obvestiti vse prevozne upravičence, za katere ve.
Kadar gre za ladjo redne proge ali za prevoz na:
podlagi pomorske prevozniške pogodbe, mora povelj*
nik ladje takoj obvestiti vkrcevalca o ovirah za izro- čitev tovora in prevozne upravičence C tem, da je prevzel ali Izročil tovor v hrambo, ni pa dolžan zahte- vati in ne čakati na navodilo vkrcevalcai.
73. člen
v;e tovor, ki Je bil v smislu prejšnjega člena izro- čen v hrambo, ni prevzet v 30 dneh od dneva, ko Je ladja prispela v namembno luko, in Ce niso plačane prevoznina in druge terjatve, ki izvirajo iz prevoza, sme ladjar prodati tovor ali njega del, Ce Je to po- trebno, da še poplača za te terjatve.
Ladjar sme prodati tovor tudi pređ pretekom ro- ka Iz prejšnjega odstavka, Ce š poznejšo prodajo na bi mogel doseči zneska, k! bi zadoščal za njegove ter- jatve in stroška hrambe, ali če gre za pokvarljivo' blago.
Stran 640. — Številka 25. UBADNI LIST PLRJ Tovor se proda na javni dražbi, razen če gre za
pokvarljivo blago ali za blago, ki ima borzno ceno.
74. člen
Znesek, ki ga doseže s prodajo tovora poprejšnjem Henu. mora položiti ladjar po odbitku svojih terjatev v zvezi z njegovim prevozom in po odbitku stroškov za hrambo in prodajo tovora pri sodišču, pristojnem za kraj prodaje, v dobro tistega, ki je upravičen raz- polagati s tovorom, in o tem brez odlašanja obvestiti tiste prevozne upravičence, za katere ve.
/ 75. člen
" Ladjar, ki pri prevozu z ladjami redne proge brez krivde prevoznega upravičenca ne more izkrcati to- vora v namembni luki, lahko izkrca tovor tudi v kakšni drugi bližnji luki, vendar pa nima pravice do Večje prevoznine.
Ce ladjar v primeru iz prejšnjega odstavka po krivdi prevoznega upravičenca ni mogel izkrcati to- vora v namembni luki, ima pravico do odškodnine za škodo, ki jo je imel zaradi tega, in do prevoznine za morebitno daljšo pot.
Ce je bilo izkrcanje tovora v namembni luki one- . mogočeno po krivdi ladjarja, mora on trpeti stroške
s tem, da se tovor spravi do te luke.
8. Prevoznina 76. člen Prevoznina se določi s pogodbo.
Prevoznino v domači plovbi lahko predpiše Zve- ^ zni izvršni svet ali organ, ki ga ta pooblasti. i J
Ce ni s pogodbo določena in tudi ne predpisana, se določi prevoznina po povprečni prevozninski po- stavki, po kateri se je za zadevno vrsto tovora dogo- varjala prevoznina ob vkrcanju tega tovora.
77. člen
Ce se vkrca več tovora, kot je dogovorjeno, se prevoznina sorazmerno poveča.
Ce se vkrca namesto dogovorjenega tovora kakšen drug tovor, za katerega je prevoznina večja od dogo- vorjene, se plača prevoznina za dejansko vkrcani tovor.
Ce se vkrca manj, kot je dogovorjeno, ali se ne vkrca nič, pa nobena stranka ni odstopila od pogodbe, se plača prevoznina za vso dogovorjeno količino to- vora.
Ce Je vkrcanega manj tovora kot je dogovorjeno, pa nobena stranka ni odstopila od pogodbe in je pre- voznina za vkrcani tovor večja od dogovorjene pre- voznine, se plača cela dogovorjena prevoznina in razli- ka med dogovorjeno in večjo prevoznino za vkrcani del tovora.
V primerih iz prejšnjih odstavkov ima ladjar pra- vico tudi do povračila škode, ki jo je pretrpel.
78. člen
Ce se vkrca samo del tovora, ki ga določa ladjar- ska pogodba, ladjar pa je razpolagal z neizkoriščenim delom ladijskega prostora, se dogovorjena prevoznina sorazmerno zniža;,
Ce je ladjar razpolagal z neizkoriščenim delom ladijskega prostora brez privolitve naročnika, pa pri tem nI šlo za varnost ladje, je odgovoren naroč- niku tudi za Škodo.
79. člen
Prevoznina, dogovorjena z ladjarsko pogodbo na potovanje, ostane nespremenjena ne glede na traja-
nje potovanja, razen če je dogovorjena od časovne enote.
Ce se na naročnikovo zahtevo ali v korist prevoz- nega upravičenca potovanje podaljša še naprej od do- govorjenega namembnega kraja, se prevoznina so- razmerno zviša. »
80. člen
Ce je določena v ladjarski pogodbi na potovanje prevoznina od časovne enote, ni pa določen čas, od katerega jo je treba plačevati, začne teči ta čas od dneva,, ko je vkrcevalec dobil obvestilo o pripravlje- nosti ladje, in sicer od poldneva, Ce je dobil obvestilo dopoldne, in od polnoči, če ga je dobil popoldne.
Ce se je po nalogu vkrcevalca začelo vkrcavanje pred časom, ki je določen v prejšnjem odstavku, ali če je ladja odplula brez tovora, se šteje čas, od kate- rega je treba plačevati prevoznino, od začetka Vkrca- vanja oziroma od odhoda ladje.
Cas, za katerega se plača prevoznina, se konča z izkrcanjem tovora; Ce pa je ladja prispela brez to- vora, se konča ta čas, ko se ladja vsidra ali priveze v luki, v kateri se končuje potovanje; pri tem se računa žadnji dan potovanja za cel dan.
• 81. člen
Ce je določena v ladjarski pogodbi na potovanje prevoznina od časovne enote, pa nastane med poto- vanjem ovira za izpolnitev pogodbe na ladjarjevi strani brez krivde naročnika oziroma vkrcevalca, se ne plača prevoznina za čas, ko je trajala ovira.
Prevoznino,
82. člen
^ določeno v ladjarski pogodbi na čas, plačuje naročnik v enakih mesečnih zneskih naprej;
vendar pa gre ladjarju prevoznina samo za čas, do- kler je izpolnjeval pogodbo.
Dokler traja ovira za izkoriščanje ladje v dobi, i'o velja ladjarska pogodba na čas, se plačuje prevoznina samo, če je ovira nastala na strani naročnika ali za- radi izvršitve njegovega naloga.
Stranka, ki ni kriva za ovire, sme v primeru iz prejšnjega odstavka odstopiti od pogodbe, če traja ovira že predolgo ali se domneva, da bo trajala pre-
dolgo.
Ladjar lahko odstopi od pogodbe tudi tedaj, če mu prevoznina ob zapadlosti ni plačana.
83. člen
Pri ladjarski pogodbi na Cas, sklenjeni za prevoz s celo ladjo, mora naročnik plačevati prevoznino. po- leg tega pa na svoje stroške oskrbovati ladjo s pogon- skim gorivom in mazivom in z vodo, ki je potrebna za stroj in pomožne ladijske naprave, ter plačevati luške in plovbne pristojbine.
84. člen
Rok za plačevanje prevoznine po ladjarski pogod- bi na Cas začne teči enako, kot pri ladjarski pogodbi na potovanje, v kateri je določena prevoznina od ča- sovne enote (prvi odstavek 80, člena).
Za tisti čas, ko je ladja po preteku ladjarske po- godbe na čas brez ladjarjeve krivde na pott za naroč- nika, se plača dvojna prevoznina.
85. člen
Nagrada, ki jd đobi ladja za reševanje ali pomoč med izpolnjevanjem ladjarske pogodbe na čas, S^1S"
njene za prevoz s celo ladjo, se razdeli po odbitku stroškov za reševanje oziroma pomoč in dela, ki pri- pada posadk^ na enaka dela med ladjarja in na- ročnika.-
Sreda, 24. .lunija 1059. аНАПМТ r.TST ri,R,T Stevilika 25. — Stran 641.
86. člen
Prevozndna, fci je dogovorjena po številu kosov, teži ali postarnind tovora, se računa po številu kosov, teži ali prostornini izkrcanega tovora.
87. Men
Za tovor, ki je bil vkrcan brez privolitve ladjar- ja, in za tovor, ki je bil nepravilno ali nepopolno označen, se plača prevoznina po najvižjd prevoznmskl postavki, po kateri se je za zadevno vrsto tovora do- govarjala prevoznina ob vkrcanju tega tovora za isto aH približno pot, če je tako določena prevoznina večja od dogovorjene.
88. člen
Prevoznina se plača samo za tovor, ki je bil prepeljan in v namembni luki dan prejemniku na razpolago.
Izjemoma se plača poleg primerov, ki jih določa ta zakon (členi-28, 61, 62 in 63), prevoznina tudi za tovor, ki ni bil prepeljan in v namembni luki dan prejemniku na razpolago, če je za to kriv vkrce- valec ali kdo drug, ki je upravičen razpolagati s to- vorom, ali kdo, za katerega ta dva odgovarjate, ali 'če gre za prevoz žive živali, ki je med potovanjem brez ladjarjeve krivde poginila.
89. člen
Kadar gre za brodolom ali drugo pomorsko ne- erečo kakor tudi kadar gre za zaplembo eli za za- drževanje ladje ali tovora zaradi vojnih dogodkov, mednarodnih zločinov na morju, nemirov ali uporov, gre ladjarju za rešeni tovor prevoznina, ki je soraz- merna koristno prevoženi poti.
90. člen
S tem, da prevzame tovor, je prejemnik dolžan plačati prevoznino in druge terjatve ladjarja v zvezi s prevozom tovora.
Ce prevzame prejemnik tovor na podlagi na- kladnice, je dolžan plačati samo tiste terjatve, ki so navedene v nakladnici ali so naštele potem, ko je bila ta izdana.
91. člen
Ladjar, ki je izročil tovor prejemniku, nima pra- vice terjati od naročnika zneske, ki jih ni zaračunal prejemniku, razen če bi to pomenilo za naročnika neopravičeno obogatitev.
Ce se je ladjarju s prodajo tovora le deloma po- srečilo, poplačati se za svojo terjatev, ima pravico zahtevati od naročnika, naj mu plača neporavnani del.
92. člen
Z določbami tega zakona niso prizadeta pravna pravila, ki se nanašajo na zastavno pravico In na privilegije ladjarja na tovoru.
Drugo poglavje PREVOZ POTNIKOV
93. člen
S pogodbo o prevozu potnika po morju se ladjar zaveže, da bo potnika prepeljal z ladjoj potnik pa zaveže, da bo za to plačal prevoznino.
Prevoznina se določi s pogodbo.
Prevoznino v domači plovbi lahko predpiše Zve- zni izvršni svet ali organ, ki ga ta pooblasti.
S4. člen
V dokaz o obstoju In vsebini pogodbe o prevozu potnika po morju izda ladjar potniku vozovnico
Ce ni Izdana vozovnica, se lahko dokazuje obstoj in vsebina pogodbe o prevozu potnika po morju tudi 7. drugimi dokazili.
95. člen
Vozovnica, ki se glasi na ime, se brez privo- litve ladjarja ne sme prenesti na drugega.
Vozovnica, ki se ne glasi na ime, se,, sme do od- hoda ladje prenesti na drugega tudi brez ladjarjeve privolitve.
96. člen
Potnik, ki se vkrca brez vozovnice, ki bi jo bil moral kupiti pred vkrcanjem, se mora takoj javiti poveljniku ladje ali drugemu poklicanemu članu posadke.
Potnika brez vozovnice sme poveljnik ladje iz opravičenega vzroka izkrcati.
Potnik brez vozovnice plača prevoznino od luke, v kateri se je vkrcal, do luke, v katero potuje ali v kateri je izkrcan; če se ni pravočasno javil, mora plačati dvojno prevoznino.
Za luko potnikovega vkrcanja velja odhodna luka ladje, če se ne more ugotoviti, da se je potnik vkrcal v kakšni drugi luki.
97. člen
Prevoznina se ne vrne, če potnik ne pride na ladjo do odhoda ali če med potjo izostane s poto- vanja.
98. člen
Ce potnik ali kakšen član njegove ožje družine ali njegov sipremljevalec, brez katerega on ne more potovati, pred začetkom potovanja huje zboli ali umre, se plačana prevoznina vrne s pogojem, da je bil ladjar pred odhodom ladje obveščen, da pot- nik ne more potovati.
Ce nastane ovira za potovanje iz prejšnjega od- stavka med potovanjem, se potniku vrne prevoznina, ki je sorazmerna neizkoriščenemu delu poti.
Vsa prevoznina oziroma neizkoriščenemu delu poti sorazmeren del se vrne potniku tudi tedaj, kadar je potovanje onemogočeno zaradi višje sile ali ovire, ki je nastala na strani ladjarja.
V. primeru iz prejšnjega odstavka se prevoznina ne vrne, če ladjar omogoči potniku, da odpotuje z isto ladjo ali ob enakih pogojih z drugo ladjo do luke, do katere potuje, in potnik v to privoli;
v tem primeru mora ladjar preskrbeti potniku med čakanjem na svoje stroške ustrezno prenočišče in hrano.
Ce ni mogoče potovanje zaradi višje sile ali ovire, ki nastane na strani ladjarja, mora ladjar preskrbeti potniku na njegovo zahtevo potovanje z drugim pri- mernim prevoznim sredstvom do luke, do katere ie bilo potovanjp dogovorjeno, če je to mogoče; v tem primeru ladjar ne vrne prevoznine in tudi ne trpi stroškov za prenočišče in hrano potnika med čaka- njem.
99. člen
Ladjar mora vrniti potniku prevoznino z odbit- kom 100/o, če potnik v domači plovbi opusti potovanje In o tem obvesti ladjarja najmanj 24 ur pred na- povedanim odhodom ladje.
V mednarodni plovbi mora vrniti ladjar potniku prevoznino z odbitkom 200/o, če ga potnik obvesti naj-
fcrtran 642. — Številka 25.
manj tri dni pred napovedanim potovanjem ladje, da ne bo potoval.
Ce potuje potnik z ladjo, ki vzdržuje v medna- rodni plovbi tovorno progo in je luka vkrcanja ali namembna luka izven Jadranskega morja, mora ladjar vrniti potniku prevoznino z odbitkom 60/o, {e ga pot- nik obvesti o opustitvi potovanja najmanj 15 dni pred napovedanim odhodom ladje.
Kadar so v primerih iz prejšnjih odstavkov v sploš- nih ladjarjevih pogojih za prevoz potnikov določeni krajši robi, veljajo ti roki.
Potnik sipe v mednarodni plovbi opustiti potova- nje in zahtevati, naj se mu vrne cela prevoznlna, бв ladja potniške proge ne odplove najkasneje v 24 urah po preteku časa, ko' bi bila morala odpluti.
Potnik lahko opusti potovanje v mednarodni plovbi tudi, kadar ladja potniške proge prekine za- četo potovanje več kot za 24 ur, vendar pa mora pla- čati prevoznino, ki je sorazmerna prevoženemu delu poti.
Pri prevozu z ladjo potniške proge ima potnik pra- vico tudd do povrnitve škode, ki jo ima zaradi zamude, zaradi odstopa od objavljenega voznega reda aH zaradi prekinitve potovanja za več kot 24 ur, če je ladjar za to kriv.
Odškodnina iz prejšnjega odstavka se ne more naprej omejiti na manj kot trikratni znesek prevoz- nine.
Določbe petega do sedmega odstavka tega člena se smiselno uporabljajo tudi za prevoz potnikov z ladjo, ki vzdržuje tovorno,progo, le z razliko, da se rok 24 ur podaljša na 72 ur in da potnik nima pravice do odškodnine.
' Ne glede na prejšnje odstavke lahko zahteva pot- nik pri potovanju v domači in mednarodni plovbi v mejah Jadranskega morja vrnitev prevoznine, če lad- ja ne odplove najdalj v štirih "rah po preteku časa, ko bi bila morala odpluti; vendar pa nima pravice do odšfcodnine.
100. člen
Pogodba o prevozu potnika po morju preneha v primerih, v katerih se po določbah tega zakona potni- ku vrne vsa prevoznlna ali nje del.
Ce preneha pogodba o prevozu potnika po morju, je ladjar ali potnik odgovoren za škodo samo, če je škoda nastala po njegovi krivdi.
101. 61en
V izpolnitvi pogodb o prevozu potnikov po morju mora ladjar pravočasno s skrbnostjo dobrega ladjar- ja usposobiti ladjo za plovbo, jo primerno opremiti, zasesti s posadko, oskrbeti s potrebnimi zalogami in je ves čas prevoza vzdrževati v takem stanju ter v vsa- kem drugem pogledu poskrbeti za varnost potnikov.
Ladjar je odgovoren za škodo, nastalo zaradi smr- ti ali telesne poškodbe potnika, ki je bila povzročena med prevozom po njegovi krivdi.
Ladjarjeva krivda; se domneva, dokler se ne do- kaže nasprotno, Ce nastane smrt aH telesna poškodba potnika zaradi brodoloma, trčenja, nasedbe, eksplozi- je ali požara ali v zvezi 8 katerim od teh dogodkov.- Določbe prejšnjih odstavkov se uporabljajo tudi, kadar gre za prevoz, za katerega ni bila dogovorjena prevoznina.
Zvezni izvršni svet lahko predpiše najvišjo od- škodnino, ki se plača za škodo, nastalo zaradi smrti ali telesne poškodbe potnika,
102. člen
Potnik ima pravico vzeti s seboj na ladjo in pre- peljati osebno prtljago.
Osebna prtljaga se prevaža brezplačno.
Kot osebno prtljago ni dovoljeno prinesti na ladjo stvari, ki zaradi svoje narave in obsega lahko pomeni«
jo nevarnost ali oviro za ladjo ali potnike aH ne špa«
dajo v prostore, ki so namenjeni za potnike.
Za škodo, ki nastane zaradi poškodbe, ргјтапјк«
Ijaja aH izgube prtljage, je ladjar odgovoren eamo te«
daj, če se dokaže, da je poškodba, primanjkljaj ali izguba nastala po njegovi krivdi.
Zvezni izvršni svet lahko predpiše najvišjo odškod- nino, ki se plačuje po prejšnjem odstavku.
Za škodo, ki nastane zaradi poškodbe, primanjk- ljaja ali izgube dragocenosti, je ladjar odgovoren pot*;
niku samo, če jih je prevzel v hrambo in mu o tem tedal potrdilo.
103. člen
Osebno prtljago in prtljago, ki nima lastnosti o- sebne prtljage, lahko prevzame ladjar v hrambo. Pri tem mora izdati pismeno potrdilo (prtljažnico).
Za hrambo take prtljage odgovarja ladjar po do- ločbah tega zakona, ki se nanašajo na prevoz stvariv
104. člen
Ladjar ima v zavarovainje prevoznine za prevoz potnika, prevoznine za prevoz prtljage in drugih svo- jih terjatev v zvezi s temi prevozi zastavno pravico na osebni prtljagi In na prtljagi, za katero je izdal prtljažnico.
105. člen
V pogodbi o prevozu potnika je lahko dogovorje- no, da bo ladjar prepeljal potnika in njegovo prtljago od luke vkrcanja do luke, v katero potnik potuje, dedoma s svojo ladjo, deloma pa z ladjami drugih ladjarjev (direkten prevoz).
Ladjar, ki se je pogodil s potnikom za direkten prevoz, izda potniku vozovnico za vso dogovorjeno pot (direktna vozovnica).
Ladjar, ki se je pogodil в potnikom za direk- ten prevoz, mu odgovarja kot ladjar za vso dogovor- jeno pot.
Vsak nadaljnji ladjar, ki je udeležen v direktnem prevozu, odgovarja potniku kot ladjar samo za svoj del prevoza.
Ce ladjar, ki je izdal-direktno vozovnico, poravna potnikovo terjatev, za katero odgovarja tudi drug lad- jar, ki je udeležen v direktnem prevozu, ima naspro- ti temu ladjarju regresno pravico.
V pogodbi o prevozu pottiika je lahko dogovorjeno^
do bosta potnik in njegova prtljaga prepeljana z lad- jo in z drugimi prevoznimi sredstvi (mešani prevoz).
Glede mešanega prevoza potnikov se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na mešani prevoz stvari (66. člen).
106. člen
Prevoz potnikov je mogoč tudi na podlagi pogodb O prevozu potnikov z ladjo na čas.
Naročnik prevoza potnikov z ladjo na čas, ki skle- ne nadaljnjo pogodbo o prevozu potnikov, je potnikom odgovoren nerazdelno z ladjarjem za vse obveznosti, ki Izvirajo iz te pogodbe.
Za medsebojna razmerja med ladjarjem in naroč- nikom se smiselno uporabljajo določbe tega zakona, ki se nanašajo na ladjarsko pogodbo na čas.
107. Hen
Določb tegla zakona,' ki se nanašajo na prevoz pot- nikov, ni mogoče s pogodbo spremeniti v potnikovo škodo.
Sreda, 24. junija 1&59. ITRADNI LIST FLRJ Številka 25. — Stran 643.
Sporazum, sklenjen v nasprotju z določbo prejš- njega odstavka, nima^ pravnega učinka.
Tretje poglavje VLACENJE
108. člen
S pogodbo o vlačenju se ladjar vlačilca zaveže, da bo a svojo lactjo vlekel dirugo ladjo do določenega kraja, določen čas ali za izvedbo določenega premika, ladjar vlečene ladje pa se zaveže, da bo za to plačal vlačnino.
109. člen
Šteje se, da vodi vlačenje poveljnik vlečene ladje.
110. člen
Za škodo, ki nastane od vlačenja, se šteje, da je v razmerju med ladjarjem vlačilca in ladjarjem vlečene ladje kriv ladjar, katerega poveljnik vodi vlačenje, ra- zen če se dokaže, da je pri vodstvu vlačenja ravnal z dolžno skrbnostjo.
Ce sta oba ladjarja opustila dolžno skrbrfbst, je vsak od njiju odgovoren v sorazmerju s svojo krivdo;
Ce tega sorazmerja ni mogoče ugotoviti, odgovarjata oba ladjarja enako.
111. člen
Ladjar vlačilca in ladjar vlečene ladje sta neraz- delno odgovorna za škodo, ki jo z vlačenjem storita drugim, razen če dokažeta, da niti eden niti drugi ni odgovoren za škodo.
Ladjar, ki nI kriv za škodo ali je kriv v manjši meri, kot drugi ladjar, ima nasproti temu regresno^
pravico.
Ce sta oba ladjarja kriva za škodo, vendar pa nI mogoče ugotoviti sorazmerja med njuno krivdo, ali Ce sta sicer oba odgovorna za Škodo, odgovarjata oba enako.
112. člen
Določbe tega zakona o prenehanju In o odstopu od pogodbe o prevozu stvari in o prevoznini se upo- rabljajo smiselno tudi za pogodbo o vlačenju.
113. člen
Ce pride vlečena ladja v nevarnost zaradi oko- liščin, za katere ladjar vlačilca po pogodbi o vlačenju ni odgovoren, pa vlačilec rešuje vlečeno ladjo ali ji pomaga, Ima ladjar vlačilca v primeru uspeha pra- vico do nagrade za reševanje oziroma pomoč.
Ladjar vlačilca nima pravice do nagrade za reše- vanje oziroma pomoč, če izhaja iz pogodbe, da je v vlačnini obsežena tudi nagrada za taka dejanja.
Ce ni bila v primeru iz prejšnjega odstavka viač- nina dogovorjena samo za uspeh v vlačenju, ima lad- jar vlačilca pravico do vlačnine tudi tedaj, če vle- Cena ladja med vlačenjem propade, razen če ladjar vlečene ladje dokaže, da je za propad vlečene ladje kriv ladjar vlačilca.
114. člen
Ce se ladjar vlačilca dogovori za prevoz tovora.ali potnikov z vlečeno ladjo ali za prevoz ladje ali dru- gih stvari z vlačenjem, se uporabljajo glede odgovora nosti ladjarja vlačilca smiselno določbe tega zakona O prevozu stvari oziroma potnikov.
Ce nastane dvom, ali je sklenjena pogodba o vla- Cenju ali pogodba o prevozu z vlačenjem, se šteje,- da le sklenjena pogodba o vlačenju,- ,
115. člen
Določbe tega zakona se uporabljajo za luško vla- čenje samo, če nI s posebnim predpisom določeno kaj drugega.
TRETJI DEL ZAKUP LADJE
116. člen
S pogodbo o zakupu ladje v smislu tega zakona da zakupodajalec zakupniku proti zakupnini določeno ladjo v uporabo, da opravlja z njo pomorsko plovbno dejavnost.
117. člen
Pogodba o zakupu ladje mora biti sestavljena v pismeni obliki.
Pogodba o zakupu ladje, ki ni sestavljena v pi- smeni obliki, nima pravnega učinka.
118. člen
Zakupodajalec mora izročiti zakupniku ladjo v takem stanju, da jo more ta izkoriščati v dogovorjen ali običajen namen, tudi brez posadke.
Obratovalne stroške trpi zakupnik.
Zakupnik mora vzdrževati ladjo, dokler traja po- godba. Po preteku pogodbe jo mora vrniti v isterft kraju v takem stanju, v kakršnem jo je prevzel, ven*
dar pa ni odgovoren za normalno obrabo ladje.
Zakupnika ne zadenejo stroški za popravila ladje, potrebna za odpravo skritih napak, ki jih je Imela ladja takrat, ko mu je bila izročena, in tudi ne škoda^
ki nastane z izgubo ladje zaradi višje sile.
119. člen
Za škodo, nastalo zaradi napak, zaradi katerih ja laidja nezmožna ali manj zmožna za dogovorjeno al£
običajno uporabo, ki jih je ladja že imela ob tero^
čitvi zakupniku, je odgovoren zakupodajalec, razen Ce dokaže, da teh napak ni mogel odkriti niti s skrb- nostjo dobrega ladjarja.
120. Hen
Ce se da v zakup ladja, ki ima posadko, mora posadka izvrševati zakupnikove naloge.
Zakupnik ima pravico menjati posadko.
121. člen
Ce nastane dvom, ali je sklenjena pogodba o za-«
kupu ladje ali ladjarska pogodba, se šteje, da je skle-- njena ladjarska pogodba.
122. člen
Zakupnina se plačuje mesečno naprej, računano od dneva, od katerega začne teči.
Zakupodajalec nima pravice do zakupnine za čas, ko zakupnik po njegovi krivdd ali zaradi skrite na-*
pake, ki jo je imela Ladja ob izročitvi zakupniku, ladje nI mogel uporabljati.
Zakupodajalec lahko Odstopi od pogodbe, če mu zakupnina ob zapadlosti nI plačana.
Ce žaKupniE oŠ zapadlosti SS plača zakupnine, lahko zahteva zakupodajalec takojšnje plačilo vse na- jemnine, dogovorjene za čas trajanja pogodbe, ali pa odstopi od pogodbe. S tem ni prizadeta njegova ргач yica do odškodnine.
Stran 644. — Številka 26. tTRADNl LTST FT-R.T Sređ'R, 24. јипЦа 1959.
123. Men
Zakupna pogodba se lahko sklene za dolofen fas ali za nedoločen čas, ze eno potovanje ali za več po- tovanj.
Zakupno pogodbo, sklenjeno za določen čas, je mogoče podaljšati samo s pismenim sporazumom.
Zakupno pogodbo, sklenjeno ze nedoločen čas, je -treba pismeno odpovedati najmanj trd mesece naprej.
124. člen
Zakupna pogodba preneha, če ladje propade, če je razglašena za pomorski vojni plen. če postane trajno neuporabna ali če višja sila onemogoča njeno Izkoriščanje med zakupom.
Ce trajajo popravila ladje, M jih trpi zakupoda- Jalec (četrti odstavek 118. člena), predolgo ali se pri- čakuje, da bodo trajala predolgo, lahko zakupnik od- stopi od pogodbe.
125. člen f
Ce zakupnik ne vrne ladje zakupodajalcu po pre- teku zakupne pogodbe, mu mora plačati za prekora- čen čas odškodnino, ki Je enaka dvojni^ dogovorjeni zakupnini.
Ce je zakupnik kriv za zamudo pri vrnitvi ladje, Je odgovoren zakupodajalcu tudi za vsako škodo, ki presega znesek iz prejšnjega odstavka.
-426. člen
Med trajanjem zakupne pogodbe gre nagrada za -eševanje in pomoč z zakupljeno ladjo zakupniku.
127. člen
Zakupnik sme oddati ladjo v podzakup samo s pismeno privolitvijo zakupodajalca.
ČETRTI DEL
ZASTARANJE TERJATEV IN KOLIZIJA ZAKONOV Prvo poglavje
ZASTARANJE TERJATEV 128. člen
Terjatve iz pogodb o izkoriščanju ladij na morju zastarajo po preteku enega leta.
Zastaralni rok začne teči:
1) pri pogodbah o prevozu stvari od dneva, ko Je tovor predan oziroma ko bi moral biti predan — če gre za odškodnino zaradi poškodbe, primanjkljaja ali izgube; od dneva, ko je bil tovor izročen v na- membnem kraju — če gre za odškodnino zaradi za- mude; od dneva, ko bi bilo treba izpolniti obveznost — če gre za druge pogodbene obveznosti;
2) pri pogodbah o prevozu potnikov od dneva, ko je ladja prispela ali bi bila morala prispeti v luko, v katero Je potnik potoval, če gre za prtljago, pa od dneva, ko fe bila prtljaga izročena oziroma ko bi bila morala biti izročena v tej luki;
3) pri pogodbah o vlačenju od dneva zapadlosti terjatve;
4) pri pogodbah o zakupu ladje od dneva, ko Je pogodba nehala veljati;
5) pri regresnih zahtevkih od dneva, ko Je bila 'zvršena storitev, ki daje pravico do regresa.
129. člen
Določbe zakona o zastaranju terjatev se uporab- ljajo tudi za terjatve iz pogodb o Izkoriščanju mor-
skih ladij, če ni s tem zakonom določeno kaj dru- gega. ^
Drugo poglavje KOLIZIJA ZAKONOV
130. člen
Določbe tega zakona se uporabljajo v primerih:
1) kadar sta obe pogodbeni stranki fizični ali pravni osebi s stalnim prebivališčem ali sedežem v Jugoslaviji, če gre za prevoz stvari po morju pa — kadar je tudi namembna luka v Jugoslaviji;
2) kadar gre za odgovornost ladjarja za poškodbo, primanjkljaj ali izgubo tovora, urejeno z določbami tega zakona, katerih uporabe g sporazumom pogod- benih strank ni .mogoče izključiti, če je nakladalna luka ali namembni kraj v Jugoslaviji;
3) ko bi bil potnik z uporabo drugega zakona v elabšem položaju, kot je po določbah tega zakona.
Sporazum, sklenjen v nasprotju z določbami prejš- njega odstavka, nima pravnega učinka,
131. člen
Kadar še pogodbeni stranki dogovorita za dolo- čeno pravo, se uporabi to pravo, če ni v nasprotju z določbami prejšnjega člena, Ce z njegovo uporabo ne bi bil prekršen javni red Jugoslavije ali Ce s tem ne bi bile Izigrane določbe Jugoslovanskega prava o kolizlji zakonov.
132. člen
Ce prava, za katero sta se pogodbeni stranki dogo- vorili, za vso pogodbo ali za kakšno razmerje, ki iz- vira iz pogodbe, ni mogoče uporabiti, kakor tudi, če stranki 'nista izrečno določili, katero pravo naj se uporabi, in tudi iz okoliščin, primera nI mogoče ugo- toviti, katero pravo sta nameravali uporabiti, se upo- rabi za pogodbeno razmerje pravo, ki Je z njim v naj- ožji zvezi.
Ce ni mogoče zanesljivo ugotoviti, katero pravo je v najožji zvezi, se uporabi pri presojanju glavnih pravic in obveznosti pogodbenih strank pravo kraja, v katerem je bila pogodba sklenjena. Ce pa je bila sklenjena pogodba o prevozu stvari ali potnika na pod- lagi naprej postavljenih splošnih pogojev ladjarja, se uporabi pravo njegove države; če gre za pogodbo o vla- čenju, pa se uporabijo določbe tega zakona.
Kadar gre za presojo načina, kako so bile izpol- njene stranske pravice in obveznosti pogodbenih strank (stranske pravice in obveznosti), kot je način kr- canja in predaje tovora, računanje časa pri postankit in podaljšanem postanku ali način plačila prevoznine, se uporabi pravo kraja, v katerem so bila ta dejanja izvršena oziroma v katerem bi bila morala biti izvr-
šena.
133. člen
Kadar Je ena od pogodbenih strank tuj državljan aH tuja pravna oseba, se šteje pogodba za vgljavno, če Je sklenjena v obliki, ki jo predpisuje pravo kraja, v katerem je bila sklenjena, ali pravo, po katerem se presojajo glavne pravice in obveznosti iz pogodbe,
PREHODNE IN KONČNE DOLOČBE 184. člen
Določbe tega zakona se uporabljajo za pogodbe o izkoriščanju morskih ladij, sklenjene po njegovi uveljavitvi.
