Si Uradni list FEDERATIVNE LJUDSKE REPUBLIKE JUGOSLdVUE
»URADNI LIST FLRJ« izhaja po potre- bi v srbski, hrvatski, slovenski in ma- kedonski izdaji. — Oglasi po ceniku. — Žiro račun pri Narodni banki FLRJ za naročnino in za posebne izdaje
101-11, za oglase 101-11 1-30 1-931
Sreda, 23. novembra 1960.
BEOGRAD
ŠTEVILKA 47. LETO XVI.
Cena te številke je 80.— din. — Naroč- nina za leto 1960 znaša 2000.— dinarjev, za inozemstvo pa 3000.— dinarjev. — Uredništvo: Ulica Kraljeviča Marka št.
9. Pošt. predal 226 — Telefoni: centrala 28-010 in 28-417, administracija 26-276,
prodajni oddelek 22-619.
607.
Na podlagi 7. točke prvega odstavka 79. člena ustavnega zakona izdaja Zvezni izvršni svet
UREDBO
O JUGOSLOVANSKEM BIBLIOGRAFSKEM INŠTITUTU
1. člen
Bibliografski institut FLRJ, ki je bil ustanovljen z uredbo o ustanovitvi in delu Bibliografskega inšti- tuta FLRJ (»Uradni list FLRJ« št. 77/49), nadaljuje z delom kot samostojen zavod z imenom: Jugoslo- vanski bibliografski inštitut.
Sedež Jugoslovanskega bibliografskega inštituta (v nadaljnjem besedilu: »inštitut)« je v Beogradu.
2. člen Inštitut:
1) obdeluj^ in hrani obvezne izvode publikacij, natisnjenih v Jugoslaviji, ki jih prejema v smislu posebnih predpisov;
2) izdeluje in objavlja publikacije 9 področja bibliografije, zlasti tekoče juigoslovanske bibliogra- fije knjig in člankov;
3) vodi centralni katalog tujih knjig in revij, ki so v knjižnicah v Jugoslaviji;
4) zbira podatke o publikacijah, objavljenih v tujini, ki S|e nanašajo na Jugoslavijo ali so njihovi avtorji Jugoslovani;
5) organizira in podpira sestavljanje bibliografij in bibliografska raziskovanja;
6) daje organom, zavodom, organizacijam in pri- zadetim osebam informacije s področja bibliografije:
7) vzdržuje zveze z ustreznimi tujimi ustanovami in organizacijami in jim daje informacije s pod- ročja bibliografije;
8) pošilja bibliografske podatke Organizaciji Združenih narodov za prosveto, znanost in kulturo (UNESCO) ter drugim založnikom mednarodnih bibliografij;
9) organizira in opravlja izmenjavo uradnih publikacij s tujino in posreduje v mednarodni iz- menjavi drugih publikacij;
10) opravlja druge zadeve s področja bibliogra- fije, ki so po posebnih predpisih v njegovem delov- nem področju.
3. člen Inštitut je pravna oseba.
4. člen Inštitut vodita svet in ravnatelj.
5. člen Svet ima petnajst članov.
Predsednika in štiri člane imenuje Zvezni iz- vršni svet.
Ostale člane volijo: šest članov Zveza društev bibliotekarjev Jugoslavije, po eniega iz vsake ljudske republike, tri člane pa delovni kolektiv inštituta izmed svojih uslužbencev in delavcev.
Ravnatelj inštituta je član sveta po položaju in ne more biti predsednik sveta.
Mandat predsednika in drugih članov sveta traje dve leti.
Član sveta, ki mu je mandat pretekel, je lahko znova imenovan oziroma izvoljen.
6. člen Svet inštituta:
1) določa delovni načrt in program inštituta;
2) sklepa o letnem finančnem načrtu in zaključ- nem računu inštituta;
3) sklepa o pravilih inštituta;
4) imenuje vodje tistih organizacijskih enot, za katere to določajo njegova pravila;
5) odloča o ugovorih uslužbencev in delavcev zoper odločbe ravnatelja inštituta o njihovem djelov- nem razmerju;
6) obravnava stanje v inštitutu in poročila o nje- govem delu ter sprejema po potrebi ustrezne sklepe;
7) opravlja druge zadeve, ki so po pravilih inšti- tuta in po drugih predpisih v njegovi pristojnosti.
7. člen
Svet odloča samo na sejah in je sklepčen, če je na seji navzočih večina njegovih članov.
Svet sklepa z večino glasov navzočih članov.
Seje svieta se sklicujejo po potrebi, vendar vsaj dvakrat na leto.
8. člen
Ravnatelja inštituta imenuje Zveizni izvršni svet ali organ, ki ga ta določi.
Ravnatelj:
1) neposredno vodi inštitut in organizira njegovo delo;
2) predstavlja inštitut pred državnimi organi in drug'mi;
3) sestavlja in predlaga delovni načrt in de'ovni program inštituta;
4) sestavlja predlog finančnega načrta, zaključ- nega računa in poročila o delu inštituta;
5) pripravlja seje sveta in skrbi za izvrševanje njegovih sklepov;
6) izdaja odločbe o delovnem razmerju uslužben- cev in delavcev inštituta;
7) skrbi, da se izvršujejo zakoni in drugi pred- pisi, ter pazi na zakonitost dela inštituta;
Stran 854. Številka 47. URADNI LIST FLRJ Sreda, 23. novembra 1960.
8) opravlja druge zadeve^ ki so po pravilih in- štituta v njegovi pristojnosti. "
Ravnatelj je disciplinski starešina za uslužben- ce in delavce inštituta,
9. člen
Oe misli ravnatelj, da kakšen sklep sveta ni v skladu z zakonom, drugimi predpisi ali s pravili in- štituta, zadrži njegovo izvršitev. Zadržani sklep mora takoj poslati Sekretariatu Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo, ki o njem dokončno odloči.
10. člen
Pravila inštituta vsebujejo zlasti določbe o nje- govi notranji organizaciji in djelu, njegovih organih, storitvah in o skladih.
Pravila inštituta potrdi Sekretariat Zveznega iz- vršnega sveta za prosveto in kulturo v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom za finance in s Se- kretariatom Zveznega izvršnega svjeta za občo upravo.
11. člen
Sredstva za delo si ustvarja institut _ z dohodki od svoje dejavnosti, z dotacijami, ki jih dobi od fe- deracije, in z drugimi dohodki.
Odredbodajalec za finančni načrt je ravnatelj in- štituta.
12. člen
Zakonitost dpi a inštituta nadzoruje Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za prosveto in kulturo.
13. člen
Z dnem, ko začne veljati ta uredba, neha veljati uredba o ustanovitvi in delu Bibliografskega inšti- tuta FLRJ (»Uradni list FLRJ« št. 77/49).
14. člen
Ta uriedba začne veljati osmi dan po objavi v
»Uradnem listu FLRJ«.
Zvezni izvršni svet R. p. št. 215.
Beograd, 8. novembra 1960.
Predsednik republike:
Josip Broz Tito s. r.
2. člen
V 11. členu se prvi stavek spremeni in se glasi:
»Po končanem prvem šolskem letu odidejo redni slušatelji na prakso, ki traje en do dva meseca; iz- redni slušatelji odidejo na prakso, ko napravijo vse izpite iz prvega letnika.«
3. člen
V prvem in drugem odstavku 16. člena se beseda:
»slušatelj« nadomesti z besedama: »redni slušatelj«.
23. člen se črta.
4. člen 5. člen
Ta uredba velja od dneva objave v »Uradnem li- stu FLRJ«.
Zvezni izvršni svet R. p. št. 216.
Beograd, 8. novembra 1960.
Predsednik republike;
Josip Broz Tito s. r.
608-
Na podlagi 4., 14. in 17. člena zakona o upravnih šolah (»Uradni list FLRJ« št. 29/56) izdaja Zvezni izvršni svet
UREDBO
O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH UREDBE O STATISTIČNI ŠOLI
1. člen
V uredbi o Statistični šoli (»Uradni list FLRJ«
št, 15/58) se doda za 10. členom nov, 10a člen, ki se glasi;
»Statistična šola ima redne in izredne slušatelje.«
609.
Na podlagi prvega odstavka 170. člena carinskega zakona (»Uradni Ust FLRJ« št. 24/59) izdaja Zvezni izvršni svet 1
UREDBO
O DOPOLNITVAH UREDBE O ZAČASNI CARINSKI TARIFI ZA UVOZ DOLOČENIH PROIZVODOV
1. člen
V uredbi o začasni carinski tarifi za uvoz dolo- čenih proizvodov (»Uradni list FLRJ« št. 25/60) se do- dasta za 5. členom dva nova člena, ki se glasita;
»5a člen
Pri investicijah, ki se financirajo s posojili iz splošnega investicijskega sklada, najetimi do 1. julija 1960, povečajo banke znesek najetega posojila za razliko, ki je nastala zaradi uporabe začasne carinske tarife za uvoz določenih proizvodov (»Uradni list FLRJ« št. 25/60) pri uvozni opremi v primerjavi s prej veljavnimi uvoznimi količniki, in sicer;
1) za investicije, ki se financirajo iz tega sklada za pospeševanje gospodarskega razvoja ljudskih republik Makedonije in Črne gore ter Avtonomne kosovsko- metohijske oblasti v skladu z določbami VIII. po- glavja družbenega plana gospodarskega razvoja Jugo- slavije od leta 1967 do 1961 (garantirane investicije);
2) za druge investicije, ki se financirajo iz tega sklada na gospodarsko nerazvitih območjih, navede- nih pod 1);
3) za investicije, ki se financirajo iz tega sklada v smislu 9. točke drugega odstavka III. poglavja ter 6. točke pod 4) iz II. razdelka XVII. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1960;
4) za nove velike objekte, ki se v celoti financi- rajo iz tega sklada, vštevši vse elektrogospodarske objekte, ki se financirajo iz tega sklada;
Sreda, 23. novembra 1960. URADNI LIST PLRJ Številka 47. — Stran 855.
5) za objekte, ki se financirajo' iz tega sklada, če posojilo iz tega sklada presega 10 milijard dinarjev.
Povečanje posojila v smislu prejšnjega odstavka dovoli banka v sorazmerju s posojilom, s katerim je splošni investicijski sklad udeležen pri gradnji inve- sticijskega objekta, in sicer ob enakih pogojih, kot osnovno posojilo.
Določbe prejšnjih dveh odstavkov se bodo smi- selno uporabljale tudi za investicije v civilnem zrač- nem prometu, ki se financirajo iz splošnega investi- cijskega sklada brez obveznosti vrnitve.
5b člen
Gospodarskim organizacijam, ki so pred 1. julijem 1S60 skleniile pogodbo o nakupu proizvodov iz začasne carinske tarife za uvoz določenih proizvodov v tujini in jo v redu priglasile pooblaščeni banki, proizvode pa uvozile po tem dnevu, lahko dovoli pristojna ca- rinarnica odlog plačila carine, vendair tako, da pla- čajo dolgovano carino najdalj do 31. decembra 1962 največ v osmih tromesečnih obrokih.
Odlog plačila se sme dovoliti le gospodarski orga- nizaciji (investitorju), ki nima potrebnih finančnih sredstev, da bi plačala carino, in jih ne more dobiti niti v obliki kredita od pooblaščene banke.
Odlog plačila sme dovoliti carinaTnica samo za ti- sti del carine, ki presega znesek, katerega bi morala plačati gospodarska organizacija po predpisih o obra- čunavanju razlik pri cenah iz poslovanja s tujino, ki so za zadevne proizvode veljali do 30. junija 1960«.
2. člen
Ta uredba velja od dneva objave v»Uradnem listu FLRJ« .
Zvezni izvršni svet R. p. št. 217.
Beograd, 8. novembra 1860.
Predsednik republike:
/ Josip Broz Tito s. r.
610.
Na podlagi drugega in tretjega odstavka 238. člena zakona o javnih uslužbencih (»Uradni list FLRJ« št.
53/57, 44/58, 1/59, 52/59 in 27/60) izdaja Zvezni izvršni svet
ODLOK
O OKVIRIH ZA UVEDBO POSEBNEGA DODATKA ZA UČNO OSEBJE DOLOČENE SPECIALNOSTI NA
VIŠJIH ŠOLAH
1. Kadar je na višjih šolah posebna potreba po učnem osebju določene specialnosti, lahko uvede re- publiški izvršni svet s svojimi predpisi za takšno osebje poseben dodatek v okvirih, ki jih predpisuje ta odlok.
2. Z učnim osebjem določene specialnosti je mi- šljeno po tem odloku učno osebje višjih šol s potreb- no šolsko Izobrazbo, ki predava teoretične strokovne predmete oziroma ima od skupnega števila ur več kot polovico ur iz teoretičnih strokovnih predmetov ali pa ima pratioen pouk.
Z učnim osebjem iz prejšnjega odstavka je mišlje- no tudi učno osebje z nazivom učitelja praktičnega pouka.
3. Za predmete teoretičnega strokovnega pouka v smislu prvega odstavka 2. točke tega odloka se šbe- jejo predmeti, ki jih določi republiški svet za pro- sveto na predlog sveta višje šole.
Potrebno šolsko izobrazbo v smislu prvega od- stavka 2. točke tega odloka določi republiški izvršni svet.
4. Posebni dodatek za učno osebje določene spe- cialnosti na višjih šolah lahko znaša mesečno:
1) za učno osebje z nazivom profesorja višje šole — —-. — do
2) za učno osebje z nazivom predavatelja višje šole — — — do
3) za drugo učno osebje:
a) s fakultetno ali njej enako izobrazbo — — — — — — do
b) z izobrazbo, ki jo dajejo višje šole oziroma strokovne šole do
4) za učno osebje z nazivom učitelja praktičnega pouka — — do
8.000 dinarjev 6.000 dinarjev 5.000 dinarjev 4.000 dinarjev 4.000 dinarjev.
5. Določbe tega odloka se nanašajo tudi na usluž- bence na položaju ravnatelja oziroma predstojnika od- delka višje šole, če izpolnjujejo ostale pogoje, ki jih določa ta odlok za učno osebje določene specialnosti.
6. Republiški izvršni svet lahko določi poseben dodatek v stalnem znesku ali pa njegov najmanjši in največji znesek; pri tem največji znesek ne sme pre- segati zneska iz 4. točke tega odloka.
S predpisom, s katerim uvede poseben dodatek, določi republiški izvršni svet tudi merilo za njegovo dodelitev, če določi njegov najmanjši in največji zne- sek, pa merilo za dodelitev do določenega največjega zneska.
7. Odločbe o dodelitvi posebnega dodatka za učno osebje določene specialnosti na višjih šolah izdaja za imenovanje pristojni organ.
8. Dodatek, priznan po tem odloku, gre učnemu osebju ves čas, dokler službuje na višji šoli.
9. Ta odlok veflja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«.
R. p. št. 218.
Beograd, 8. novembra 1960.
Zvezni izvršni svet Sekretar:
Veljko Zeković s. r.
611.
Podpredsednik:
Mijalko Todorović s. r.
Na podlagi 1. in 2. točke XXI. poglavja zveznega družbenega plana za leto 1960 izdaja Zvezni izvršni svet
ODLOK
O PRENEHANJU VELJAVNOSTI NAJVIŠJIH PRO- DAJNIH CEN ZA ŽAGAN BUKOV LES 1. V odloku o najvišjih prodajnih cenah za po- samezne proizvode (»Uradni list FL-RJ« št. 3/58) neha veljati IV. točka.
2. Zvezni državni sekretariat za blagovni promet poskrbi za izvedbo tega odloka in izda za to po po-
trebi natančnejše predpise.
3. Ta odlok velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«.
R. p. št. 221.
Beograd, 8. novembra 1960.
Zvezni izvršni svet Sekretar:
Veljko Zekovič s. r.
Podpredsednik:
Mijalko Todorović s, r.
Stran 856. — Številka 47. URADNI LIST FLRJ Sreda, 23. novembra 1960.
612.
Na podlagi prvega odstavka la točke in 2. točke odloka o obračunavanju uvoznih in izvoznih razlik pri cenah (»Uradni list FLRJ« št. 54/55, 22/56, 6/58, 23/58, 14/59 in 40/60) izdaja Komite za zunanjo trgo- vino v soglasju z Zveznim državnim sekretariatom-za finance in Zveznim državnim sekretariatom za bla- govni promet
ODREDBO
O DOPOLNITVAH ODREDBE O KOLIČNIKIH ZA OBRAČUNAVANJE RAZLIK V CENAH PRI IZVOZU
IN UVOZU DOLOČENIH PROIZVODOV IN STORITEV
1. V odredbi o količnikih za obračunavanje raz- lik v cenah pri izvozu in uvozu določenih proizvodov in storitev (»Uradni list FLRJ« št. 21/57, 30/57. 33/57, 40/57, 42/57, 45/57, 50/57, 52/57. 4/58. 6/58, 9/58, 11/58, 13/58, 14/58, 17/58, 19/58, 23/58, 29,58, 31/58. 40/58, 42/58, 45/58, 49/58, 9/59, 12/59, 15/59. 30/59, 31/59, 34/59 , 49/59, 50/59, 51/59, 2/60, 7/60, 9/60, 17/60, 20/60, 21/60, 23/60, 25/60, 28/60, 31/60, 32/60, 36/60 in 43/60) se dodasta v I. točki razdelek B panoga 117 — Kovinska prede- lovalna industrija, za besedilom zaporedne številke 75 novi besedili pod zaporednima številkama 76 in 77, ki se glasita:
«76. Deli gospodinjskih strojev, naprav in aparatov (šivalnih strojev, aparatov na propan- butan plin, radijskih sprejemnikov, termičnih aparatov, hladilnikov in pod.), če jih kupujejo proizvajalna podjetja kovinske predelovalne industrije in elektroindustrije kot reproduk- cijski material za lastno proizvodnjo teh .stro- jev, naprav in aparatov*******) 1,50
77. Gospodinjski stroji, naprave in aparati v delih-ter posamezni njihovi deli, če jih ene ali druge kupujejo proizvajalna podjetja ko- vinske predelovalne industrije in elektroindu- strije na podlagi licence za lastno proizvodnjo teh strojev, naprav in aparatov*******) 1,50.«
Na koncu te panoge se doda pod črto opomba, ki se glasi:
»*******) Za te dele ne velja opomba 1 iz začasne carinske tarife za uvoz določenih proizvodov (»Urad- ni list FLRJ« št. 25/60), ker stroji, naprave in apa- rati, za katere so namenjeni, niso zajeti v zaporedni številki 127 omenjene tarife.«
2. V 1. točki razdelek B panoga 119 — Elek- troindustrija, se dodasta za besedilom zaporedne šte- vilke 48 novi besedili pod zaporednima številkama 49
in 50, ki se glasita:
»49. Deli gospodinjskih strojev, naprav in aparatov (radijskih sprejemnikov, termičnih aparatov, hladilnikov in pod.), če jih kupujejo proizvajalna podjetja kovinske predelovalne industrije in elektroindustrije kot reproduk- cijski material za lastno proizvodnjo teh stro- jev, naprav in aparatov****) 1,50
50. Gospodinjski stroji, naprave in aparati v delih ter njihovi posamezni deli, če jih ene ali druge kupujejo proizvajalna podjetja ko- vinske predelovalne industrije in elektroindu- strije na podlagi licence za lastno proizvodnjo teh strojev, naprav in aparatov****) 1,50.«
Na koncu te panoge se doda pod črto opomba, ki se glasi:
»****) Za te dele ne velja opomba 1 iz začasne carinske tarife za uvoz določenih proizvodov (»Urad- ni list FLRJ« št. 25/60), ker stroji, naprave in apa-
rati, za katere so namenjeni, niso zajeti v zaporedni številki 127 omenjene tarife.«
3. V I. točki razdelek B panoga 127 — Živilska industrija, se besedilo zaporedne številke 3 spremeni in se glasi:
»3. Kava 1,80.«
4. Ta odredba velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«; uporablja se za proizvode iz 1. in 2.
točke te odredbe, uvožene od 1. julija 1960 kot dneva, ko je začela veljati uredba o začasni carinski tarifi za uvoz določenih proizvodov, ne glede na to, kdaj so bili zadevni uvozni posli sklenjeni, in za proizvode iz 3. točke te odredbe, uvožene od dneva njene uve- ljavitve.
P. št. 1969.
Beograd, 18. novembra 1960.
Predsednik
Komiteja za zunanjo trgovino;
Sergej Kraigher s. r.
613.
Na podlagi 287. člena zakona o invalidskem za- varovanju (»Uradni list FLRJ« št. 49/58 in 27/59) predpisuje Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za delo
PRAVILNIK
O STROKOVNI USPOSOBITVI INVALIDOV S POKLICNO REHABILITACIJO
1. člen
Delovni invalidi, ki imajo pravico do poklicne rehabilitacije v smislu 94. in 95. člena zakona o in- validskem zavarovanju in se s praktičnim delom usposabljajo za opravljanje določenega dela na dolo- čenem delovnem mestu oziroma za določene poklice, pridobijo usposobljenost za delo na določenem delov- nem mestu (strokovno izobrazbo) in ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe na način, ob pogojih in v rokih, ki jih določa ta pravilnik.
Določbe tega pravilnika se glede strokovne uspo- sobitve s poklicno rehabilitacijo primerno uporablja- jo tudi za vojaške vojne invalide, mirovne vojaške invalide ter z njimi izenačene invalide in otroke v vojni padlih, umrlih ali pogrešanih oseb, ki imajo pra- vico do rehabilitacije po zakonu o vojaških vojnih in- validih (»Uradni list FLRJ« št. 33/57, 44/58, 42/59 in 48/59), in pa za defektne osebe, ki jih za socialno varstvo pristojni upravni organi pošiljajo na reha- bilitacijo.
2, člen
Kadar se osebe iz 1. Mena tega pravilnika (v nadaljnjem besedilu: »invalidi«) usposabljajo za delo, kateremu ustreza stopnja strokovne izobrazbe pri- učenih (specializiranih) delavcev in njim ustrezajo- čih strokovnih kadrov, pridobi invalid sposobnost za tako- delo, če z uspehom konča poklicno rehabilita- cijo, ne glede na to, koliko časa je trajala.
Da je bila poklicna rehabilitacija v primerih iz prejšnjega odstavka z uspehom končana, se ugotovi tako, da se posebna komisija, ki jo imenuje upravni organ organizacije oziroma predstojnik zavoda, v ka- terem je bil invalid na rehabilitaciji, prepriča o nje- govem strokovnem znanju.
O uspešno končani poklicni rehabilitaciji za do- ločeno delo izda organizacija oziroma zavod invalidu
Sreda, 23. novembra 1960. URADNI LIST FLRJ Številka 47. — Stran 857.
pismeno potrdilo, organu, ki je invalida poslal na re- habilitacijo. pa pošlje poročilo v skladu s predpisi o invalidskem zavarovanju.
3. člen
Kadar se invalid usposablja za delo, ki mu ustre- za strokovna izobrazba kvalificiranih delavcev, teh- nikov ali njim ustrezajočih strokovnih kadrov ali pa kakšna od te višja stopnja strokovne izobrazbe, je uspešen konec poklicne rehabilitacije podlaga in po- goj za pripustitev k strokovnemu izpitu za pridobitev
■dstreza j oče stopnje strokovne izobrazbe oziroma za to, da je ta invalid lahko razporejen na delovno me- sto, na katerem se opravlja delo, za katero se je z re- habilitacijo usposobil.
Da ja bila poklicna rehabilitacija v primerih iz prejšnjega odstavka uspešno končana, ugotovi k mi- sija iz drugega odstavka 2. člena tega pravilnika:
1) ne glede na trajanje rehabilitacije — če je imel invalid že pred invalidnostjo na predpisani način pridobljeno enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot je stopnja, ki ustreza delu, za katero se je inval'd z re- habilitacijo usposobil;
2) po najmanj šestmesečni rehabilitaciji — če in- valid pred invalidnostjo ni imel na predpisani način pridobljene ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, usposobiti pa se namerava za opravljanje določenega dela na določenem delovnem mestu;
3) po najmanj enoletni rehabilitaciji — če invard pred invalidnostjo ni imel na predpisani način pri- dobljene ustrezne stopnje strokovne izobrazbe, uspo- sobiti pa se namerava za opravljanje vsega dela do- ločenega poklica.
O uspešnem koncu poklicne rehabilitacije pošlje upravni organ organizacije oziroma predstojnik za- voda, v katerem je bila rehabilitacija končana, orga- nu, ki je invalida poslal na rehabilitacijo, poročilo v skladu s predpisi o invalidskem zavarovanju.
4. člen
Za invalida, ki je bil na poklicni rehabilitaciji na delovnem mestu pri zasebnem delodajalcu, ugotovi v primerih iz 2. in 3. člena tega pravilnika uspešen konec rehabilitacije komisija, ki jo imenuje ustrezna okrajna zbornica.
5. člen
Invalidi, ki so se s poklicno rehabilitacijo uspo- sobili za strokovni izpit za pridobitev ustrezne stop- nje strokovne izobrazbe v smislu 3. člena tega pra- vilnika, se napo'tijo, če to sami zahtevajo, takoj po uspešno končani rehabilitaciji na ustrezni strokovni izpit v zavod, v katerem se pripravljajo taki stro- kovni kadri, oziroma k organu, pri katerem se opravljajo strokovni izpiti. V takem primeru ostane invalid do strokovnega izpita še naprej na rehabili- taciji, da se izpopolni v strokovnem znanju na delu, za katerega se je usposobil.
6. člen
Za strokovni izpit priglasi invalida v primerih iz 5. člena tega pravilnika upravni organ organizacije oziroma predstojnik zavoda, v katerem je bila reha- bilitacija končana; o tem obvesti organ, ki je poslal invalida na rehabilitacijo. ^
Priglasitvi za strokovni izpit (prvi odstavek) je treba priložiti tudi dokumentacijo, ki se nanaša na rehabilitacijo invalida, zlasti pa: odločbo o napotitvi na poklicno rehabilitacijo; podatke o že priznani stro- kovni izobrazbi in o strokovni izobrazbi, ki se je zahtevala za delo, ki ga je invalid opravljal pred in- validnostjo in je bilo pri odločanju o pravici do re- habilitacije po njej določeno delo, za katero se je
invalid usposobil; podatke o vzrokih, naravi in teži invalidnosti; podatke o trajanju rehabilitacije in o delovnem mestu oziroma delu, ki ga je invalid oprav- ljal med rehabilitacijo; poročilo komisije, ki se je prepričala o strokovnem znanju, pridobljenem z re- habilitacijo. V primerih iz 9. člena tega pravilnika je treba priložiti priglasitvi tudi mnenje organizacije oziroma zavoda o tem, ali je treba strokovni izpit v posameznem primeru posebej prilagoditi.
7. člen
Invalidi, ki delajo po končani poklicni rehabi- litaciji ustrezni strokovni izpit, da bi pridobili katero od stopenj strokovne izobrazbe za opravljanje kakš- nega delavskega poklica, delajo ta strokovni izpit na način, ki ustreza vrsti dela, za katero so se usposobili z rehabilitacijo v industrijskih, gradbenih, kmetij- sk;h, gozdarskih ali obrtnih poklicih, in sicer po programih, določenih v skladu s predpisi o izobraže- vanju strokovnih kadrov in s tem pravilnikom.
Invalidom iz prejšnjega odstavka, ki so že prej pridob'li na predpisani način enako stopnjo strokovne izobrazbe, kot je stopnja, ki ustreza delu, za katerega so se usposobili z rehabilitacijo, ni treba delati stro- kovnega izpita iz splošnega (splošnega izobraževalne- ga) dela in ne iz tistih predmetov posebnega (teore- tičnega strokovnega) dela, ki so sestavni del progra- ma strokovnega izpita za že priznano jim stopnjo stro- kovne izobrazbe.
Invalidi iz prvega odstavka tega člena, ki dotlej še niso pridobili enake stopnje strokovne izobrazbe, kot je stopnja, ki ustreza delu, za katero so se uspo- sobili z rehabilitacijo, morajo delati strokovni izpit iz vsega posebnega (teoretičnega strokovnega) dela po programu, določenem v skladu s predpisi o izobraže- vanju strokovnih kadrov, iz splošnega (splošnega izo- braževalnega) dela pa po skrajšanem programu, ki ga določi zavod za strokovno izobraževanje kadrov v soglasju z republiškimi organi, ki so pristojni za stro- kovno izobraževanje kadrov.
8. člen
Dokler ne bodo izdani predpisi iz 158. člena ozi- roma iz 410. člena zakona o delovnih razmerjih (»Urad- ni list FLRJ« št, 53/57. 26/53 in 1/59), lahko prido- bijo invalidi, ki se s poklicno rehabilitacijo usposobijo za delo določenih gospodarskih poklicev, kateremu ustreza stopnja strokovne izobrazbe tehnikov in njim ustrezajočih strokovnih kadrov ali kakšna od te višja stopnja strokovne izobrazbe, ustrezno stopnjo stro- kovne izobrazbe tako, da delajo strokovne izpite po programih, ki so predpisani za javne uslužbence.
Invalidi, ki se s poklicno rehabilitacijo usposobijo za takšno delo v javni službi, za katero se zahteva določena stopnja strokovne izobrazbe, pridobijo ustrezno stopnjo strokovne izobrazbe na enak način in ob enakih pogojih, kot je to predpisano za usluž- bence posamezne javne službe.
Izpiti iz prvega in drugega odstavka tega člena se delajo pred komisijami iz 174. člena zakona o jav- nih uslužbencih (»Uradni list FLRJ« št. 53/57, 44/58, 1/59, 52/59 in 27/60).
Stran 858. — Številka 47. URADNI LIST FLRJ Sreda, 23. novembra 1960.
б. člen
Kadar delajo v primerih iz 7. člena tega pravil- nika strokovni izpit invalidi, pri katerih so zaradi narave ali teže invalidnosti zmanjšane duševne zmož- nosti, se bodo upoštevale dotlej, dokler ne bodo pred- pisani zanje posebni programi, tudi individualne mož- nosti vsakega posameznega kandidata, obvladati gra- divo splošnega dela strokovnega izpita ter tisto teo- retično gradivo posebnega dela strokovnega izpita, ki ne vpliva bistveno na invalidovo zmožnost, da stro- kovno opravlja delo, za katero se je usposobil z re- habilitacijo.
O uporabi določbe prejšnjega odstavka odloča v vsakem posameznem primeru posebej komisija, pred katero se dela izpit, na podlagi dokumentacije, ki je priložena priglasitvi za izpit, zlasti pa po mnenju in podatkih, ki jih je navedla k priglasitvi za izpit or- ganizacija oziroma zavod, pri katerem je bil invalid na poklicni rehabilitaciji (drugi odstavek 6. člena). V takih primerih prilagodi komisija način izpraševanja glede obsega potrebnega znanja iz omenjenega gradi- va tako, da se olajša strokovni izpit invalidom, ki so sdcer zadosti usposobljeni za praktično delo, za katero so se z rehabilitacijo usposabljali.
10. člen
Invalid, ki napravi strokovni izpit v smislu tega pravilnika, dobi listino o opravljenem izpitu, in si- cer na tak način, kot to določajo predpisi, s katerimi so urejena vprašanja s področja strokovne usposo- bitve. Ti predpisi se uporabljajo pri invalidih tudi glede drugega, kar je v zvezi s strokovnim izpitom, ter glede popravnih in ponavljalnih izpitov.
Ti predpisi se uporabljajo tudi glede rokov za popravne in ponavljalne izpite; pri tem lahko do- loči organ, ki je poslal invalida na strokovno usposo- bitev, v posameznem primeru tudi poseben rok.
11. člen
Invalidi, ki so pred uveljavitvijo tega pravilnika končali poklicno rehabilitacijo, na katero jih je po- slal pristojni organ, ki pa jim ni bila priznana stro- kovna izobrazba za delo oziroma poklic, za katerega so se z rehabilitacijo usposobili, lahko pridobijo ustre- zno stopnjo strokovne izobrazbe po tem pravilniku.
O strokovnem znanju v smislu drugega odstavka 2. člena in drugega odstavka 3., člena tega pravilnika se prepriča v primerih iz prejšnjega odstavka komi- sija pri organizaciji oz;roma zavodu, v katerem je tak invalid zaposlen, oziroma komisija pri organiza- ciji ali zavodu, v katerem je bil invalid na rehabi- litaciji — če ni zaposlen.
12. člen
Osebe, pri katerih je bila ugotovoljena invalid- nost, pa niso pridobile pravico do poklicne rehabili- tacije ali so to pravico izgubile oziroma je niso izko- ristile kot osebe iz 1. člena tega pravilnika, ki pa so se same usposobile za določeno delo oziroma za do- ločen poklic, lahko pridobijo ustrezno stopnjo stro- kovne izobrazbe s tem, da napravijo strokovni izpit v smislu 7. člena tega pravilnika.
O strokovnem znanju v smislu drugega odstavka 3. člena tega pravilnika se prepriča v primerih iz prejšnjega odstavka komisija, na katero napoti pri- zadetega upravni organ občinskega ljudskega odbora za socialno varstvo po poprejšnjem sporazumu z or- ganizacijo oziroma zavodom, pri katerem je komisija.
Ne glede na 3. člen tega pravilnika lahko delajo osebe iz prvega odstavka tega člena strokovni izpit (7. člen), če so po nastanku invalidnosti najmanj eno leto opravljale delo, ki ustreza stopnji strokovne izo- brazbe, za katero želijo delati izpit.
13. člen
Z dnem, ko začne veljati ta pravilnik, neha veija- ti navodilo o strokovn h izpitih usposobljenih inva- lidov (»Uradni list FLRJ« št. 41/53).
14. člen
Ta pravilnik začne veljati osmi dan po objavi v
»Uradnem listu FLRJ«.
Št. 62.
Beograd, 21. oktobra 1960.
Sekretar za delo;
Moma Marković s. r.
614.
Na podlagi tretjega odstavka 175. člena zakona o javnih uslužbencih (»Uradni list FLRJ« št. 53/57, 44/56, 1/59, 52/59 in 27/60) ter 7. točke 1. člena in 4.
točke prvega odstavka 2. člena uredbe o zveznih ma- tičnih upravnih organih za vprašanja strokovne uspo- sobitve kadrov (»Uradni list FLRJ« št. 29/59 in 8/60) predpisuje Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za občo upravo
PRAVILNIK
O STROKOVNI IZOBRAZBI IN STROKOVNIH IZPITIH USLUŽBENCEV RADIOTELEGRAFSKE
SLUŽBE I. Splošne določbe
1. člen
Ta pravilnik velja za uslužbence, ki se jim nazivi določajo po pravilniku o nazivih uslužbencev radio- telegrafske službe (»Uradni list FLRJ« št. 22/58).
2. člen
S strokovno izobrazbo za nazive iz 1. člena pravil- nika o nazivih uslužbencev radiotelegrafske službe je treba razumeti:
1) z nižjo strokovno izobrazbo za radiooperaterja
— osnovno šolo (6. in 28. člen splošnega zakona o šol- stvu — »Uradni list FLRJ« št. 28/58) ali njej enako izobrazbo, radiotelegrafski tečaj, trajajoč 6 do 12 me- secev, predpisano delovno dobo in strokovni izpit;
2) s srednjo strokovno izobrazbo za radiotelegra- fista II. razreda — gimnazijo ali drugo njej ustrezno strokovno šolo (35. in 54. člen splošnega zakona o šol- stvu), radiotelegrafski tečaj, trajajoč 6 do 12 mesecev, predpisano delovno dobo in strokovni izpit a^li izobraz- bo radiooperaterja in poseben izpit za priznanje sred- nje strokovne izobrazbe po tem pravilniku;
3) z višjo strokovno izobrazbo za radiotelegralista I. razreda — -izobrazbo radiotelegrafista П. razreda in poseben izpit za priznanje višje strokovne izobrazbe po tem pravilniku.
3. člen
Pripravniška doba je za naziv radiooperaterja in radiotelegrafista II. razreda.
Pripravniška doba traja dve leti. Po preteku pri- pravniške dobe dela pripravnik strokovni izpit.
URADNI LIST FLRJ Za pripravnika se sprejme, kdor nima potrebne
prakse in strokovnega izpita.
II. Strokovni pouk pripravnikov 4. člen
Med pripravniško dobo je pripravnik na strokov- nem (praktičnem) pouku.
Namen strokovnega pouka je. da spozna priprav- nik med pripravniško dobo s praktičnim delom in uče- njem pod nadzorstvom po določenem programu delo na posameznih delovnih mestih, za katera so predvi- deni uslužbenci z ustreznim nazivom.
5. člen
Program strokovnega pouka za pripravn;ke določi predstojnik organa, zavoda ali organizacije (v nadalj- njem besedilu: »organ«), pri katerem je pripravnik za- poslen.
Ce je pripravnik na strokovnem pouku pri kakš- nem drugem organu, ne pa pri tistem, pri katerem je zaposlen, se sestavi program strokovnega pouka v sporazumu s predstojnikom omenjenega organa.
Program strokovnega pouka obsega zlasti: dela, ki jih mora spoznati pripravnik na posameznih de- lovnih mestih, trajanje pouka na ±ak;h mestih pri posameznih organizacijskih enotah in način pouka.
Program obsega tudi morebiten pouk pri drugih or- ganih in nadzorstvo nad tem poukom.
6. člen
Predstojn k organa, pri katerem je pripravnik na strokovnem pouku, mora omogočiti pripravniku, da spozna med poukom vse delo po programu.
Pred začetkom strokovnega pouka je treba pri- pravnika seznati z določbami tega pravilnika, s pro- gramom strokovnega izpita, ki ga bo moral delati, n 3 programom strokovnega pouka.
Za pravilen in popoln strokovni pouk je odgovo- ren predstojnik organa.
Predstojnik organa lahko odredi drugega usluž- benca, naj skrbi za strokovni pouk pripravnikov.
7. člen
Ce pr'pravnlk pri organu, pri katerem je zapo- slen, nima možnosti, seznaniti se z vsem delom na- ziva, za katerega se pripravlja, in si. pridobiti prakso, ki mu je potrebna za strokovni izpit, mu mora to predstojnik organa omogočiti na kakšen drug prime- ren način (da ga od časa do čaea napoti k drugim organom ali pa pošlje na ustrezne tečaje, seminarje in pod.).
8. člen
Da bi se pripravnik čim bolje pripravil za stro- kovni izpit, mu je treba dati med strokovnim poukom v delovnem času dovolj časa, da se seznani s predpi- si in z ustrezno strokovno literaturo.
9. člen
Med strokovnim poukom mora pisati pripravnik dnevnik strokovnega pouka.
V dnevnik strokovnega pouka vpisuje pripravnik, na katerih delovnih mestih oziroma delih se je učil, koliko časa je trajal pouk na posameznih delovnih mestih oziroma delih organizacijske enote, pri kateri je bil na pouku, in kako je pouk potekal.
Dnevnik strokovnega pouka pregleduje ter izva- janje pouka potrjuje starešina organizacijske enote, pri kateri je pripravnik določen čas na pouku. Dnev-
nik potrdi vsaj enkrat na mesec. Po končanem pouku da starešina mnenje o uspehu, ki ga je pripravnik dosegel med poukom.
10. člen
V skladu s programom strokovnega pouka lahko dobiva pripravnik v delo določene zadpve posamez- nih delovnih mest, ki so predvidene za naziv, za katerega se pripravlja. Takšno delo se šteje za del strokovnega pouka in ga pripravnik opravlja pod nadzorstvom.
Pripravnik ne more biti na vodilnem miestu ozi- roma po'ožaju in ne more nadomestovati uslužbenca na takšnem mestu oziroma položaju.
Ce strokovni pouk ne ^oteka po določenem pro- gramu ali se ravna v nasprotju z določbami tega pra- vilnika o strokovnem pouku, mora pripravnik to spo- ročiti upravnemu organu, pri katerem je administra- tivna inšpekcija.
11. člen
Predstojnik iz 7. člena tega pravilnika oziroma uslužbenec, ki ga ta določi, lahko izprašuje priprav- nika, da se prepriča, ali se je pripravil za izpit in v ko'ikšni meri.
Ce ugotovi z iaprasevanjjem, da pripravnik še ni dovolj pripravljen za izpit, ga mora na to opozoriti in mu svetovati, katero gradivo mora še predelati in v kolikšni meri.
V okviru izpraševanja iz prejšnjih dveh odstav- kov je treba dajati pripravniku tudi poskusne pi- smene naloge po programu strokovnega izpita.
III. Strokovni izpit 12. člen
Program strokovnega izpita obsega splošni in posebni del.
13. člen
G-radivo za program splošnega dela strokovnega izpita za radiooperaterja obsega:
1) državno in politično ureditev Jugoslavije — osnovno znanje;
2) samoupravo v gospodarskih organizacijah in upravijanje v družbisnih službah — osnovno znanje;
3) zakon o javnih uslužbencih in prvi del zakona o delovnih razmerjih — osnovno znanje;
4) temeljne pravice iz socialnega zavarovanja;
5) pisarniško poslovanje — oznovno znanje;
6) organizacijo službe, pri kateri je pripravnik zaposlen.
Gradivo za program splošnega dela strokovnega izpita za radiotelegrafista II. razreda in radiotele- grafista I. razreda obsega:
1) državno in politično ureditev Jugoslavije;
2) samoupravo v gospodarskih organizacijah;
3) upravljanje v družbenih službah;
4) zakon o javnih uslužbencih in prvi del zakona o delovnili razmerjih;
5) temeljne pravice iz socialnega zavarovanja;
6) pisarniško poslovanje — osnovno znanje;
7) organizacijo službe, v kateri je pripravnik za- poslen.
14. člen
Gradivo za program posebnega dela strokovnega izpita za radiooperaterja obsega:
1) osnovno znanje iz elektrotehnik|e;
2) osnovno znanje iz radijske tehnike;
3) osnovno znanje pravil o radijskem prometu.
Stran 860. ^— Številka 47. URADNI LIST FLRJ Sreda, 23. novembra 1960.
15. člen
Gradivo za program posebnega dela strokovnega izpita za radiotelegrafista II. razreda obsega;
1) osnovne pojme in osnovne zakonje elektro- tehnike;
2) radijsko tehniko;
3) radijske naprave;
4) predpise o radijskem prometu;
5) sprejemanje in oddajanje Morzejevih znakov;
6) osnovno znanje metfeorologijie;
7) temelje prometnega zemljepisa;
8) prevod 200 besed angleškega ali francoskega besedila na srbskohrvatski jezik s slovarjem, siesta- vitev treh različnih uradnih sporočil in znanje stro- kovne terminologije v radiotelegrafskd in radiotele- fonski službi.
16. člen
Gradivo za program posebnega dela strokovnega izpita za radiotelegrafista I. razreda obsega:
1) teoretične osnove elektrotehnike;
2) radijsko tehniko;
3) radijske naprave;
4) predpise iz radijskega prometa;
5) sprejemanje in oddajanje Morzejevih znakov;
6) meteorologijo;
7) temelje prometnega zemljepisa;
8) angleški ali francoski jezik.
17. člen
Programe splošnega in posebnega dela strokov- nega izpita za nazive iz 14., 15. in 16. člena tega pra- vilnika predpiše Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze v soglasju s Sekretariatom Zvpznega izvršnega sveta za občo upravo po gradivu, ki je določeno v tem pravilniku.
IV. Opravljanje strokovnega izpita 18. člen
Pismeno priglasitev za -strokovni izpit vloži kan- didat pri organu, pri katerem je zaposlen, ta pa jo pošlje organu, pri katerem je izpitna kcm'saja. Pri- pravnik se sme priglasiti za strokovni iznit kvečjemu en mesec pred pretekom pripravniške dobe.
V priglasitvi za strokovni izpit mora kandidat navesti: kdaj in kje je rojen (okraj, občina, ljudska republika), podatke o strokovni izobrazbi (šole, te- čaji, izpiti), nazivu, plačilnem razredu in o delu, ki ga je opravljal; poleg tega mora priložiti overjen prepis odločbe o imienovanju (nastavitvi), pripravnik pa tudi program in dnevnik strokovnega pouka z mnenjem o uspehu, ki ga je dosegel med poukom.
Za uslužbenca, ki mora delati v smislu drugega odstavka 197. člena in tretjega odstavka 198. člena zakona o javnih uslužbencih dopolnilni izpit, je treba v priglasitvi navesti, kateri izpit je uslužbenec že prej napravil ter iz katerega gradiva namerava delati dopolnilni izpit.
19. člen
Ce uslužbencu ni določen rok za strokovni izpit v odločbi o imenovanju in tudi rui izpita oproščen, mora delati ustrezni izpit ob pogojih in v rokih iz drugega odstavka 197. člena, tretjega odstavka 198.
člena in prvega odstavka 199. člpna zakona o javnih uslužbencih.
20. člen
Organ, pri katerem je izpitna komisija, pripusti priglašenega kandidata k izpitu, če ugotovi, da iz-
polnjuje pogoje, ki so predpisani za pripustitev k izpitu. O tem obvesti kandidata po organu, pri ka- terem je zaposlen. Enako obvesti tudi kandidata, ki ga ne pripusti k izp tu.
Ce organ, pri katerem je izpitna komisija, ugo- tovi, da strokovni pouk ni potekal po programu, lahko pripusti kandidata k strokovnemu izpitu, če ta ni kriv za nepravilen potek pouka.
Organ, pri katerem je izpitna komisija, določi razpored in roke ter čas strokovnih izpitov; pri tem mora paziti na to, da pri izpitih ne pride do zastoja, in upoštevati tudi želje ter koristi kandidatov.
Kandidat, ki je pripuščen k izpitu, mora biti ob- veščen o dnevu izpita najmanj 15 dni pred izpitom.
21. člen
Pripravniki in uslužbenci z nazivi radiotelegraf- ske stroke delajo strokovni izpit pred izpitno komisijo, ki jo formira Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze v soglasju s Sekretariatom Zve- znega izvršnega sveta za občo upravo.
V odločbi o formiranju izpitne komisije mora biti določen tudi kraj, v katerem bo sedež komisije.
22. člen
Izpitno komisijo sestavljajo predsednik in štirje članic ki so hkrati tudi izpraševalci. Ce je treba, se komisija lahko dopolni tudi z izpraševalci, kolikor jih je treba za določen del izpitnega gradiva.
Z odločbo o imenovanju članov komisije mora biti določenih prav toliko namestnikov in zapisnikar.
Prav tako mora biti s to odločbo določeno, katero gradivo bodo izpraševali posamezni člani komisije oziroma izpraševalci.
Predsednik, člani komisije, njihovi namestniki in izpraševalci se imenujejo izmed priznanih strokov- njakov.
Za člana izpitne komisije ne more biti imenovan, kdo ima nižjo izobrazbo, kot je izobrazba, ki se za- hteva za naziv, za katerega dela kandidat izpit.
23. člen
Vse administrativno delo v zvezi s strokovnim izpitom opravlja praviloma za šolstvo in strokovni dvig kadrov pristojna organizacijska enota organa, pri katerem je izpitna komisija. Ce takšne organiza- cijske enote ni, določi predstojnik organa, katera organizacijska enota oziroma služba naj opravlja to delo.
24. člen
O poteku strokovnega izpita se vodi zapisnik.
Zapisnik se vodi po obrazcu, ki je predpisan v navodilu o obrazcu za priglasitev za izpit, obrazcu zapisnika izpitne komisije in o obrazcu potrdila o izpitu (»Uradni list FLRJ« št. 27/59).
25. člen
Strokovni izpit je pismen, usten in praktičen.
Naloge za pismeni izpit sestavi član komisije ozi- roma izpraševalec, ki ga določi izpitna komisija, ter jih predlaga komisiji, ki določi nalogo. Z nalogo je lahko zajeto eno ali več vprašanj iz gradiva za pro- gram posebnega dela strokovnega izpita, ki najbolj ustrezajo praksi službe, v kateri je pripravnik za- poslen.
Nalogo je treba sestaviti tako, da je iz njene obdelave moč razvideti, koliko je kandidat obvladal predpise in drugo znanje, ki je potrebno za naziv, za katerega se pripravlja.
26. člen
Predsednik ali član izpitne komisije, ki ga ta do- loči, izroči kandidatom naloge neposredno pred za-
URADNI LIST FLRJ Številka 47. — Stran 881.
Sreda, 23. novembra 1S60.
četkom pismenega izpita. Pri tem sporoči kandidatom, kateri pripomočki so jim dovoljeni pri pismeni nalogi.
Uporaba drugih pripomočkov ter prepisovanje naloge ima za posledico odstranitev z izpita.
Pri pisanju naloge so navzoči predsednik ali član komisije, ki ga ta določi, član komisije oziroma iz- praševalec, ki je sestavil nalogo, in zapisnikar.
27. člen
Za pismeno nalogo dobi kandidat štiri ure časa.
Ta čas se računa od trenutka, ko kandidat dobi nalogo.
Naloga (izvirnik in konceipt) se piše na papirju, na katerem je pečat organa, pri katerem je izpitna komisija.
Kandidat podpiše vsak posamezen list, na katerem je pisal nalogo. Navzoči član izpitne komisije zapiše na nalogi čas, ko jo je kandidat oddal, in potrdi to s svojim podpisom.
28. člen
Ko kandidat izdela pismeno nalogo, sledi ustno izpraševanje.
Na ustnem izpraševanju se kandidat izpraša iz vsega' predpisanega gradiva. Izpraševanje se pravi- loma opravi v enem dnevu.
Način ustnega izpraševanja določi izpitna komi- sija; pri tem mora upoštevati praktičen značaj izpita.
Pri ustnem izpitu so navzoči člani izpitne komisije in zapisnikar; če je komisiji dodan izpraševalec, je ta navzoč samo, dokler izprašuje.
Vsak član izpitne komisije ima pravico postav- ljati kandidatu vprašanja.
Trajanje ustnega izpraševanja ni omejeno. Kan- didata je treba izpraševati vse dotlej, dokler se član komisije (izpraševalec) oziroma komisija ne prepriča o njegovem znanju. O tem, koliko časa bo izpraševal posameznega kandidata, odloča vsak član komisije oziroma izpraševalec sam, predsednik komisije pa lahko v tem pogledu vsak čas poseže vmes.
29. člen
Ko konča kandidat ustni izpit, sledi praktičen izpit.
Praktični izpit sestoji iz ene ali več enostavnih delovnih operacij na sprejemnih in oddajnih radijskih napravah.
30. člen
Kandidata oceni komisija. Komisija oceni celotni uspeh kandidata na strokovnem izipitu, upoštevajoč pismeno nalogo ter odgovore na ustnem in praktičnem izpitu.
Ocene splošnega uspeha kandidata so: »napravil z odličnim uspehom«, »napravil s prav dobrim uspe- hom«, »napravil z dobrim uspehom« in »ni napravil«.
O oceni sklepa komisija z večino glasov. Ce so glasovi razdeljeni, je odločilen glas predsednika.
31. člen
Strokovni izpit lahko ponavlja kandidat dvakrat.
Caa med enim in drugim izpitom ne more biti krajši kot šest mesecev.
Kandidat, ki ne napravi izpita iz dela izpitnega gradiva (iz enega ali dveh predmetov), lahko dela iz tega dela gradiva popravni izpit v roku, ki ga določi izpitna komisija; ta rok ne sme biti krajši kot mesec dni po prejšnjem izpitu. Rok popravnega izpita se sporoči kandidatu proti podpisu na zapisniku izpit-
ne komisije. Na popravnem izpitu dobi kandidat pismeno nalogo le, če ponavlja izpit iz gradiva, iz katerega je delal pismeno nalogo, in ta ni bila ugodno ocenjena.
32. člen
Ce se kandidat določenega dne brez opravičenega vzroka ne zglasi k izpitu, se šteje, da strokovnega izpita ni napravil. Prav tako se šteje, da strokovnega izpita ni napravil kandidat, ki brez opravičenega vzroka odstopi od že začetega izpita. O tem se zapiše v zapisnik izpitne komisije zaznamek in pismeno obvesti organ, pri katerem je uslužbenec zaposlen.
V. Posebni izpit za napredovanje v višji plačilni razred
33. člen
Pripustitev k posebnemu izpitu za napredovanje v višji plačilni razred lahko zahtevajo radiotelegrafisti II, razreda, ki so prebili tri leta v XII. plačilnem razredu, ali radiotelegrafisti I. razreda, ki so prebili tri leta v X. plačilnem razredu in dobivali v tem času ugodne ocene (prvi in drugi odstavek 188. člena zakona o javnih uslužbencih v zvezi s 4. členom pravilnika o nazivih uslužbencev radiotelegrafske službe).
Na posebnem izpitu za napredovanje v višji pla- čilni razred se ugotovi, ali je uslužbenec zmožen, opravljati zahtevnejše delo svojega naziva.
34. člen
Posebni izpit za napredovanje v višji plačilni razred je pismen, usten in praktičen.
Z nalogo za pismeni izpit je lahko zajetih eno ali več vprašanj iz radiotelegrafske službe, v kateri je kandidat zaposlen.
Na ustnem izpraševanju se kandidatu postavljajo vprašanja v zvezi s pismeno nalogo ter vprašanja s področja službe, v kateri je zaposlen.
Na ustnem izpraševanju dobi kandidat tudi vpra- šanja v zvezi s ^praktičnim delom na področju službe, v kateri je zaposlen.
35. člen
Posebni izpit za napredovanje v višji plačilni razred se dela pred izpitno komisijo, ki jo imenuje Zvezna uprava za radijski promet.
Komisijo za izpit iz prejšnjega odstavka sestav- ljajo predsednik in dva člana. Člani te komisije ne smejo imeti naziva nižje vrste, kot je vrsta naziva uslužbenca, ki dela izpit.
36. člen
Kandidat se oceni po uspehu, ki ga pokaže na pismenem in ustnem izpitu.
Ocsni splošnega uspeha kandidata sta »napravil«
ali »ni napravil«.
37. člen
Kandidat, ki ne napravi posebnega izpita za na- predovanje v višji plačilni razred, se lahko znova pri- glasi za ta izpit po preteku enega leta od vsakega prejšnjega izpita.
VI. Posebni izpit za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje
38. člen
Radiooperaterjl in radiotelegrafisti II. razreda, ki so po 177. členu zakona o javnih uslužbencih pnpu-
Stran 852, — Številka 47. URADNI LIST FLRJ Sreda, 23. novembra 1960.
ščeni k posebnemu izpitu za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje, delajo ta izpit po tem pra- vilniku.
39. flen
Posebni izpit za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje more delati samo uslužbenec, ki je na- pravil strokovni izpit za svoj naziv.
Posebni izpit iz prejšnjega odstavka sme delati uslužbenec samo za priznanje strokovne izobrazbe neposredno višje vrste.
40. člen
Posebni izpit za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje obsega teoretična in praktična znanja.
Program tega izpita sestoji iz splošnega in poseb- nega dela.
• ' 41. člen
Gradivo za program splošnega dela posebnega iz- pita za priznanje srednje strokovne izobrazbe za ra- diotelegrafista II. razreda obsega;
1) narodni jezik, 2) zemljepis Jugoslavije, 3) matematiko,
4) državno in politično ureditev Jugoslavije, 5) samoupravo v gospodarskih organizacijah, 6) upravljanje v družbenih službah,
7) zakon o javnih uslužbencih in prvi del zakona o defbvnih razmerjih.
Gradivo za program splošnega dela posebnega izpita za priznanje višje strokovne izobrazbe za radio- telegrafista I. razreda obsega:
1) državno in politično ureditev Jugoslavije, 2) samoupravo v gospodarskih organizacijah, 3) upravljanje v družbenih službah,
4) zakon o javnih uslužbencih in prvi del zakona o delovnih razmerjih.
42. člen
Gradivo za program posebnega dela posebnega iz- pita za priznanje srednje strokovne izobrazbe za ra- diotelegrafista II. razreda obsega:
1) osnovno znanje iz elektrotehnike, 2) radijsko tehniko,
3) radijske naprave,
4) predpise o radijskem prometu,
5) sprejemanje in oddajanje Morzejevih znakov, 6) osnovno znanje iz meteorologije,
7) temelje prometnega zemljepisa,
8) prevod 200 besed angleškega ali francoskega besedila na srbskohrvatski jezik s slovarjem, sesta- vitev treh različnih uradnih sporočil ter znanje stro- kovne terminologije v radiotelegrafski in radiotele- fonski službi.
Gradivo za program posebnega dela posebnega iz- pita za priznanje višje strokovne izobrazbe za radio- telegrafista I. razreda obsega:
1) teoretične osnove elektrotehnike, 2) radijsko tehniko,
3) radijske naprave,
4) predpise iz radijskega prometa,
5) sprejemanje in oddajanje Morzejevih znakov,
6) meteorologijo,
7) temelje prometnega zemljepisa, 8) angleški ali francoski jezik.
43. člen
Program splošnega in posebnega dela posebnega izpita za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje predpiše Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršnega sveta za oboo upravo.
44. člen
Uslužbenec, ki je pripuščen k posebnemu iz- pitu za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje, priloži priglasitvi za izpit odločbo organa, pri ka- terem je zaposlen, o pripustitvi k izpitu. Predstojnik tega organa pošlje priglasitev organu, pri katerem je izpitna komisija. Priglasitvi priloži odločbo o pri- pustitvi k izpitu in personalni list.
Organ, pri katerem je izpitna komisija, določi dan in uro izpita in sporoči to kandidatu po organu, pri katerem je ta zaposlen.
45. člen
Komisijo za posebni izpit za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje imenuje Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za občo upravo na predlog Sekreta- riata Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze.
Z odločbo b formiranju izpitne komisije se določi tudi njen sedež.
46. člen
Glede administrativnega dela in pisanja zapisni- ka izpitne komisije veljata 23. in 24. člena tega pra- vilnika.
47. člen
Posebni izpit za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje sestoji iz pismenega, ustnega in praktič- nega izpita iz gradiva, ki je predpisano za ta izpit.
48. člen
Na posebnem izpitu za priznanje strokovne izo- brazbe višje stopnje dela kandidat najprej ustni iz- pit iz gradiva splošnega dela.
Kandidat, ki ne napravi izpita iz splošnega dela, ne more delati izpita iz posebnega dela.
Kandidatu, ki ni pokazal zadovoljivega uspeha iz enega ali dveh predmetov splošnega dela izpita, lah- ko dovoli izpitna komisija, da dela iz tega gradiva popravni izpit. Komisija določi rok, v katerem lahko dela popravni izpit; ta rok ne sme biti krajši od dveh mesecev in ne daljši od dvanajstih mespcev po prejš- njem izpitu. Ce kandidat brez opravičenega vzroka ne pride v določenem roku na popravni izpit, se šteje, da izpita ni napravil.
Kand:dat, ki napravi splošni del izpita, dela na- slednji dan pismeni izpit v okviru gradiva posebne- ga dela. Za pismeni izpit dobi kandidat v rešitev kakšno zahtevnejše vprašanje iz panoge radijskega prometa, v kateri je zaposlen.
Organ, pri katerem je uslužbenec zaposlen, mora predlagati za vsakega kandidata vsaj tri vrste vpra- šanj iz radiotelegrafske službe, iz katerih bi mu bilo mogoče dati temo za pismeno nalogo. Izpitna komi-
Sreda, 23. novembra 1960. URADNI LIST FLBJ sija ni dolžna dati kandidatu teme iz predlaganih vrst
vprašanj, vendar pa mora pri tem upoštevati, kakšno delo kandidat opravlja.
Za pismeno nalogo dobi kandidat štiri ure časa;
ta čas se sme podaljšati največ še za dve uri.
Pri pisanju naloge so navzoči predsednik, član komisije, ki ga on določi, in zapisnikar.
Glede načina opravljanja pismenega izpita velja- jo določbe 26. člena tega pravilnika.
49. člen
Ko izdela kandidat pismeno nalogo, dela ustni in praktični izpit iz gradiva posebnega dela posebnega izpita za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje.
Ustno izpraševanje obsega diskusijo o temi, ki jo je kand'dat obdelal na pismenem izpitu, in izpraševa- nje iz gradiva, ki ga obsega ta izpit.
Na ustnem izpitu dobi kandidat tudi vprašanja v zvezi s praktičnim delom na področju službe, v kateri je zaposlen.
50. člen
Za ustno , izpraševanje in ocenjevanje kandidata velja način, ki je predpisan v 28. in 30. členu tega pravilnika.
51. člen
Kandidat, ki na posebnem izpitu za priznanje strokovne izobrazbe višje stopnje ne pokaže zadovo- ljivega uspeha iz gradiva splošnega dela tega izpita, sme izpit iz tega dela le enkrat ponavljati, in sicer v roku, ki Пјв sme biti krajši od enega leta in ne daljši od dveh let.
Ponavljanje izpita iz gradiva posebnega dela te- ga izpita ni dovoljeno.
Vil. Skupne določbe 52. člen
Uslužbenec, ki je dolžan delati strokovni izpit, ne more napredovati v višji plačilni razred in ne v višji naziv, dokler tega izpita ne napravi.
Za uslužbence, katerim je bilo ob postavitvi po tretjem odstavku 193. člena in po 198. členu zakona o javnih uslužbencih z odločbo o postavitvi določeno, da morajo delati strokovni izpit, velja določba prejš- njega odstavka po preteku roka, v katerem bi bili morali napraviti strokovni izpit.
53. člen
Uslužbenci, ki napredujejo v viišji naziv po prvem odstavku 193. člena zakona o javnih uslužbencih ne delajo strokovnega izpita, predpisanega za naziv, v katerega napredujejo.
54. člen
Po končanem izpitu sporoči kandidatu uspeh pred- sednik izpitne komisije v navzočnosti vseh njenih članov.
55. člen
Kandidat, ki napravi izpit, dobi potrdilo o oprav- ljenem izpitu.
Potrdilo o opravljenem izpitu izda organ, pri ka- terem je izpitna komisija.
Potrdilo o izpitu podpišeta predstojnik organa, pri katerem je izpitna komisija, oziroma uslužbenec, ki ga ta določi, in predsednik izpitne komisije.
Potrdilo se izda v dveh izvodih; eden se izroči uelužbencu, drugi pa se vloži v njegov personalni list.
Potrdilo se izda na obrazcu, predpisanem v na- vodilu o obrazcu za priglasitev za izpit, obrazcu za- pisnika izpitne komisije in o Obrazcu potrdila o iz- pitu.
Uspeh izpita se sporoči organu, pri katerem je kandidat zaposlen.
56. člen
Kandidat, ki dela izpit izven službenega kraja, ima pravico do povračila potnih stroškov po predpisih o potnih in drugih stroških javnih uslužbencev, in sicer, ko prvič, dela izpit ali ko dela po prvem oprav- ljanju strokovnega izpita popravni izpit.
Kandidat, ki brez opravičenega vzroka ne pride na izpit ali neopravičeno odstopi od že začetega iz- pita, nima pravice do povračila potnih stroškov..
Potni stroški iz prvega odstavka tega člena obre- menjujejo organ, pri katerem je uslužbenec zaposlen.
57. člen
Kandidat ima pravico do plačanega izrednega dopusta za izpit.
Ce dela kandidat izpit v drugem kraju, se mu všteje v izredni dopust po prejšnjem odstavku tudi čas, ki mu je potreben za odhod v kraj, kjer dela iz- pit, in za vrnitev.
Izredni dopust po prejšnjih dveh odstavkih še ne šteje v letni dopust in ne izredni dopust po prvem odstavku 87. člena zakona o javnih uslužbencih.
58. člen
Uslužbenec, ki mu je priznana strokovna izo- brazba višje stopnjje v radio telegrafski službi (stroki), pa to službo zapusti in preide v drugo službo (stroko), izgubi pravico do naziva, ki ga je pridobil na ttj podlagi.
59. člen
Uslužbenec, ki preide iz kakšne druge službe v radiotelegrafsko službo in ima izobrazbo, ki se zahte- va za ustrezen naziv radiotelegrafske službe, ter je napravil strokovni izpit v službi, iz katere prehaja, mora delati dopolnilni izpit iz gradiva, ki ni vsebo- vano v gradivu opravljenega strokovnega izpita.
Gradivo za dopolnilni izpit po prejšnjem odstavku določi organ, ki je imenoval izpitno komisijo.
VIII. Prehodna'in končna določba 60. člen
Po tem pravilniku delaj.0 strokovni izpit tudi uslužbenci, ki strokovnega izpita še niso napravili, pa bi ga bili morali napraviti po predpisih, ki so veljali do tega pravilnika.
61. člen
Ta pravilnik velja od dneva objave v »Uradnem listu FLRJ«.
Št. 1609.
Beograd, 30. septembra 1960.
Sekretar za promet :n zveze:
Prko Dapčevic s. r.
URADNI LIST FLRJ Sreda, 23. novembra 1960.
615.
Na podlagi tretjega odstavka 175. člena zakona o javnih uslužibencih (»Uradni list FLRJ« št. 53/57, 44/5'8, 1/59, 52/59 in 27/60), 7. točke 1. člena in 4. točke prvega odstavka 2. člena uredbe o zveznih matičnih upravnih organih za vprašanja strokovne usposobitve kadrov (»Uradni list FLRJ št. 29/59 in 8/60) predpi- suje Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze v soglasju s Sekretariatom Zveznega izvršne- ga sveta za občo upravo
PRAVILNIK
O STROKOVNI IZOBRAZBI USLUŽBENCEV PRI ORGANIH UPRAVE ZA CIVILNO LETALSTVO
I. Splošne določbe 1. člen
Ta pravilnik velja za uslužbence, ki se jim nazivi določajo po pravilniku o naziv:h uslužbencev pri or- ganih Uprave za civilno letalstvo (»Uradni list FLRJ«
št. 14/58 in 26/59).
2. člen
S strokovno izobrazbo za nazive iz 1. člena pra- viln ka o nazivih uslužbencev pri organih Uprave za civilno letalstvo je treba razumeti:
1) s srednjo strokovno izobrazbo za kontrolorja letanja III. razreda — gimnazijo ali drugo njej ena- ko strokovno šolo (35. in 54. člen splošnega zakona o šolstvu — »Uradni list FLRJ«, št. 28/58), letalsko šolo z izpitom za pilota (navigatorja), predpisano de- lovno dobo in strokovni izpit; ali nepopolno srednjo izobrazbo, enoletno letalsko šolo z izpitom za pilota (navigatorja) in vsaj 100 ur samostojnega letanja, od tega vsaj 10 ur letanja z instrumenti, predpisano de- lovno dobo in strokovni izpit;
2) z višjo strokovno izobrazbo za kontrolorja le- tanja II. razreda — izobrazbo kontrolorja letanja III.
razreda in poseben izpit za pridobitev višje strokovne izobrazbe po tem pravilniku ali popolno srednjo izo- brazbo, enoletno letalsko šolo z izpitom za pilota (na- vigatorja), končan pouk v letanju z instrumenti in vsaj 100 ur samostojnega letanja ter šolo (tečaj) za kontrolorja letanja, predpisano dplovno dobo in stro- kovni izpit;
3) z visoko strokovno izobrazbo za kontrolorja le- tanja I. razreda — letalsko akademijo ali letalsko šo- lo, ki ima stopnjo fakultete, ali aeronavtični odsek tehniške fakultete, predpisano delovno dobo in stro- kovni izpit.
3. člen
Kdor preide iz gospodarstva, iz Letalske zveze Jugoslavije aii iz vojaškega letalstva na kontrolo le- tanja k organom Uprave za civilno letalstvo, je lahko po zaslišanju razpisne komisije sprejet in imenovan;
1) za kontrolorja letanja III. razreda, če ima izo- brazbo in letalsko dovoljenje za poklicnega pilota ali za vojaškega pilota (navigatorja) III. razreda ozi- roma ustrezno vojaško dovoljenje iste stopnje ali pa dovoljenje za radiotelegrafista letalca z vsaj 1.000 urami letanja;
2) za kontrolorja letanja II. razreda — če ima izobrazbo in letalsko dovoljenje za poklicnega pilota I. razreda ali za vojaškega pilota (navigatorja) II. raz- reda oziroma ustrezno vojaško dovoljenje iste stopnje ali dovoljen je. za navigatorja letalca z vsaj 1.000 ura- mi letanja;
3) za kontrolorja letanja I. razreda — če ima izo- brazbo in letalsko dovoljenje za prometnega pilota ali za vojaškega pilota (navigatorja) I. razreda oziro- ma ustrezno vojaško dovoljenje iste stopnje.
Uslužbenci iz prejšnjega odstavka morajo napra- viti v enem letu od sprejema v službo strokovni izpit.
4. člen
Pripravniška doba je za nazive kontrolorja leta- nja III. razreda, kontrolorja letanja II. razreda in kontrolorja letanja I. razreda.
Pripravniška doba traja dve leti. Po končani pri- pravniški dobi dela pripravnik strokovni izpit.
Za pripravnika se sprejme, kdor nima potrebne prakse in strokovnega izpita.
II. Strokovni pouk pripravnikov 5. člen
"Med pripravniško dobo je pripravnik na strokov- nem praktičnem pouku.
Namen strokovnega pouka je, da spozna pri- pravnik med pripravniško dobo s praktičnim delom in učenjem pod nadzorstvom in po določienem programu delo na posameznih delovnih mestih, za katera so predvideni uslužbenci z ustreznim nazivom,
6. člen
Strokovni pouk pripravnika poteka na ustreznih delovnih mestih v službah za zavarovanje zračne plov- be na prometnih letališčih.
Med pripravniško dobo je treba pripravnika na- učiti vseh služb za zavarovanje zračne plovbe na le- tališču, na katerem je pripravnik na pripravi.
O tem, koliko časa naj pripravnik prebije na le- tališču na posameznih delovnih mestih v službah iz prejšnjega odstavka, odloča šef oblastnega centra ozi- roma uslužbenec, ki ga ta določi; to je odvisno od konkretnih okoliščin in individualnih sposobnosti pri- pravnika ter od potrebe, da se pripravnik specializi- ra za posamezna delovna mesta.
Ce pripravnik pri organizacijski enoti, pri kateri je na strokovnem pouku, nima možnosti seznaniti se z vsem delom naziva, za katerega se pripravlja, in si pridobiti prakso, ki mu je potrebna za strokovni izipit, mu mora to omogočiti šef oblastnega centra na kak drug primeren način (tako da ga od časa do časa pošilja na ustrezne tečaje, seminarje in pod.).
7. člen
Starešina organizacijske enote, pri kateri je pri- pravnik na strokovnem pouku, mora omogočiti pri- pravniku, da spozna med poukom vse delo po pro- gramu strokovnega pouka.
Pred začetkom strokovnega pouka je treba pri- pravnika seznaniti z določbami tega pravilnika, s programom strokovnega izpita, ki ga bo moral de- lati, ter s programom strokovnega pouka.
Za pravilen in popoln strokovni pouk je od- govoren šef oblastnega centra.
Šef oblastnega centra lahko odredi drugega usluž- benca, ki naj skrbi za strokovni pouk pripravnika.
Sreda, 23. novembra 1960. URADNI LIST FLRJ Številka 47. — Stran 863.
8. člen
Program strokovnega pouka za pripravnike za po- samezen naziv določi direktor Uprave za civilno le- talstvo.
Program strokovnega pouka obsega zlasti: delo, ki ga mora spoznati pripravnik na posameznih de- lovnih mestih, trajanje strokovnega pouka na takem delu pri posameznih organizacijskih enotah in način pouka (spoznavanje dela na posameznih delovnih mestih, seznanjanje s predpisi in organizacijo, navzoč- nost na delovnih sestankih pri posameznih organiza- cijskih enotah in obdelava posameznih predmetov pod nadzorstvom).
Med strokovnim poukom mora spoznati priprav- nik tudi drugo delo v civilnem letalstvu, ki je v zve- zi s službo kontrole letanja.
9. člen
Da bi se pripravnik čim bolje pripravil za stro- kovni izpit, mu je treba dati med strokovnim poukom v delovnem času dovolj časa, da se seznani s teh- ničnimi in drugimi predpisi in z ustrezno strokovno literaturo.
10. člen
Med strokovnim poukom mora pisati pripravnik dnevnik strokovnega pouka.
V dnevnik strokovnega pouka vpisuje pripravnik, na katerih delovnih mestih oziroma delih se je učil in koliko časa, pri katerih organizacijskih enotah je bil na pouku in kako je pouk potekal.
Dnevnik strokovnega pouka pregleduje in potr- juje šef letališkega centra, pri katerem je priprav- nik določen čas na pouku. Potrdi ga vsaj enkrat na mesec. Po končanem pouku da šef mnenje o uspehu, ki ga je pripravnik dosegel med poukom.
11. člen
V skladu s programom strokovnega pouka lahko dobiva pripravnik v delo določene posle posameznih delovnih mest, ki so predvidene za naziv, za katere- ga se pripravlja. Takšno delo se šteje za del strokov- nega pouka in ga pripravnik opravlja pod nad- zorstvom.
Pripravnik ne more biti na vodilnem mestu ozi- roma položaju in ne more nadomestovati uslužbenca na takšnem mestu oziroma položaju.
Ce strokovni pouk ne poteka po določenem pro- gramu ali poteka v nasprotju z določbami tega pra- vilnika, mora pripravnik to sporočiti Upravi za ci- vilno letalstvo.
12. člen
Sef oblastnega centra oziroma uslužbenec, ki ga ta določi, lahko izprašuje pripravnika, da se prepriča, ali se je pripravil na izpit in v kolikšni meri.
Ce ugotovi z izpraševanjem, da pripravnik še ni dovolj pripravljen za izpit, ga mora na to opozoriti in- mu svetovati, katero gradivo mora še predelati in v kolikšni meri.
V okviru izpraševanja iz prejšnjih dveh odstav- kov je treba dajati pripravniku tudi poskusne pisme- ne naloge po programu strokovnega pouka za naziv, za katerega se pripravlja.
III. Strokovni izpit 13. člen
Program strokovnega izpita obsega splošni in po- sebni del.
14. člen
Gradivo za program splošnega dela strokovnega izpita za nazive kontrolorja letanja III. razreda, kon- trolorja letanja II. razreda in kontrolorja letanja I.
razreda obsega:
1) državno in politično ureditev Jugoslavije;
2) upravljanje v družbenih službah;
3) temelje gospodarskega sistema Jugoslavije;
4) predpise o splošnem upravnem postopku in predpise o upravnih sporih;
5) zakon o javnih uslužbencih in prvi del zakona o delovnih razmerjih;
6) temeljne pravice iz socialnega zavarovanja;
7) pisarniško poslovanje.
S programom splošnega dela strokovnega izpita za nazive iz prejšnjega odstavka se določi, v kolikšnem obsegu mora kandidat poznati gradivo glede na naziv, za katerega dela strokovni izpit.
15. člen
Gradivo za proigram posebnega dela strokovnega izpita za nazive kontrolorja letanja III. razreda, kon- trolorja letanja II. razreda in kontrolorja letanja I.
razreda obsega:
a) vodstvo zračne plovbe;
1) organizacija Uprave za civilno letalstvo in služba za zavarovanje zračne plovbe;
2) mednarodni in domači predpisi s področja ci- vilnega letalstva;
3) kontrola letanja;
4) sredstva za zvezo;
5) operativna služba zveze;
6) znanje o letalih;
7) meteorologija;
8) navigacija in radijska navigacija;
9) tuj jezik in postopki s področja zračne plovbe v tujem jeziku;
b) letališčna služba:
1) organizacija uprave letališča;
2) vzdrževanje stez za vzletanje in pristajanje;
3) gasilska služba;
4) zdravstvena in sanitetna služba;
5) carinska služba in služba potnih listov;
c) letalske organizacije:
1) letalska podjetja in obrati;
2) Letalska zveza Jugoslavije.
S programom posebnega dela strokovnega izpita za nazive iz prejšnjega odstavka se določi, v kolikšnem obsegu mora kandidat poznati gradivo g'ede na na- ziv, za katerega dela strokovni izpit.
16. člen
Poleg gradiva iz prejšnjega odstavka obsega gra- divo za program posebnega dela strokovnega izpita tudi predp:se, ki se nanašajo na opravljanje kontrole letanja in na njeno organizacijo.
17. člen
Programe splošnega in posebnega dela strokov- nega izpita za nazive iz 14. in 15. člena tega pravil- nika predpiše Sekretariat Zveznega izvršnega sveta za promet in zveze v soglasju s Sekretariatom Zvezne- ga izvršnega sveta za občo upravo po gradivu, ki je določeno v tem pravilniku.
IV. Opravljanje strokovnega izpita 18. člen
Pismeno priglasitev za strokovni izpit sme vložiti kandidat kvečjemu en mesec pred pretekom priprav- niške dobe.
