UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

K R IS T IN A K N IF IC 2 0 1 3 D O K T O R S K A D IS E R T A C IJ A

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

KRISTINA KNIFIC

KOPER, 2013

DOKTORSKA DISERTACIJA

Koper, 2013

UNIVERZA NA PRIMORSKEM FAKULTETA ZA MANAGEMENT

ANALIZA STRUKTURNIH SPREMEMB KMEýKIH GOSPODINJSTEV NA OBMOýJU

ŠKOFJELOŠKEGA PODEŽELJA

Kristina Knific Doktorska disertacija

Mentor: prof. dr. Štefan Bojnec

POVZETEK

Doktorska disertacija obravnava strukturne spremembe kmeþkih gospodinjstev (KG) na škofjeloškem podeželju v letih 2000 in 2010. Z empiriþnimi analizami ugotavlja razlike v strukturi KG po diverzifikaciji dohodkov, alokaciji proizvodnih dejavnikov in ekonomski velikosti kmetij med leti 2000 in 2010 na Škofjeloškem, po obþinah in po socio-ekonomskem tipu. Zaostajanje dohodkov KG za nekmetijskimi dohodki se je v obdobju 2000–2010 poveþalo. Število KG se je zmanjšalo, alokacija proizvodnih dejavnikov in ekonomska velikost kmetij KG v standardnem prihodku so se spremenili. Hitrosti in smeri strukturnih sprememb KG so med KG po obþinah in soco-ekonomskih tipih razliþne. Strukturne spremembe upoþasnjujejo predvsem neekonomski cilji KG.

Kljuþne besede: kmeþka gospodinjstva, diverzifikacija dohodkov, strukturne spremembe, Evropska unija, škofjeloško podeželje

SUMMARY

The present doctoral dissertation analyses structural changes of agricultural households (AH) in the Škofja Loka countryside in the period between 2000 and 2010. Empirical analyses carried out in the framework of the dissertation identify structural differences across AH by diversification of income, allocation of production factors and economic size of farms between 2000 and 2010 in the Škofja Loka area as well as by municipality and socio- economic type. The gap between the income of AH and the non-agricultural income increased in the reference period, the former significantly lagging behind. The number of AH fell, and allocation of production factors and economic size of AH expressed in standard output accordingly changed. The pace and direction of structural changes of AH differ across AH by municipality and socio-economic type. Structural changes have been slowed down in particular by non-economic objectives of AH.

Key words: agricultural household, income diversification, structural changes, European Union, Škofja Loka region

UDK: 330.59:63(043.3)

ZAHVALA

Zahvaljujem se prof. dr. Štefanu Bojnecu za usmerjanje pri pripravi doktorske disertacije, dr.

Judith Möllers za podatke in možnost uporabe anketnega vprašalnika, kmeþkim gospodinjstvom za prijazen sprejem in sodelovanje v anketi, Statistiþnemu uradu RS za dostop do podatkov popisov kmetijstva 2000 in 2010, Barbari Kutin Slatnar in Alešu Kranjcu za pomoþ pri pridobivanju podatkov in vsa dana pojasnila. Zahvaljujem se družini, sinovoma Roku in Petru ter možu Jožetu za vso podporo pri študiju.

Doktorski študij je delno sofinancirala Evropska unija, in sicer iz Evropskega socialnega sklada. Sofinanciranje se izvaja v okviru Operativnega programa razvoja þloveških virov za obdobje 2007–2013, 1. razvojne prioritete Spodbujanje podjetništva in prilagodljivosti;

prednostne usmeritve_1. 3: Štipendijske sheme.

VSEBINA

1 Uvod in opredelitev problema ... 1

1.1 Opredelitev raziskovalnega problema ... 2

1.2 Namen in cilj raziskave ... 4

1.3 Temeljna teza in hipoteze raziskave ... 5

1.4 Metodologija ... 13

1.4.1 Analiza razlik med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev ... 13

1.4.2 Analiza razlik med aritmetiþnimi sredinami treh ali veþ vzorcev ... 14

1.4.3 Multipla linearna regresijska analiza ... 15

1.5 Prispevek k znanosti ... 17

1.6 Predpostavke in omejitve raziskave ... 18

2 Teorija o strukturi KG ... 20

2.1 Multifunkcionalna vloga KG v razvoju podeželja ... 21

2.2 Dejavniki strukturnih sprememb ... 29

2.2.1 Kmetijska, strukturna in regionalna politika ... 30

2.2.2 Gospodarski razvoj ... 37

2.2.3 Razpoložljive tehnologije in uþinkovitost kmetijske proizvodnje ... 38

2.2.4 Dohodek iz kmetijstva v primerjavi z nekmetijskim dohodkom ... 39

2.2.5 Socialno in družbeno okolje ... 40

2.2.6 Cilji in strategije KG... 41

2.2.7 Znaþilnosti in preference þlanov KG ... 44

2.3 Pristopi k raziskavi strukture KG ... 45

2.3.1 Struktura kmeþkih gospodinjstev po angažiranju proizvodnih dejavnikov ... 46

2.3.2 Struktura KG po ekonomski velikosti in specializaciji pridelave ... 48

2.3.3 Struktura KG po socio-ekonomskih tipih KG ... 52

3 Podatki ... 56

3.1 Viri podatkov o proizvodnih dejavnikih, ekonomski velikosti in specializaciji pridelave KG ... 56

3.2 Viri pridobivanja podatkov o dohodkih in strategijah KG ... 58

3.2.1 Razpoložljivi podatki o dohodkih KG iz kmetijstva ... 58

3.2.2 Razpoložljivi podatki o skupnih dohodkih KG ... 62

3.2.3 Podatki o dohodkih in strategijah vzorca KG na Škofjeloškem ... 63

3.2.4 Ocena reprezentativnosti vzorca KG ... 66

4 Rezultati ... 69

4.1 Diverzifikacija dohodkov KG ... 69

4.1.1 Skupni dohodki kmeþkih gospodinjstev ... 78

4.1.2 Dohodki kmeþkih gospodinjstev iz kmetijstva ... 85

4.1.3 Dohodki kmeþkih gospodinjstev iz samozaposlitev ... 89

4.1.4 Dohodki kmeþkih gospodinjstev iz zunanjih zaposlitev ... 92

4.1.5 Ocena strukturnih sprememb pri KG na osnovi sprememb diverzifikacije dohodkov KG ... 93

4.2 Alokacija proizvodnih dejavnikov KG ... 97

4.2.1 Spremembe socio-ekonomskega tipa KG ... 97

4.2.2 Zemlja ... 100

4.2.3 Delovna sila ...119

4.2.4 Delavna sredstva ... 128

4.2.5 Velikost þrede ... 134

4.2.6 Ocena strukturnih sprememb pri KG na osnovi sprememb alokacije proizvodnih dejavnikov ... 141

4.3 Ekonomska velikost kmetij KG v SO ... 144

4.3.1 Ekonomska velikost kmetij KG v SO in specializacija kmetijske pridelave .. 145

4.3.2 Ocena strukturnih sprememb pri KG na osnovi sprememb ekonomske velikosti kmetij KG v SO in specializacije pridelave ... 155

4.4 Dejavniki ekonomske velikosti kmetij KG ... 156

4.4.1 Dejavniki ekonomske velikosti kmetij v SO pri populaciji KG ... 158

4.4.2 Dejavniki ekonomske velikosti komercialnih kmetij v SO ... 167

4.4.3 Dejavniki ekonomske velikosti kmetij KG v SO glede na njihovo ekonomsko velikost ... 175

4.4.4 Dejavniki ekonomske velikosti kmetij KG v SO po specializaciji kmetijske pridelave ... 187

4.4.5 Sklepne ugotovitve o dejavnikih ekonomske velikosti kmetij KG v SO ... 200

4.5 Strategije kmeþkih gospodinjstev ... 201

4.5.1 Razlogi, uþinki in ovire diverzifikacije dohodkov KG z nekmetijskimi zaposlitvami ... 202

4.5.2 Strategije preživetja in rasti ... 206

4.5.3 Strategije opušþanja kmetovanja ... 212

4.5.4 Ocena vpliva strategij KG na strukturne spremembe ... 213

5 Ugotovitve, interpretacija in implikacije rezultatov ... 215

5.1 Ugotovitve in interpretacija rezultatov ... 215

5.1.1 Strukturne spremembe KG na osnovi spremembe diverzifikacije dohodkov ... 215

5.1.2 Strukturne spremembe KG na osnovi spremembe alokacije proizvodnih dejavnikov ... 218

5.1.3 Strukturne spremembe KG na osnovi spremembe ekonomske velikosti kmetij KG v SO ... 224

5.1.4 Cilji in strategije KG... 226

5.2 Rezultati in implikacije raziskave ... 228

5.3 Možnosti za nadaljnje raziskovanje ... 230

6 Sklep ... 231

Literatura ... 235

Viri ... 245

Priloge ... 249

SLIKE

Slika 1: Obmoþja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo v Slovenji ... 23

Slika 2: Karta škofjeloškega obmoþja ... 27

Slika 3: Hribovsko gorska obmoþja obþin Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka ... 28

Slika 4: Vzorec KG po socio-ekonomskem tipu v letih 2000 in 2010 ... 70

Slika 5: Število KG v letih 2000 in 2010 ... 98

Slika 6: Število KG po obþinah v letih 2000 in 2010 ... 98

Slika 7: Število kmetij KG po razredu ekonomske velikosti v SO ... 146

Slika 8: Število kmetij KG po tipu kmetovanja v letih 2000 in 2010 ... 148

Slika 9: Število specializiranih rejcev pašne živine v letih 2000 in 2010 ... 149

Slika 10: Ocena zmožnosti prilagajanja kmetije na dolgi rok, december 2011 ... 202

Slika 11: Razlogi za priþetek dopolnilne dejavnosti, december 2011 ... 203

Slika 12: Uþinki dopolnilne dejavnosti, december 2011 ... 203

Slika 13: Ovire za širitev dopolnilne dejavnosti, december 2011 ... 204

Slika 14: Ovire za priþetek dopolnilne dejavnosti, december 2011 ... 205

Slika 15: Razlogi KG za zunanje zaposlitve, december 2011 ... 206

Slika 16: Cilji komercialnih kmetij pri kmetovanju, december 2011 ... 207

Slika 17: Ovire komercialnih kmetij pri kmetovanju, december 2011 ... 208

Slika 18: Strategije KG 2011–2015, december 2011 ... 208

Slika 19: Ocene gospodarjev o ekonomskih možnostih komercialnih kmetij, december 2011 ... 209

Slika 20: Razlogi za podano oceno ekonomskih možnosti komercialnih kmetij ... 209

Slika 21: Ukrepi komercialnih kmetij, december 2011 ... 210

Slika 22: Spodbujevalci odloþitev komercialnih kmetij za investicije v kmetijsko dejavnost, december 2011 ... 210

Slika 23: Ocena vpliva zadostnih dohodkov iz nekmetijskih zaposlitev na prenehanje kmetovanja komercialnih kmetij, december 2011 ... 211

Slika 24: Ravnanje s kmetijsko zemljo ob opustitvi kmetijske pridelave, december 2011 ... 213

PREGLEDNICE Preglednica 1: Populacija in vzorec KG v letih 2000 in 2010 ... 67

Preglednica 2: Razlike v alokaciji dela v enotah PDM med socio-ekonomskimi tipi KG v letih 2000 in 2010... 72

Preglednica 3: Alokacija dela vzorca KG v letih 2000 in 2010 ... 74

Preglednica 4: Primerjava doloþitve obsega alokacije dela KG v kmetijski dejavnosti v enotah PDM in dejanskimi urami dela, leto2010... 75

Preglednica 5: Produktivnost dela KG v letih 2000 in 2010 ... 77

Preglednica 6: Realni skupni in relativni dohodki KG v letih 2000 in 2010 ... 79

Preglednica 7: Realni skupni in realni relativni dohodki KG po socio-ekonomskih tipih v letih 2000 in 2010 ... 81

Preglednica 8: Sestava dohodkov KG po socio-ekonomskem tipu v letih 2000 in 2010... 82

Preglednica 9: Razlike v deležih dohodkov KG po dohodkovnih virih med letoma 2000 in 2010 ... 84

Preglednica 10: Realni dohodki KG iz kmetijstva in realni zneski subvencij v letih 2000 in 2010 ... 87

Preglednica 11: Realni dohodki iz kmetijstva in realni zneski subvencij KG po socio- ekonomskih tipih v letih 2000 in 2010 ... 89

Preglednica 12: Realni dohodki in deleži dohodkov dopolnilnih kmetij iz samozaposlitev v letih 2000 in 2010 ... 91

Preglednica 13: Realni dohodki in deleži dohodkov KG iz zunanjih zaposlitev v letih 2000 in 2010 ... 93

Preglednica 14: Površina zemlje v lasti KG v letih 2000 in 2010 ... 101

Preglednica 15: Zemlja v upravljanju KG v letih 2000 in 2010 ... 103

Preglednica 16: Površina gozda in posek lesa v letih 2000 in 2010 ... 106

Preglednica 17: KZU, neobdelana KZU in kmetijska zemlja v zarašþanju v letih 2000 in 2010 ... 109

Preglednica 18: Lastna in najeta KZU v letih 2000 in 2010 ... 113

Preglednica 19: Njive ter trajni travniki in pašniki v letih 2000 in 2010 ... 116

Preglednica 20: Razlika med obþinama v površini njiv ter trajnih travnikov in pašnikov ... 118

Preglednica 21: Število þlanov KG v letih 2000 in 2010... 120

Preglednica 22: Obseg dela v kmetijski dejavnosti izražen v PDM v letih 2000 in 2010 ... 122

Preglednica 23: Povpreþna starost in zaposlitveni statusi gospodarjev KG v letih 2000 in 2010 ... 125

Preglednica 24: Splošna in kmetijska izobrazba gospodarjev KG ... 126

Preglednica 25: Opremljenost KG s traktorji v letih 2000 in 2010, 1. del ... 130

Preglednica 26: Opremljenost KG s traktorji v letih 2000 in 2010, 2. del ... 131

Preglednica 27: Število strojev in opreme za obdelavo njiv in travnikov v letih 2000 in 2010... 132

Preglednica 28: Velikost þrede v enotah GVŽ in obremenitev KZU z GVŽ v letih 2000 in 2010 ... 135

Preglednica 29: Govedoreja in prašiþereja v letih 2000 in 2010 ... 139

Preglednica 30: Ovþereja, kozjereja in perutninarstvo v letih 2000 in 2010 ... 140

Preglednica 31: Realna ekonomska velikost kmetij KG v SO ter produktivnost dela in

zemlje v letih 2000 in 2010 ... 153 Preglednica 32: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti v SO

populacije KG v letu 2000 ... 158 Preglednica 33: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti v SO

populacije KG v letu 2010-1 ... 159 Preglednica 34: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti v SO

populacije KG v letu 2010-2 ... 159 Preglednica 35: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG iz

obþine Gorenja vas-Poljane v SO, leto 2010-1 ... 160 Preglednica 36: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG iz

obþine Gorenja vas-Poljane v SO, leto 2010-2 ... 161 Preglednica 37: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG iz

obþine Škofja Loka v SO, leto 2010-1 ... 162 Preglednica 38: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG iz

obþine Škofja Loka v SO, leto 2010-2 ... 162 Preglednica 39: Dejavniki ekonomske velikosti kmetij populacije KG v SO ... 164 Preglednica 40: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti komercialnih

kmetij v SO, leto 2000-1 ... 167 Preglednica 41: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti komercialnih

kmetij v SO, leto 2000-2 ... 167 Preglednica 42: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti komercialnih

kmetij v SO, leto 2010 ... 168 Preglednica 43: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti komercialnih

kmetij iz obþine Gorenja vas-Poljane v SO, leto 2010-1 ... 169 Preglednica 44: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti komercialnih

kmetij iz obþine Gorenja vas-Poljane v SO, leto 2010-2 ... 170 Preglednica 45: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti komercialnih

kmetij iz obþine Škofja Loka v SO, leto 2010 ... 171 Preglednica 46: Dejavniki ekonomske velikosti komercialnih kmetij v SO ... 172 Preglednica 47: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG z

SO »5.–8. razred« v letu 2000 ... 175 Preglednica 48: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG z

SO »5.–8. razred« v letu 2010 ... 176 Preglednica 49: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG iz

obþine Gorenja vas-Poljane z SO »5.–8. razred« v letu 2010 ... 177 Preglednica 50: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG iz

obþine Škofja Loka z SO »5.–8. razred« v letu 2010 ... 178 Preglednica 51: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG z

SO »1.–4. razred« v letu 2000-1 ... 179

Preglednica 52: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG z

SO »1.–4. razred« v letu 2000-2 ... 179 Preglednica 53: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG z

SO »1.–4. razred« v letu 2010-1 ... 180 Preglednica 54: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG z

SO »1.–4. razred« v letu 2010-2 ... 181 Preglednica 55: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG iz

obþine Gorenja vas-Poljane z SO »1.–4. razred« v letu 2010 ... 182 Preglednica 56: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG iz

obþine Škofja Loka z SO »1.–4. razred« v letu 2010 ... 183 Preglednica 57: Dejavniki ekonomske velikosti majhnih in velikih kmetij v SO ... 184 Preglednica 58: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij

specializiranih pridelovalcev mleka v SO, leto 2000... 188 Preglednica 59: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij

specializiranih pridelovalcev mleka v SO, leto 2010... 189 Preglednica 60: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij

specializiranih pridelovalcev mleka iz obþine Gorenja vas-Poljane v

SO, leto 2010 ... 190 Preglednica 61: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij

specializiranih pridelovalcev mleka iz obþine Škofja Loka v SO, leto

2010... 191 Preglednica 62: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij

specializiranih govedorejcev v SO, leto 2000... 192 Preglednica 63: Ocena linearne regresijske enaþbe kmetij ekonomske velikosti

specializiranih govedorejcev v SO, leto 2010... 193 Preglednica 64: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij

specializiranih govedorejcev iz obþine Gorenja vas-Poljane v SO, leto 2010... 194 Preglednica 65: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij

specializiranih govedorejcev iz obþine Škofja Loka v SO, leto 2010 ... 195 Preglednica 66: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG, ki

se ukvarjajo z mešano živinorejo v SO, leto 2000 ... 196 Preglednica 67: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG, ki

se ukvarjajo z mešano živinorejo v SO, leto 2010 ... 197 Preglednica 68: Ocena linearne regresijske enaþbe ekonomske velikosti kmetij KG, ki

se ukvarjajo mešano rastlinsko pridelavo in živinorejo v SO, leto 2010 ... 198 Preglednica 69: Dejavniki ekonomske velikosti kmetij KG v SO po specializaciji

pridelave ... 199 Preglednica 70: Povzetek rezultatov testiranja podhipotez Hipoteze 1 ... 216 Preglednica 71: Povzetek rezultatov testiranja podhipotez Hipoteze 2 ... 218

KRAJŠAVE

ABTA Activity Based Table of Accounts – ekonomski raþuni za kmetijstvo po dejavnostih

BDP bruto domaþi proizvod

EAA Economic Accounts for Agriculture – ekonomski raþuni za kmetijstvo EKUJS Evropski kmetijski usmerjevalni in jamstveni sklad

EPK evropsko primerljiva kmetija ESS Evropski socialni sklad

ESU European Size Unit – enota ekonomske velikost EU Evropska unija

EU-25 Evropska unija – 25 držav þlanic EU-27 Evropska unija – 27 držav þlanic

FADN Farm Accountancy Data Network – mreža raþunovodskih podatkov s kmetijskih gospodarstev

FAO Food and Agriculture Organization of the United Nations – Organizacija združenih narodov za prehrano in kmetijstvo

FIUR finanþni inštrument za usmerjanje ribištva

IAHS Income of the Agricultural Households Sector Statistics – statistika dohodkov sektorja kmeþkih gospodinjstev

IAMO Institute of Agricultural Development in Central and Eastern Europe – Inštitut za razvoj kmetijstva v srednji in vzhodni Evropi

GVŽ glava velike živine

KOP kmetijsko okoljski program KG kmeþko gospodinjstvo KZU kmetijska zemlja v uporabi KZZ kmetijska zemlja v zarašþanju NKZ neobdelana kmetijska zemlja

OECD Organisation for Economic Co-operation and Development – Organizacija za ekonomsko sodelovanje in razvoj

OMD obmoþja z omejenimi možnostmi za kmetijsko pridelavo PDM polnovredna delovna moþ

RS Republika Slovenija

SGM Standard Gross Margin – standardizirano pokritje SKP skupna kmetijska politika

SO standardni prihodek

SPSS Statistical Package for the Social Sciences SURS Statistiþni urad Republike Slovenije

TIAH Manual on the Total Income of Agricultural Households – Priroþnik za skupne dohodke kmeþkih gospodinjstev

1 UVOD IN OPREDELITEV PROBLEMA

Od sredine dvajsetega stoletja poteka znotraj držav z razvito tržno ekonomijo strukturno preoblikovanje kmetijstva, socio-ekonomskih in politiþnih struktur na podeželskih obmoþjih (Marsden in Murdoch 1998, 1–4). Po kriterijih Organizacije za ekonomsko sodelovanje in razvoj (OECD) se Slovenija uvršþa v krog držav þlanic Evropske unije (EU) z nadpovpreþnim deležem podeželskih obmoþij. Slovensko podeželje se po pristopu Slovenije k EU sooþa z relativno intenzivnimi spremembami tako v zunanjem kot tudi v notranjem okolju. Odprava mej, skupni trg, prevzem evra, uveljavitev skupne kmetijske politike EU (SKP) in drugih politik ter razmeroma hiter gospodarski razvoj v prvih letih po pristopu, ki mu je sledilo obdobje recesije, so le nekatere pomembnejše zunanje spremembe, ki vplivajo na strukturne spremembe KG. Za obstanek kmetijske dejavnosti KG so potrebne državne pomoþi (Slabe- Erker 2005; Knific 2008; Knific in Bojnec 2009) s soþasnim usmerjenjem v trajnostne oblike kmetijske pridelave in razvoj dopolnilnih dejavnosti na kmetiji, ki so lahko osnova za ohranjanje poseljenosti in razvoj obrobnih podeželskih obmoþij (Kladnik 1999, 17;

Klemenþiþ, Lampiþ in Potoþnik Slaviþ 2008, 84; Bojnec, Jurinþiþ in Vodeb 2007; RS 2007a, 2011).

V uvodnem delu doktorske disertacije najprej uvedemo ožje raziskovalno podroþje in predstavimo raziskovalni problem. Po opisu namena in ciljev raziskave predstavimo temeljno tezo raziskave in raziskovalne hipoteze z obrazložitvami. Sledi predstavitev uporabljene metodologije, znanstvenega prispevka in omejitev raziskave. V drugem poglavju predstavimo pomen multifunkcionalne vloge kmetijske dejavnosti KG za ohranjanje in prihodnji razvoj podeželja ter predstavimo škofjeloško obmoþje. Na osnovi pregleda objav drugih avtorjev opišemo dejavnike strukturnih sprememb KG. Sledi predstavitev tristranskega pristopa k raziskavi, ki zajema strukturo KG po angažiranju proizvodnih dejavnikov, strukturo KG po ekonomski velikosti kmetij KG in strukturo KG po socio-ekonomskih tipih KG oziroma diverzifikaciji dohodkov KG. Nato predstavimo v raziskavi uporabljene vire podatkov in razložimo, zakaj smo za analizo diverzifikacije dohodkov KG uporabili podatke o vzorcu KG.

Sledijo rezultati empiriþnih analiz diverzifikacije dohodkov KG, alokacije proizvodnih dejavnikov KG, ekonomke velikosti KG, dejavnikov ekonomske velikosti KG in opis strategij KG. V petem poglavju podamo ugotovitve in implikacije raziskave ter sklepne ugotovitve s priporoþili.

1.1 Opredelitev raziskovalnega problema

Raziskovalni problem doktorske disertacije temelji na ugotavljanju strukturnih sprememb na podeželskem škofjeloškem obmoþju¹ v letih 2000 (tri leta pred pristopom Slovenije k EU) in 2010 (šest let po pristopu Slovenije k EU). Strukturne spremembe ugotavljamo na KG, ki so prevladujoþa proizvodnja enota v kmetijski dejavnosti tako v Sloveniji kot tudi na Škofjeloškem.²

Slovenija se je po pristopu k EU relativno uspešno vkljuþila v gospodarski prostor. Deleža bruto družbenega proizvoda in zaposlenosti v dejavnosti kmetijstva, lova in gozdarstva Slovenije sta se v obdobju 2000–2010 zmanjšala (delež BDP iz 3,2 % na 2,1 % in delež zaposlenosti iz 11,9 % na 8,4 %; SURS 2005 in 2012g). Razkorak med deležema kaže na relativno nizko produktivnost v panogi. Kljub temu je pomen kmetijskega sektorja Slovenije veþji kot v povpreþju petindvajseterice EU (EU–25, RS 2007a), in sicer predvsem zaradi neugodne velikostne strukture, soco-ekonomske in proizvodne strukture kmetij KG (Cunder 1997, 143–156; Buchenrieder idr. 2007). Vloga in pomen kmetijstva KG pri razvoju podeželja se z razvojem družb spreminja.³ Ohranjanje kmetijske dejavnosti KG na podeželju daje osnovo za ekonomski razvoj drugih dejavnosti (Flury, Giuliani in Buchli 2008, 83; EC 2006 in RS 2007a, 2011). V Sloveniji so KG najpomembnejši upravljavci podeželske krajine, ker upravljajo z veþino zemljišþ.⁴ Vloga KG se z razvojem družb v zadnjih dveh desetletjih spreminja iz monofunkcionalne (proizvodnja hrane in surovin) v multifunkcionalno, ki skupaj s sodobno informacijsko infrastrukturo omogoþa podeželju nove priložnosti za endogeno rast in zagotavljanje novih delovnih mest (Vadnal 2001, 246). Ohranjanje kmetijske dejavnosti KG je poleg proizvodnje kakovostne hrane pomembno tudi za ohranjanje poseljenosti podeželja, njegove naravne in kulturne dedišþine, vrednot in tradicije, ki so osnova za prihodnji razvoj turizma, malega gospodarstva in storitvenih dejavnosti na podeželju (RS

1 Škofjeloško obmoþje leži v predalpskem svetu južnega dela Gorenjske in meri 512,3 km². Obsega Škofjeloško hribovje, ki ga sestavljata Poljanska in Selška dolina ter hribovje med njima, Žirovska kotlina ter del Soriškega polja (Knific 2008, 23).

2 V Sloveniji so prevladujoþa proizvodna enota v kmetijstvu KG. V letu 2000 je bilo v Sloveniji skupaj 86.324 KG in 103 kmetijska podjetja (Dernulc idr. 2002, 50–54). V obþinah Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka je bilo po podatkih popisa kmetijstva v letu 2000 1.089 KG in eno kmetijsko podjetje (SURS 2000).

3 V preteklosti je kmetijstvo predstavljalo osnovno gospodarsko dejavnost, od katere sta bila odvisna razvoj podeželja in preživetje prebivalstva. Dandanes se ta pomen ohranja na nerazvitih obmoþjih, kjer so velike skupine ljudi in obsežna podroþja zaradi tržnega tekmovanja postala marginalizirana.

Predvsem z liberalizacijo trgov, uvozom hrane iz dežel z relativno nizkimi proizvodnimi stroški, širitvijo EU, spremembami v preferencah potrošnikov na razvitejših obmoþjih podeželja upada pomembnost primarne kmetijske dejavnosti, kar se odraža v manjših deležih kmetijstva v bruto družbenem proizvodu in zaposlenih v panogi, vse veþji pomen pa pridobiva vpliv dejavnosti v širšem geografskem prostoru.

4 V letu 2000 so KG v Sloveniji imela v lasti 99,73 % vseh zemljišþ in upravljala s 96,7 % zemljišþi ter skoraj 94 % vseh kmetijskimi zemljišþi v uporabi (Dernulc idr. 2002, 50–54).

2007a, 2011). Ker multifunkcionalne vloge KG (predvsem javnih dobrin) trg ne plaþa, so za ohranjanje kmetijske dejavnosti potrebne državne pomoþi.

Strukturne spremembe pri KG na Škofjeloškem analiziramo v letih 2000 (tri leta pred pristopom Slovenije k EU) in 2010 (šest let po pristopu Slovenije k EU) skozi tri zorne kote (celotno obmoþje, po obþinah in po socio-ekonomskih tipih KG⁵) in tri vidike struktur KG (diverzifikacija dohodkov KG, alokacija proizvodnih virov in ekonomska velikost kmetij KG). Ker je kljuþni dejavnik strukturnih sprememb v kmetijstvu dohodek iz kmetijstva v primerjavi z dohodkom, dosegljivim izven kmetijstva (Erjavec idr. 1998, 151; Breustedt in Glauben 2007), razišþemo dohodke KG v letih 2000 in 2010 ter na osnovi njihovih sprememb ugotavljamo strukturne spremembe KG. Znotraj dohodkov iz kmetijstva bomo raziskali tudi pomen in delež državnih pomoþi v dohodku iz kmetijstva. Nadalje razišþemo alokacijo proizvodnih dejavnikov (zemlja, delo, mehanizacija, sestava in velikost þrede) v letih 2000 in 2010 ter tudi na njihovi osnovi analiziramo strukturne spremembe KG. V mikroekonomski teoriji veljajo naþela ekonomije obsega za enega glavnih dejavnikov, ki vplivajo na strukturne spremembe znotraj gospodarskih panog. Zato strukturne spremembe KG razišþemo tudi po ekonomski velikosti kmetij KG. Za doloþanje ekonomske velikosti kmetij KG se uporabljata standardizirano pokritje (SGM; za leto 2000) in standardni prihodek (SO; za leto 2010), strukturne spremembe med letoma 2000 in 2010 analiziramo v SO. SO je uveljavljeno evropsko merilo za vrednotenje ekonomske velikosti kmetije glede na vrsto in obseg kmetijske proizvodnje in kot tako mednarodno primerljiv kazalnik (EC 2008 in 2009b; Wolek 2009). Nadalje nas zanima tudi odvisnost ekonomske velikosti kmetij KG v SO od proizvodnih dejavnikov, velikosti KG in znaþilnosti gospodarja, in sicer pri populaciji KG, pri komercialnih kmetijah,⁶ pri majhnih in velikih kmetijah⁷ in po specializaciji kmetijske pridelave.⁸

Na koncu razišþemo še strategije KG. KG se od drugih proizvodnih enot (podjetij, tako kmetijskih kot podjetij drugih gospodarskih dejavnosti) bistveno razlikujejo v mikroekonomskih znaþilnostih. V veþini gospodarskih dejavnostih so proizvodne enote in enote porabe med seboj loþene, medtem ko za KG to ne velja. Za KG je pogosto znaþilno, da je meja med lastništvom in upravljanjem zabrisana, ker gospodar skupaj z družinskimi þlani zagotavlja kapital in hkrati opravi veþino dela na kmetiji (Gasson in Erringtton 1993, 18).

5 Socio-ekonomski tip KG kaže na vire pridobivanja dohodkov KG. Delimo jih na þiste, mešane, dopolnilne kmetije, kmetije v opušþanju in ostarele kmetije. Socio-ekonomske tipe opišemo v toþki 2.3.3.

6 Komercialne kmetije so þiste, mešane in dopolnilne kmetije. Socio-ekonomske tipe in njihovo delitev podrobneje opišemo v toþki 2.3.3.

7 Med male kmetije prištevamo kmetije KG z SO do 15.000 EUR/leto, med velike kmetije pa kmetije KG s SO najmanj 15.000 EUR.

8 Specializirana kmetijska pridelava in nespecializirana kmetijska pridelava. Razvrstitev KG po tipih kmetijske proizvodnje so podrobneje opisani v toþki 2.3.2.

Pogost cilj proizvodnih enot drugih gospodarskih dejavnosti je maksimiranje dobiþka, medtem ko pri KG velja, da težijo predvsem k maksimiranju njihove funkcije koristnosti (Kay in Edvards 1994). Poleg tega so po naših priþakovanjih cilji in strategije med KG razliþni.

Veþje komercialne kmetije pogosteje težijo k intenziviranju kmetijske proizvodnje (delo in viri) ter poveþanju deleža prodaje, manjše pa k ohranjanju obstojeþega naþina kmetovanja in diverzifikaciji dohodkov z nekmetijskimi zaposlitvami. Posebej nas zanimajo strategije preživetja in rasti KG na Škofjeloškem ter razlogi in strategije KG, ki opušþajo kmetijsko pridelavo.

1.2 Namen in cilj raziskave

Namen raziskave je analizirati strukturne spremembe na podeželskem hribovitem obmoþju, diverzifikacijo dohodkov KG,⁹ angažiranje proizvodnih dejavnikov in ekonomsko velikost kmetij KG v SO. Analiza obsega škofjeloško obmoþje in znotraj njega KG po socio- ekonomskem tipu in KG po obmoþjih (obþini Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka), ki se med seboj razlikujeta po naravnih danostih za kmetijsko dejavnost in po gospodarski razvitosti.

Poleg ugotavljanja strukturnih sprememb KG na obmoþju med letoma 2000 in 2010 nas še posebej zanimajo razlike v strukturi KG med obþinama in med socio-ekonomskimi tipi KG.

Ob tem želimo ugotoviti tudi pomembne proizvodne dejavnike ekonomske velikosti kmetij KG v SO. Posebej nas zanima smer in moþ vpliva posameznega dejavnika ter njihove spremembe med letoma 2000 in 2010 in razlike med obmoþjema (obþino Škofja Loka in obþino Gorenja vas-Poljane). Odvisnost analiziramo pri populaciji KG in pri skupinah KG, ki jih oblikujemo glede na specializacijo kmetijske pridelave KG,¹⁰ KG s kmetijsko pridelavo za trg (komercialne kmetije), KG z velikimi kmetijami po SO in KG z majhnimi kmetijami po SO. Nadalje ocenimo tudi strategije KG v letu 2010 s poudarkom na strategijah preživetja in rasti ter strategijah opušþanja kmetijske proizvodnje.

Cilji raziskave sledijo namenu raziskave.

− cilj 1: oceniti dohodke KG (skupne¹¹ in relativne¹²) in deleže dohodkov KG v letih 2000 in 2010;

− cilj 2: oceniti angažiranje proizvodnih dejavnikov (kmetijska zemlja, gozd, delo, mehanizacija in velikost ter sestava þrede) v letih 2000 in 2010;

− cilj 3: oceniti ekonomsko velikost kmetij KG v letih 2000 in 2010 in dejavnike ekonomske velikosti kmetij KG;

9 KG so nosilci primarne kmetijske dejavnosti in tudi glavni upravljavci podeželskega prostora.

10 Specializirani tipi kmetijske proizvodnje in mešani tipi, kar podrobneje opišemo v toþki 2.3.2.

11 Skupni dohodki so vsota dohodkov KG po dohodkovnih virih: iz kmetijstva, iz samozaposlitev, iz zunanjih zaposlitev in ostali prihodki in prejemki þlanov KG. Podrobnejši opis podamo v toþki 3.2.3.

12 Relativni dohodek je dohodek na þlana KG.

− cilj 4: ugotoviti strategije KG v naslednjih petih in dvajsetih letih.

1.3 Temeljna teza in hipoteze raziskave

Temeljna teza, ki jo empiriþno testiramo, je, da je pristop Slovenije k EU vplival na KG na škofjeloškem obmoþju, predvsem na dohodke KG, ki se odražajo v spremembi dohodkov KG iz kmetijske dejavnosti in nekmetijskih dohodkov, socio-ekonomskega tipa KG, alokacije proizvodnih dejavnikov (delo, zemlja in mehanizacija) ter ekonomke velikosti kmetij KG v SO.

Obrazložitev: Temeljna teza izhaja iz teorije raziskav strukture KG, ki jim je skupna ugotovitev, da so dejavniki strukturnih sprememb KG kompleksni in medsebojno moþno povezani (npr. Reimund, Moore in Martin 1977, Boehlje 1992 in 1999; Chavas 2001;

Harrington in Reinsel 1995). Z vidika KG jih delimo med notranje in zunanje dejavnike. K notranjim prištevamo predvsem upravljavske sposobnosti, znaþilnosti KG in þlanov KG, nekmetijske in kmetijske zaposlitve, naložbe in omejitve pri financiranju ter lokacijo kmetije.

K zunanjim sodijo vladna politika, trgi, tehnologija ter socialno in družbeno okolje (Abele in Frohberg 2003, 6–8; Happe 2007). Vladne politike z vplivom na dohodke KG igrajo pomembno vlogo v strukturnih spremembah KG na podeželju (Blandford in Hill 2006). Od njihovih ciljev je odvisna hitrost in smer sprememb (npr. Swinnen 2004, Happe 2004), vendar vsa KG ne odreagirajo enako (Wolek 2009). V razvitih družbah se število zaposlenih v kmetijstvu in število enot primarne kmetijske proizvodnje zmanjšujeta, medtem ko se na drugi strani poveþuje velikost preostalih (Eurostat 2011; Kutin-Slatnar idr. 2012). Hitrosti strukturnih sprememb KG so med državami z razliþnimi naravnimi danostmi, raznolikostjo v regionalni aktivnosti gospodarstva, infrastrukturi in družbenih navadah razliþne (Eurostat 2011, 381). Priþakujemo, da do navedenih razlik prihaja tudi med raznolikimi obmoþji znotraj posamezne države. Zaradi navedenega strukturne spremembe KG, ki so osnovne proizvodne enote primarne kmetijske dejavnosti in upravljajo glavnino zemljišþ na škofjeloškem podeželju, analiziramo v letih 2000 (tri leta pred pristopom Slovenije k EU) in 2010 (šest let po pristopu Slovenije k EU), in sicer skozi tri zorne kote: za škofjeloško obmoþje, primerjalno po obþinah z razliþno razvitostjo in naravnimi danostmi za kmetijsko pridelavo (obþini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane) ter po socio-ekonomskih tipih KG (þiste, mešane in dopolnilne kmetije, kmetije v opušþanju¹³). Spremembe strukture KG ugotavljamo z empiriþnimi analizami razlik povpreþnih vrednosti (t-test in analiza variance (One-Way ANOVA)) strukturnih znaþilnosti KG: višina in pomen dohodka KG iz kmetijske dejavnosti in nekmetijskih zaposlitev v skupnem dohodku KG, obseg angažiranja proizvodnih dejavnikov (zemlja, delo, velikost in sestava þrede ter mehanizacija) in ekonomska velikost kmetij KG v SO. Nadalje z regresijsko analizo analiziramo odvisnosti ekonomske velikosti kmetij KG v SO od proizvodnih dejavnikov (kmetijska zemlja, velikost in sestava þrede, alokacija dela in

13 Pri analizi ekonomske velikosti in proizvodnih dejavnikov so v raziskavo vkljuþene tudi ostarele kmetije.

mehanizacija), velikosti KG in znaþilnosti gospodarja (starost, zaposlitveni status ter stopnja splošne in kmetijske izobrazbe). Poleg navedenega razišþemo tudi strategije vzorca KG v letu 2011 (strategija preživetja in rasti ter strategija opušþanja kmetovanja).

Temeljno tezo testiramo z empiriþno analizo štirih hipotez.

Hipoteza 1: Realni dohodki KG so bili med leti 2000 in 2010 pri KG na Škofjeloškem razliþni.

Obrazložitev: Po pristopu Slovenije k EU so bila za slovensko kmetijstvo uveljavljena pravila skupnega trga in prevzem SKP, kar je v nekaterih primerih povzroþilo realen padec cen kmetijskih pridelkov, medtem ko je bila državna pomoþ kmetijstvu v Sloveniji leta 2006 veþja kot pred pristopom Slovenije k EU (MKGP in KIS 2007, 33; Knific 2008; Knific in Bojnec 2009, 96). Padec cen kmetijskih proizvodov niža dohodke kmetov, državne pomoþi pa jih višajo. Vladne politike z vplivom na dohodke KG igrajo pomembno vlogo pri strukturnih spremembah KG na podeželju (Blandford in Hill 2006). Od njihovih ciljev je odvisna hitrost in smer sprememb (Swinnen 2004; Happe 2004), vendar vsa KG ne odreagirajo enako na izvedene vladne ukrepe (Wolek 2009). Tržne cenovne podpore, ki so prevladovale v letu 2000, po priþakovanjih vplivajo na intenziviranje pridelave z uporabo proizvodno intenzivnejših metod,¹⁴ povzroþajo tržne presežke hrane (OECD 1994b) in strukturne spremembe, ki se pokažejo že na kratek rok, predvsem v zmanjšanem najemu zemlje in alternativnih zaposlitvah dela in kapitala KG (Happe 2004, 234; Key in Roberts 2007).

Poslediþno se opusti kmetijska dejavnost na marginalnih obmoþjih. V letu 2010 so prevladovala proizvodno nevezana plaþila (MKGP 2011, 66–67), ki pomagajo ohranjati kmetijsko proizvodnjo na obmoþjih s slabšimi pogoji za kmetijko pridelavo (Happe 2004), vendar lahko povzroþijo nižjo kmetijko proizvodnjo (Brady idr. 2009; Erjavec idr. 2007, 11) in višje cene kmetijskih zemljišþ (Brady idr. 2009), kar lahko upoþasni strukturne spremembe pri KG. Pomemben dejavnik strukturnih sprememb, ki vpliva na dohodke kmetov, je tudi gospodarska razvitost obmoþja oziroma možnosti za nekmetijske zaposlitve in tehnološki napredek v kmetijski pridelavi. Dohodki iz kmetijstva rastejo z velikostjo kmetije in specializacijo pridelave (Ashok idr. 2002, 20–21; Dernulc idr. 2002, 126–137), vendar variirajo predvsem zaradi nihanja obsega pridelka, tržnih cen in poslovnih ciklov (Ashok idr.

2002, 26; Hill 2000, 197). Dohodki KG na manjših in srednje velikih kmetijah so pogosto nezadostni za preživetje KG in izvirajo predvsem iz zaposlitev izven kmetije (Fernadez- Cornejo idr. 2007, 23; Ashok idr. 2002, 21; Knific 2008; Knific in Bojnec 2009, 73, 77–84).

Po mnenju nekaterih avtorjev (Erjavec idr. 1998, 151; Breustedt in Glauben 2007) je dohodek KG iz kmetijstva v primerjavi z dohodkom KG iz nekmetijskih zaposlitev pomemben dejavnik strukturnih sprememb KG. Višji dohodki iz nekmetijskih zaposlitev imajo na strukturne spremembe lahko dvosmeren vpliv: višajo oportunitetne stroške in lahko

14 Predvsem na specializiranih in veþjih kmetijah.

predstavljajo spodbudo KG k poveþanju kmetijskih dohodkov ali pa predstavljajo prvi korak za opustitev kmetijske pridelave in izhod iz sektorja (Halam 1991; Weiss 1997). Zaposlitev izven kmetijstva poleg gospodarskega razvoja regije (trg dela) pospešuje tudi dobra infrastruktura (komunikacijska in transportna) in izobrazbena raven þlanov KG (Baker in McDonald 2005), medtem ko je uþinek drugih prilivov (socialne podpore in najemnine) in davþnih olajšav ravno nasproten (Hill 2000, 197; Ashok idr. 2002, 2). V nadaljevanju doktorske disertacije podamo podrobnejši opis dejavnikov strukturnih sprememb KG v toþki 2.2.

Prvo hipotezo za namen empiriþnega testiranja razlik med dvema aritmetiþnima sredinama (t- test za analizo razlik med dvema skupinama KG¹⁵) in empiriþnega testiranja razlik med tremi in veþ aritmetiþnimi sredinami (analiza variance (One-Way ANOVA)¹⁶ za analizo razlik med socio-ekonomskimi tipi KG) razdelimo v šest podhipotez.

H 1.1: Realni skupni dohodki vzorca KG, KG po obþinah in KG po socio-ekonomskih tipih so bili v letu 2010 višji kot v letu 2000. Realni relativni dohodki KG so bili med letoma 2000 in 2010 pri KG primerljivi.

H 1.2: Med socio-ekonomskimi tipi KG ne obstajajo znaþilne razlike v višini realnih skupnih dohodkov in realnih relativnih dohodkov KG tako v letu 2000 kot tudi v letu 2010. KG po socio-ekonomskem tipu se med seboj razlikujejo v sestavi dohodka (deležu) tako v letu 2010 kot tudi v letu 2000.

H 1.3: Realni dohodki KG iz kmetijstva in realni zneski državnih pomoþi kmetijstvu (subvencije) so bili v letu 2010 višji kot v letu 2000 pri komercialnih kmetijah (þiste, mešane in dopolnilne kmetije).

H 1.4: Realni dohodek iz kmetijstva in državne pomoþi kmetijstvu (subvencije) so bili v letih 2000 in 2010 med socio-ekonomskimi tipi razliþni.

H 1.5: Diverzifikacija dohodkov s samozaposlitvami se je v obdobju 2000–2010 hitreje in uspešneje razvijala pri dopolnilnih kmetijah iz obþine Škofja Loka kot pri dopolnilnih kmetijah iz obþine Gorenja vas-Poljane. Dopolnilne kmetije iz obþine Škofja Loka so v letu 2010 dosegale višje realne dohodke iz dopolnilne dejavnosti in višji delež dohodka iz dopolnilne dejavnosti v skupnem dohodku KG.

H 1.6: Realni dohodki KG iz zunanjih zaposlitev ostajajo pomemben dohodek KG v skupnem dohodku KG. Med letoma 2000 in 2010 ni bistvenih razlik v realnih dohodkih KG iz zunanjih zaposlitev in deležu dohodka KG iz zunanjih zaposlitev v skupnem dohodku KG.

15 Razlika med letoma 2000 in 2010 (populacija, obþina, KG po socio-ekonomskem tipu, komercialne in nekomercialne kmetije) in med obþinama Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane.

16 Ugotavljanje razlik med socio-ekonomskimi tipi KG.

V toþki 1.4.1 opisujemo analizo razlik med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev (skupin KG) in v toþki 1.4.2 analizo razlik med aritmetiþnimi sredinami treh ali veþ vzorcev (socio- ekonomski tipi KG). Za testiranje vsake podhipoteze oblikujemo testno hipotezo in alternativno hipotezo, kar opisujemo v toþki 4.1.

Hipoteza 2: Angažiranje proizvodnih dejavnikov KG je med letoma 2000 in 2010 pri KG na Škofjeloškem razliþno.

Obrazložitev: Strukturne spremembe v kmetijstvu se v osnovi vrtijo med velikostjo kmetije in njeno ekonomsko uþinkovitostjo (Sarris, Doucha in Mathijs 1999; Happe 2007), odražajo pa se v opušþanju kmetijske pridelave na eni strani in veþanju ekonomije obsega pri preostalih KG (npr. Wolek 2009; Kovaþiþ 1996). Vladne politike z vplivom na dohodke kmetov igrajo pomembno vlogo pri strukturnih spremembah KG na podeželju (Blandford in Hill 2006). Od njihovih ciljev je odvisna hitrost in smer sprememb (npr. Swinnen 2004; Happe 2004), vendar vsa KG ne odreagirajo enako (Wolek 2009). Tržne cenovne podpore, ki so prevladovale v letu 2000, po priþakovanjih vplivajo na strukturne spremembe, ki se izražajo z intenziviranjem pridelave, manjšim najemom zemlje, opušþanjem kmetijske proizvodnje na obmoþjih s slabšimi naravnimi pogoji za kmetijsko pridelavo in zaposlenost v kmetijstvu se zmanjša (Happe 2004, 234; Key in Roberts 2007). V letu 2010 so prevladovala proizvodno nevezana plaþila (MKGP 2011, 66–67), ki pomagajo ohranjati kmetijsko proizvodnjo na obmoþjih s slabšimi pogoji za kmetijsko pridelavo (Happe 2004), vendar lahko tudi upoþasnijo strukturne spremembe KG. Buchenrieder in Möllers (2009) opredelita strukturne spremembe v kmetijstvu s konstantnimi spremembami v obsegu angažiranja proizvodnih dejavnikov KG, med katere državne statistike prištevajo kmetijsko zemljo, delovna sredstva, velikost in sestavo þrede, alokacijo dela v kmetijsko dejavnost in znaþilnosti delovne sile. Priþakovati je, da ekonomsko uþinkovitejše kmetije praviloma rastejo po velikosti, neuþinkovite pa se po velikost zmanjšujejo (Happe 2007). Pomemben dejavnik strukturnih sprememb je tudi þloveški kapital, predvsem vodstvene sposobnosti, izobrazba in kljuþna znanja (Boehlje 1992 ter Goddard idr. 1993). Uspešnost posameznih KG med primerljivimi KG lahko pripišemo vodstvenim sposobnostim gospodarjev oziroma upravljavcev (Sarris, Doucha in Mathijs 1999). Zadostno znanje in investicije v znanje so pomembne predvsem pri veþjih in bolj specializiranih kmetijah (Boehlje 1992). Z višanjem stopnje izobrazbe gospodarjev obstaja veþja verjetnost za uporabo nove tehnologije v kmetijski proizvodnji in dvig produktivnosti (Huffman in El-Osta 1997; Lin 1991; El-Osta in Morehart 1999; Bojnec in Dries 2005).

Tehniþni napredek omogoþa dosegati koristi ekonomije obsega in povzroþa narašþanje obsega proste delovne sile KG (Buchenreider idr. 2007). Alokacija dela þlanov KG v kmetijski dejavnosti je odvisna od trga dela in individualnih lastnostih þlanov KG (Chayanov 1986;

Weiss 1999; Mundlak 2000; Bojnec in Dries 2005). Na odloþitev za opustitev kmetijske proizvodnje pomembno vpliva tudi starost gospodarja (Breustedt in Glauben 2007; Weiss 1999). V nadaljevanju doktorske disertacije podamo podrobnejši opis teorije v toþki 2.2.

Drugo hipotezo za namen empiriþnega testiranja razlik med dvema aritmetiþnima sredinama (t-test za analizo razlik med dvema skupinama KG¹⁷) in empiriþnega testiranja razlik med veþ aritmetiþnimi sredinami (analiza variance (One-Way ANOVA) za analizo razlik med socio- ekonomskimi tipi KG) razdelimo v devet podhipotez.

H 2.1: Površina zemljišþ v upravljanju KG in površina nerodovitnih zemljišþ je bila pri KG na Škofjeloškem v letu 2010, primerjalno z letom 2000, manjša. Površine gozda in kmetijske zemlje so bile v letu 2010, primerjalno z letom 2000, veþje pri komercialnih kmetijah in pri KG na obmoþju obþine Škofja Loka.

H 2.2: Izkorišþenje gozda, merjeno v kubiþnih metrih posekanega lesa (skupno in za lastne potrebe), je bilo v letu 2010, v primerjavi z letom 2000, veþje pri KG iz obþine Gorenja vas- Poljane in pri komercialnih kmetijah, medtem ko se je pri KG iz obþine Škofja Loka in nekomercialnih kmetijah zmanjšalo.

H 2.3: Površina kmetijske zemlje v uporabi (KZU) je bila v letu 2010, primerjalno z letom 2000, veþja pri KG na obmoþju obþine Škofja Loka in pri komercialnih kmetijah, pri nekomercialnih kmetijah pa manjša. Površine neobdelane KZU in kmetijske zemlje v zarašþanju so bile v letu 2010 pri populaciji KG, KG po obþinah in komercialnih kmetijah manjše kot v letu 2000.

H 2.4: Komercialne kmetije in kmetije iz obþine Škofja Loka so v letu 2010 razpolagale z veþjo površino najete KZU kot v letu 2000, medtem ko se je pri nekomercialnih kmetijah površina KZU v lasti KG in površina KZU iz najema zmanjšala.

H 2.5: Komercialne kmetije in KG iz obþine Škofja Loka so v letu 2010, primerjalno z letom 2000, razpolagale z veþjo površino njiv, medtem ko se je pri nekomercialnih kmetijah površina njiv zmanjšala. Površina travnikov v upravljanju KG je bila v letu 2010, primerjalno z letom 2000, veþja. Obþini Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane se razlikujeta v kakovosti kmetijske zemlje – KG iz obþine Škofja Loka so v letih 2000 in 2010 razpolagala z veþjo površino njiv, KG iz obþine Gorenja vas-Poljane pa z veþjo površino trajnih travnikov in pašnikov.

H 2.6: V letih 2000 in 2010 so veþino dela v kmetijski dejavnosti KG na Škofjeloškem opravili þlani KG. Skupni vložek dela (izražen v polnovredni delovni moþi – PDM) v kmetijsko dejavnost je bil pri KG v letu 2010 manjši kot v letu 2000.

H 2.7: Povpreþna starost gospodarjev KG je bila v letu 2010, primerjalno z letom 2000, nižja pri dopolnilnih kmetijah, medtem ko se je pri kmetijah v opušþanju poveþala. Veþina

17 Razlika med letoma 2000 in 2010 (populacija, KG po obþinah, KG po socio-ekonomskem tipu, komercialne in nekomercialne kmetije) in med obþinama Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane v letu 2000 oziroma 2010.

gospodarjev komercialnih kmetij v aktivni delovni dobi ima zaposlitveni status »kmet«.

Gospodarji z višjo izobrazbo se bolj nagibajo k zaposlitvi izven kmetij.

H 2.8: Komercialne kmetije so bile v letu 2010, primerjalno z letom 2000, opremljene z veþjim številom traktorjev veþjih moþi (60 kW do 90 kW) in manjšim številom traktorjev nižjih moþi (do 37 kW). Skupno število mehanizacije za obdelavo njiv in travnikov je bilo v letu 2010 manjše, veþji pa je bil najem storitev s kmetijsko mehanizacijo.

H 2.9: V letih 2000 in 2010 je bila pri KG na Škofjeloškem najpomembnejša kmetijska dejavnost govedoreja. Skupno število živine (velikost þrede) v enotah GVŽ je bilo v letu 2010, primerjalno z letom 2000, veþje pri komercialnih kmetijah in pri KG na obmoþju obþine Škofja Loka. Obremenitev KZU z živino v enotah GVŽ je bila v letu 2010, primerjalno z letom 2000, manjša predvsem pri nekomercialnih kmetijah.

V toþki 1.4.1 opisujemo analizo razlik med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev (skupin KG¹⁸) in v toþki 1.4.2 analizo razlik med aritmetiþnimi sredinami treh ali veþ vzorcev (socio- ekonomski tipi KG). Za testiranje vsake podhipoteze oblikujemo testno hipotezo in alternativno hipotezo, kar opisujemo v toþki 4.2.

Hipoteza 3: Ekonomska velikost kmetij KG v SO je odvisna od strukturnih sprememb.

Obrazložitev: Ekonomska velikost kmetije KG v SO je odvisna od vrste in obsega kmetijske pridelave (EC 2008 in 2009b). Vladne politike z vplivom na dohodke kmetov igrajo pomembno vlogo pri strukturnih spremembah KG na podeželju (Blandford in Hill 2006). Od njihovih ciljev je odvisna hitrost in smer sprememb (Swinnen 2004; Happe 2004), vendar vsa KG ne odreagirajo enako na izvedene vladne ukrepe (Wolek 2009). Tržne cenovne podpore, ki so prevladovale v letu 2000, po priþakovanjih vplivajo na intenziviranje pridelave in strukturne spremembe, ki se pokažejo že na kratek rok, in sicer predvsem v zmanjšanem najemu zemlje in alternativnih zaposlitvah dela in kapitala KG (Happe 2004, 234; Key in Roberts 2007). Poslediþno se opusti kmetijska dejavnost na marginalnih obmoþjih. V letu 2010 so prevladovala proizvodno nevezana plaþila (MKGP 2011, 66–67), ki pomagajo ohranjati kmetijsko proizvodnjo na obmoþjih s slabšimi pogoji za kmetijko pridelavo (Happe 2004), vendar lahko povzroþijo nižjo kmetijsko proizvodnjo (Brady idr. 2009; Erjavec idr.

2007, 11), kar po priþakovanjih negativno vpliva na ekonomsko velikost kmetij. Strukturne spremembe v kmetijstvu se v osnovi vrtijo med ekonomsko velikostjo kmetije in njeno uþinkovitostjo (Happe 2007), odražajo pa se v opušþanju kmetijske pridelave na eni strani in veþanjem ekonomije obsega pri preostalih KG (npr. Wolek 2009; Kovaþiþ 1996). Uþinkovite kmetije praviloma rastejo po velikosti, neuþinkovite pa se po velikosti zmanjšujejo (Happe 2007). Delo in kapital lahko KG do doloþene mere med seboj zamenjujejo. Veþje kmetije in

18 Razlika med letoma 2000 in 2010 (populacija, obþina, KG po socio-ekonomskem tipu, komercialne in nekomercialne kmetije) in med obþinama Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane.

bolj specializirane kmetije so praviloma tehniþno bolj uþinkovite od manjših in nespecializiranih kmetij¹⁹ (Fernadez-Corenjo idr. 2007; Bojnec in Latruffe 2009 in 2013).

Gospodarji so z višanjem stopnje kmetijske izobrazbe praviloma bolj dovzetni za uporabo nove tehnologije in dvig produktivnosti. ýlani KG z višjo izobrazbo se bolj nagibajo k zaposlitvi izven kmetije (Huffman in El-Osta 1997; Bojnec in Dries 2005). Ashok s sodelavci (2002, 18) pravi, da se prispevek gospodarja v dohodku KG z leti zmanjšuje, in sicer predvsem zaradi veþje podjetnosti mlajših gospodarjev. V nadaljevanju doktorske disertacije podamo podrobnejši opis teorije v toþki 2.2.

Za namen testiranja oblikujemo dve podhipotezi.

H 3.1 Ekonomska velikost kmetij KG, izražena v SO, produktivnost dela, izražena s koliþnikom ekonomske velikosti kmetij KG v SO in PDM ter produktivnost zemlje, izražena s koliþnikom ekonomske velikosti kmetij KG v SO in površino KZU, so bile v letu 2010, primerjalno z letom 2000, pri komercialnih kmetijah višje.

H 3.2: Raziskali bomo, kakšna je odvisnost ekonomske velikosti kmetij v SO pri populaciji KG, pri KG po obþinah (Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka), pri komercialnih kmetijah, pri KG po specializaciji kmetijske pridelave in pri KG po ekonomski velikosti (velika kmetije KG z SO 15.000 EUR in veþ ter manjša KG z SO pod 15.000 EUR) od proizvodnih dejavnikov: KZU (skupna površina, površina njiv in površina trajnih travnikov in pašnikov), alokacije dela v kmetijsko dejavnost v enotah PDM (kmetija, KG, jedro KG, gospodar in najeto delo), mehanizacije (število traktorjev, število mehanizacije za obdelavo njiv, število mehanizacije za obdelavo trajnih travnikov in pašnikov), velikosti in sestave þrede v enotah GVŽ (govedo, biki, molznice, druge krave, telice, prašiþi, koze, ovce in perutnina), velikosti KG (število þlanov KG) in znaþilnosti gospodarja (spol, starost, zaposlitveni status in izobrazba: splošna in kmetijska).

V toþki 1.4.1 opisujemo analizo razlik med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev (skupin KG²⁰) in v toþki 1.4.2 analizo razlik med aritmetiþnimi sredinami treh ali veþ vzorcev (socio- ekonomski tipi KG). Odvisnosti ekonomske velikosti kmetij KG od proizvodnih dejavnikov, velikosti KG in znaþilnosti gospodarja ocenimo z regresijsko analizo, ki jo opisujemo v toþki 1.4.3.

Hipoteza 4: KG na Škofjeloškem nimajo oblikovanih dolgoroþnih strategij, kratkoroþne strategije pa se med KG razlikujejo.

19 Stroški proizvodnje na enoto proizvoda z velikostjo kmetije padajo, vendar pa so uþinki ekonomije obsega omejeni z obsegom proizvodnih dejavnikov na kmetiji.

20 Razlika med letoma 2000 in 2010 (populacija, obþina, KG po socio-ekonomskem tipu, komercialne in nekomercialne kmetije) in med obþinama Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane v letu 2000 oziroma 2010.

Obrazložitev: Strateško naþrtovanje kmetijske dejavnosti pri KG ni primerljivo z naþrtovanjem gospodarskih subjektov. Razlogi za to so pogosto v znanju, slabi mobilnosti proizvodnih dejavnikov in relativno skromnih sredstvih za vlaganja. Uspešnost posameznih KG med primerljivimi gospodinjstvi lahko pripišemo vodstvenim sposobnostim gospodarjev oziroma upravljavcev (Sarris, Doucha in Mathijs 1999). Cilji KG²¹ se lahko razlikujejo od ciljev drugih poslovnih sistemov in so med KG pogosto razliþni. Veþje komercialne kmetije²² težijo k intenziviranju kmetijske proizvodnje (delo in viri) ter poveþanju deleža prodaje, manjše kmetije pa k ohranjanju obstojeþega naþina kmetovanja in diverzifikaciji dohodkov z nekmetijskimi zaposlitvami (Davidova in Fredriksson 2009). Za komercialne kmetije so znaþilna veþja vlaganja v kmetijsko pridelavo in najem delovne sile (Gasson in Errington 1993; Davidova in Fredriksson 2009) ob tem pa izgubljajo nadzor nad uspehom predvsem z vidika avtonomije in neodvisnosti (Vesala in Peura 2005). Strategija veþine KG, ki jim kmetijski dohodki ne zadošþajo za preživetje, pogosto vkljuþuje diverzifikacijo dohodkov z nekmetijskimi zaposlitvami. Nekmetijske zaposlitve imajo na ohranjanje kmetijske dejavnosti lahko dvosmeren vpliv: spodbujajo KG k poveþevanju obsega in intenziviranju kmetijske pridelave ali pa predstavljajo prvi korak k opustitvi kmetijske proizvodnje (Halam 1991). Z vidika strukturnih sprememb v kmetijstvu na odloþitev za opustitev kmetijske proizvodnje še zlasti pomembno vpliva tudi starost gospodarja (Breustedt in Glauben 2007; Weiss 1999). Za dolgoroþen obstoj kmetij KG je pomembna izbira naslednika in izvedba uspešnega prenosa kmetije na naslednika. Študije o nasledstvu ugotavljajo, da prenos manjših kmetij ovira njihova nekonkurenþnost na skupnem trgu (Rossier 2005). KG brez naslednika imajo drugaþne strategije gospodarjenja kot KG z naslednikom. Gospodarji brez naslednika postopoma opušþajo kmetijsko pridelavo, manjša je intenzivnost pridelave, manjša so vlaganja v kmetijske objekte in mehanizacijo, manjši je tudi njihov obseg dela na kmetiji (Potter in Lobley 1992 in 1996; Bohak 2011, 104; Knific in Bojnec 2010). V nadaljevanju doktorske disertacije podamo podrobnejši opis teorije v toþki 2.2.

Preuþitev kratkoroþnih (obdobje petih let) in dolgoroþnih strategij KG (obdobje 20 let) je izvedena na osnovi podatkov vzorca KG, ki ga opišemo v toþki 3.2.3. V okviru strategij se osredotoþimo na strategije preživetja in rasti ter strategije opušþanja kmetovanja. Pri vprašanjih z možnostjo izbire odgovorov pa bo ta temeljila na obliki, ki je znana kot petstopenjska Likertova lestvica.

21 Kay in Edvards (1994, 10) prepoznavata naslednje pogoste cilje KG: a) preživetje in obstanek posla;

b) maksimalen dobiþek in nagrada za investicije; c) poveþati obstojeþi standard; d) poveþati neto vrednost in doseþi želeni standard; e) zmanjšati oziroma odpraviti izgubo; f) dosegati vsaj minimalen dobiþek in stabilen dohodek; g) prenos kmetije na naslednjo generacijo; h) poveþati koliþino prostega þasa; i) poveþati velikost kmetije, razširiti in pridobiti zemljo; j) ohraniti kakovost zemlje in vodnih virov.

22 Komercialne kmetije so kmetije, katerih proizvodnja je pretežno namenjena prodaji na trgu (Sarris, Doucha in Mathijs 1999).

1.4 Metodologija

Analizo strukturnih sprememb KG na Škofjeloškem podeželju izvedemo na osnovi analize podatkov KG, ki jih izvedemo s kvantitativnimi metodami znanstvenega raziskovanja z namenom potrditve oziroma zavrnitve postavljenih raziskovalnih hipotez, opisanih v toþki 1.3. Podatki o alokaciji proizvodnih dejavnikov in ekonomski velikosti kmetij KG v letih 2000 in 2010 obsegajo celotno populacijo KG. Pridobljeni so bili v okviru popisov kmetijstva 2000 in 2010, ki ju je izvedel Statistiþni urad Republike Slovenije (SURS). Podatki o dohodkih in strategijah KG so pridobljeni z anketiranjem vzorca KG v letih 2001 in 2011.

Vzorec vkljuþuje 60 KG, kar je nekaj manj kot 6 % celotne populacije KG. Podrobnejše opise podatkov podajamo v toþki 3.

Opisne statistike KG so podane tabelariþno in grafiþno za celotno populacijo oziroma vzorec KG po letih, obþinah in KG po socio-ekonomskih tipih. Analize razlik aritmetiþnih sredin med letoma 2000 in 2010 oziroma med obþinama Škofja Loka in Gorenja vas-Poljane oziroma po socio-ekonomskih tipih so izvedene s t-testom in uporabo programa Statistical Package for the Social Sciences (SPSS), analize razlik aritmetiþnih sredin med socio- ekonomskimi tipi KG (þiste, mešane, dopolnilne in ostarele kmetije ter kmetije v opušþanju) pa z analizo variance (One-Way ANOVA) in uporabo programa SPSS. Z multiplo regresijsko analizo programa SPSS ugotavljamo dejavnike ekonomske velikosti kmetij KG v SO za populacijo KG, komercialne kmetije, majhne in velike kmetije po SO²³ in KG po specializaciji kmetijske pridelave. V nadaljevanju podrobneje predstavimo znaþilnosti uporabljenih metod in podamo razloge za njihovo uporabo.

1.4.1 Analiza razlik med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev

Preizkušanje domneve o razliki med dvema aritmetiþnima sredinama²⁴ s » t-testom« temelji na opazovanju znaþilnosti (spremenljivke) dveh neodvisnih vzorcev oziroma dveh skupin znotraj enega vzorca²⁵ v enakih okolišþinah (Košmelj 1993, 249). Za primerjavo aritmetiþnih sredin spremenljivke dveh neodvisnih vzorcev je primerna procedura »Independent-Samples T Test« programa SPSS (Rovan in Turk 2001, 151). Z njo izraþunamo aritmetiþni sredini skupin, Levinov preizkus domneve o enakosti varianc med skupinama ter t-preizkus (t-test) niþelne hipoteze o razliki med dvema aritmetiþnima sredinama z mejo intervala zaupanja.

Niþelno hipotezo za t-test oblikujemo glede na vsebino hipoteze, ki jo empiriþno testiramo.

Glede na vsebino hipoteze izberemo enostranski oziroma dvostranski preizkus. Z

23 Majhne kmetije so kmetije z ekonomsko velikostjo v SO pod 15.000, tiste s SO 15.000 EUR in veþ imenujemo velike kmetije.

24 V primeru te raziskave smo preizkušanje uporabili za ugotavljanje razlik med povpreþnimi dohodki KG (med letoma 2000 in 2010 ter med obþinama).

25 Vzorec razdelimo na dve skupin s pomoþjo neodvisne spremenljivke (npr. obþina).

dvostranskim preizkusom lahko ugotovimo, ali obstajajo znaþilne razlike med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev. Niþelna hipoteza (H0) in alternativna hipoteza (H1) sta:

H₀: Y₁ =Y₂ in H₁: Y₁ ≠Y₂.

Z enostranskim preizkusom lahko ugotovimo, ali je aritmetiþna sredina statistike pri prvem vzorcu (Y₁) višja oziroma nižja od aritmetiþne sredine statistike drugega vzorca (Y₂). Niþelna hipoteza (H₀) in alternativna hipoteza (H₁) sta:

H0: Y₁ ≤Y₂ in H1: Y₁ >Y₂ oziroma H0: Y₁ ≥Y₂ in H1: Y₁<Y₂.

Niþelno (H0) in alternativno hipotezo (H1) posamezne podhipoteze ugotavljanja razlik v dohodkih KG, alokaciji proizvodnih dejavnikov KG in ekonomske velikosti kmetij KG med leti 2000 in 2010 in med obþinama navajamo v toþki 4 (empiriþna analiza), zato jih v tem delu ne navajamo.

»Independent-Samples T Test« programa SPSS izvede dva izraþuna t-testa: za primer enakosti in neenakosti varianc,²⁶ kar je treba upoštevati pri odþitku prave vrednosti t-statistike in njene stopnje tveganja. ýe sta t-statistika in pripadajoþa stopnja tveganja 5 % ali nižji (sprejemljiva stopnja tveganja: Į ” 0,05), lahko pri sprejemljivi stopnji tveganja zavrnemo niþelno hipotezo (H0) in sprejmemo alternativno hipotezo (H1). Vsi izraþuni v nadaljevanju so izvedeni z uporabo programa SPSS. Sprejemljiva stopnja tveganja je manjša ali enaka 5 %.

1.4.2 Analiza razlik med aritmetiþnimi sredinami treh ali veþ vzorcev

Analiza variance (One-Way ANOVA) s programom SPSS je primerna za enofaktorsko analizo variance veþ aritmetiþnih sredin razliþnih vzorcev (skupin²⁷) po eni skupni spremenljivki »Y«

(Rovan in Turk 2001, 161), ob predpostavki, da je spremenljivka Y normalno porazdeljena in je varianca (ı²) v vsakem vzorcu enaka (ı²1 = ı²2 = … = ı²k). Z F-testom (One-Way ANOVA) primerjamo varianco med skupinami (vzorci) z varianco znotraj skupin (v posameznem vzorcu). ýe je stopnja tveganja F-statistike (One-Way ANOVA) 5 % ali nižja, lahko zavrnemo niþelno hipotezo o enakosti aritmetiþnih sredin (H₀) in sprejmemo sklep, da je vsaj ena vrednost aritmetiþne sredine razliþna oziroma med aritmetiþnimi sredinami vzorcev obstajajo znaþilne razlike. ýe varianca v vsakem vzorcu ni enaka (spremenljivka Y ni normalno porazdeljena), test enakosti vrednosti aritmetiþnih sredin vzorcev ocenimo z »Robust Tests of Equality of Means (Welch)«.

H0: Y₁ =Y₂ =...=Y_k

26 Enakost varianc se oceni po Levinovem preizkusu (F-test) domneve o enakosti varianc. Kot sprejemljivo stopnjo tveganja izberemo vrednosti ” 5 % (Rovan in Turk 2001, 151).

27 Soco-ekonomskih tipov KG: þiste, mešane, dopolnilne in ostarele kmetije ter kmetije v opušþanju.

H1: vsaj en Y_ije razliþen.

Vsi izraþuni v nadaljevanju so izvedeni z uporabo programa SPSS. Sprejemljiva stopnja tveganja je manjša ali enaka 5 %.

1.4.3 Multipla linearna regresijska analiza

Multipla regresijska analiza je statistiþna metoda, s katero analiziramo odnos med odvisno spremenljivko (ekonomko velikostjo kmetije KG v SO) in eno ali veþ neodvisnimi spremenljivkami (alokacija proizvodnih dejavnikov: delo v enotah polnovredne delovne moþi (PDM), površina kmetijske zemlje, velikost in sestava þrede v enotah glave velike živine (GVŽ), mehanizacija in znaþilnosti gospodarja (spol, starost, splošna in kmetijska izobrazba ter zaposlitveni status)). Ker je doloþanje ekonomske velikosti kmetij KG v SO doloþeno z Uredbo komisije (ES) št. 1242/2008, ki doloþa, da je ekonomska velikost kmetij KG v SO vsota produktov »regionalnega koeficienta SO«²⁸ dotiþnega kmetijskega proizvoda²⁹ in obsega pridelave na KG, predpostavljamo linearno odvisnost ekonomske velikosti kmetij KG v SO od zgoraj navedenih odvisnih spremenljivk.

Multipla linearna regresijska analiza ima zaradi vkljuþenosti veþjega števila pojasnjevalnih (odvisnih) spremenljivk obliko ravnine in temelji na regresijskem modelu:

y = Į + ȕ1x1 + ȕ2x2 +…+ ȕkxk+ İ, kjer oznake pomenijo:

Į – regresijska konstanta,

ȕ1, ȕ2, …, ȕk – regresijski koeficient in İ – sluþajni odkloni.

Linearni multipli regresijski model temelji na predpostavkah (Košmelj 1998, 79–90): (a) neodvisne spremenljivke so fiksne in niso sluþajnostne, (b) med dvema poljubnima sluþajnostnima spremenljivkama lahko obstaja znaþilna linearna odvisnost, toda odvisnost ne sme biti funkcijska, (c) odvisna spremenljivka y je sluþajnostna spremenljivka in njena porazdelitev je normalna, (d) sluþajnostni odkloni İ so normalno porazdeljeni, (e) varianca za

28 Za raziskavo tipologije in ekonomske velikosti v letu 2010 v Sloveniji so bili izraþunani koeficienti SO po »metodi neposrednega opazovanja«, kar pomeni, da so za bili vsako kategorijo kmetijske proizvodnje (znaþilnost rabe zemljišþ in živine) ocenjene tako povpreþne koliþine proizvodnje

(preraþunano na enoto opazovanja) kot tudi cene na kmetiji. »Regionalni koeficienti SO« (ponekod se uporablja izraz »regionalni koeficienti SO 2007«) so bili za leto 2010 izraþunani kot aritmetiþno povpreþje v EUR izraženih vrednosti koeficientov SO za referenþna leta: 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009 (SURS 2012b in EC 2009a).

29 Proizvodnja vkljuþuje prodajo, porabo na kmetiji in v gospodinjstvu ter razliko v zalogah tako za vrednost glavnega proizvoda kot tudi vrednost morebitnih stranskih proizvodov (npr. vrednost novorojenega teleta starosti do enega leta se šteje v vrednosti krave (matere), medtem ko se za rejena teleta, starosti do enega leta, brez matere, posebej ovrednotijo kot samostojna enota kmetijske proizvodnje (EC 2009a).