Kmetijska zemlja v uporabi (KZU)321: V letu 2010 so KG skupaj razpolagala s 69,2 km2 KZU, kar je za 7 % manj kot v letu 2000. Skupna površina KZU v upravljanju komercialnih kmetij se je poveþala za nekaj veþ kot 6 % (289 ha), površina KZU v upravljanju nekomercialnih kmetij (kmetije v opušþanju in ostarele kmetije) pa zmanjšala za 23 % (657 ha). Povpreþna površina KZU na KG je v letu 2000 znašala 6,7 ha, kar je za nekaj veþ kot 13 % veþ od slovenskega povpreþja.322 Povpreþna površina KZU KG na Škofjeloškem je bila med letoma 2000 in 2010 primerljiva. Površina KZU je bila v letu 2010, primerjalno z letom 2000, statistiþno znaþilno veþja pri KG iz obþine Škofja Loka323 (+9 %), medtem ko se pri KG iz obþine Gorenja vas-Poljane ni spremenila. V letu 2010 so z najveþ KZU razpolagale þiste kmetije (12,6 ha), nato mešane kmetije (8,5 ha) in dopolnilne kmetije324 (8,2 ha). Statistiþno znaþilno se je površina KZU poveþala le pri mešanih kmetijah (12 %, 8 % stopnja tveganja), medtem ko se je zmanjšala pri ostarelih kmetijah (-21 % oziroma -1 ha) in pri kmetijah v opušþanju (-11 % oziroma -0,6 ha; preglednica 17). Med leti 2000 in 2010 so pri KG nastale tudi spremembe v površini KZU po razredih KZU (priloga 3) v smeri polarizacije rasti velikosti KG po površini KZU v dve smeri: skupina relativno velikih komercialnih kmetij (KZU nad 15 ha) in skupina manjših kmetij (KZU 3–5 ha). Razloge za navedeno pripisujemo poleg opušþanja kmetijke pridelave pri manjših kmetijah po površini KZU tudi relativnemu ohranjanju kmetijske pridelave pri posameznih malih kmetijah, ki so pretežno samooskrbne (3–5 ha KZU) in poveþevanju ekonomije obsega pri preostalih kmetijah v smeri veþjih kmetij po površini KZU (nad 15 ha KZU). Polarizacija je nekoliko izrazitejša pri KG iz obþine Škofja Loka. Rezultat potrjuje strukturne spremembe KG v obdobju 2000–2010, ki se odražajo v veþji površini KZU v upravljanju komercialnih kmetij in manjši površini KZU v upravljanju nekomercialnih kmetij. Skupna površina KZU se je poveþala le pri KG na obmoþju obþine Škofja Loka.
Neobdelana kmetijska zemljišþa (NKZ)325: V letu 2000 so KG na Škofjeloškem razpolagala s 73 km2 NKZ, kar je bilo 0,9 % vse kmetijske zemlje,326 v letu 2010 pa bilo tovrstnih zemljišþ za 60 % manj. Povpreþna površina NKZ je v letu 2000 znašala 0,7 ha/KG, v letu 2010 pa je bila za 58 % manjša (0,3 ha/KG). KG iz obþine Gorenja vas-Poljane so v letih 2000 in 2010
321 Kmetijska zemlja v uporabi (KZU) so kmetijska zemljišþa (lastna in najeta), ki jih KG uporabljajo za kmetijsko pridelavo. Glede na rabo jih SURS v letu 2000 deli na njive in vrtove, sadovnjake, vinograde ter travnike in pašnike (Dernulc idr. 2002, 24).
322 V Sloveniji so imela KG leta 2000 v povpreþju v uporabi 5,9 ha KZU (Dernulc idr. 2002, 56).
323 Za 8 % se je poveþala pri þistih kmetijah in za 33 % pri mešanih kmetijah.
324 Pri dopolnilnih kmetijah iz obþine Škofja Loka se je povpreþna površina KZU zmanjšala za 3 %, medtem ko se je pri dopolnilnih kmetijah iz obþine Gorenja vas-Poljane poveþala za 14 %.
325 Neobdelana KZU so tista zemljišþa, ki niso obdelana zaradi socialnih, gospodarskih ali drugih razlogov. Mednje ne spadajo zemljišþa v prahi (Dernulc idr. 2002, 24 in SURS 2012e).
326 Slovenska KG so v letu 2000 prav tako razpolagala z 0,9 % neobdelanih kmetijskih zemljišþ v skupni površini kmetijske zemlje (Dernulc idr. 2002, 56).
razpolagala s približno dvakrat veþjo površine NKZ kot KG iz obþine Škofja Loka. Povpreþna površina NKZ je bila v letu 2010, primerjalno z letom 2000, pri KG iz obþine Gorenja vas-Poljane statistiþno znaþilno manjša za 56 % pri KG iz obþine Škofja Loka pa za 65 %.
Povpreþna površina neobdelane kmetijske zemlje se je zmanjšala tudi pri vseh soco-ekonomskih tipih KG. Med soco-ekonomskimi tipi KG so v letu 2000 z najveþjim povpreþnim deležem NKZ v površini kmetijskih zemljišþ razpolagale dopolnilne kmetije (22 %) in ostarele kmetije (17 %), kar je skoraj dvakrat veþ kot þiste (10 %) in mešane kmetije (7 %), medtem ko je bil navedeni delež v letu 2010 med socio-ekonomskimi tipi primerljiv (preglednica 17).
Kmetijska zemljišþa v zarašþanju (KZZ)327 so v letu 2000 obsegala 492 ha kmetijskih zemljišþ oziroma 6,8 % vseh kmetijskih zemljišþ v upravljanju KG oziroma 0,45 ha KZZ na KG, medtem ko je bilo povpreþje za Slovenijo skoraj 1,3-krat veþje (Dernulc idr. 2002, 56). V letu 2000 so KG v povpreþju razpolagala s 0,45 KZZ (6,3 % kmetijske zemlje), v letu 2010 pa je bil delež KZZ skoraj za polovico manjši (3,4 % kmetijskih zemljišþ). Povpreþna površina KZZ se je statistiþno znaþilno zmanjšala pri KG iz obþine Gorenja vas-Poljane (-49 %, -0,3 ha), pri mešanih kmetijah (-62 %, -0,2 ha), pri dopolnilnih kmetijah (-79 %, 1,38 ha) in pri ostarelih kmetijah (-76 %, 0,5 ha). Površina KZZ je bila med obþinama v letih 2000 in 2010 razliþna. KG iz obþine Gorenja vas-Poljane so v letu 2000 v povpreþju razpolagala s 0,68 ha KZZ (9 % kmetijske zemlje), kar je 3,6-krat veþ od KG iz obþine Škofja Loka, v letu 2010 pa je bila razlika 2,8-krat (preglednica 17).
H 2.4: Komercialne kmetije in kmetije iz obþine Škofja Loka so v letu 2010 razpolagale z veþjo površino najete KZU, kot v letu 2000, medtem ko se je pri nekomercialnih kmetijah površina KZU v lasti KG in površina KZU iz najema zmanjšala.
Empiriþna analiza
Kot smo navedli v toþki 1.4.1, razlike med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev analiziramo na osnovi t-testa in ob uporabi SPSS programa. V skladu s podhipotezo 2.4 postavimo niþelno domnevo (H0) in alternativno domnevo (H1) za najeto površino KZU komercialnih kmetij in KG iz obþine Škofja Loka:
H0: Y2000 ≥Y2010 in H1: Y2000 <Y2010, kjer oznaki pomenita:
Y2000 – aritmetiþna sredina najete KZU komercialnih kmetij in KG iz obþine Škofja Loka v letu 2000 in
327 Kmetijska zemljišþa v zarašþanju so nekdanja kmetijska zemljišþa, predvsem travniki in pašniki, ki niso veþ v kmetijski rabi in so delno porasla z drevjem in gozdom (Dernulc idr. 2002, 24).
Y2010 – aritmetiþna sredina najete KZU komercialnih kmetij in KG iz obþine Škofja Loka v letu 2010
in za površino najete KZU in KZU v lasti nekomercialnih kmetij:
H0: Y2000 ≤Y2010 in H1: Y2000 >Y2010 ,
kjer oznaki pomenita:
Y2000 – aritmetiþna sredina najete KZU in lastne KZU nekomercialnih kmetij v letu 2000 in Y2010 – aritmetiþna sredina najete KZU in lastne KZU nekomercialnih kmetij v letu 2010.
Najeta KZU: Povpreþna površina najete KZU je bila v letu 2010 pri populaciji KG (0,74 ha oziroma 8,7 % KZU), kar je za 1,3-krat veþ kot v letu 2000. Pri obþinah se je povpreþna površina najete zemlje poveþala le pri KG iz obþine Škofja Loka (+0,25 ha). Pri komercialnih kmetijah se je povpreþna površina najete KZU poveþala pri þistih kmetijah (+0,74 ha, 9 % stopnja tveganja), pri mešanih kmetijah (0,69 ha) in pri dopolnilnih kmetijah (+0,34 ha). Pri nekomercialnih kmetijah se je povpreþna površina najete KZU zmanjšala (10 % stopnja tveganja pri ostarelih kmetijah; preglednica 19). V obdobju 2000–2010 se je površina najete KZU poveþala pri komercialnih kmetija in zmanjšala pri nekomercialnih kmetijah. Ponudba KZU v najem in povpraševanje po kmetijski zemlji sta bila izrazita le pri KG na obmoþju obþine Škofja Loka.
KZU v lasti KG: Povpreþna površina KZU v lasti KG se v obdobju 2000–2010 pri KG na Škofjeloškem ni spremenila. Znaþilne razlike v površini KZU v lasti KG med letoma 2000 in 2010 smo ugotovili pri KG iz obþine Škofja Loka, nekomercialnih kmetijah ter þistih kmetijah. Pri KG na obmoþju obþine Škofja se je povpreþna površina KZU v lasti KG statistiþno znaþilno poveþala za 5 %, medtem ko se je pri kmetijah v opušþanju, pri ostarelih kmetijah in þistih kmetijah zmanjšala (preglednica 18). Rezultat pripisujemo prodaji KZU za nekmetijske namene, in sicer predvsem s strani nekomercialnih kmetij. Zmanjšanje pri þistih kmetijah pripisujemo spremembi socio-ekonomskega tipa (vstop upokojenskih kmetij med þiste kmetije) zmanjšanje pri nekomercialnih kmetijah pa tudi prodaji KZU in oddaji KZU v najem. Poveþanje KZU pri KG iz obþine Škofja Loka pripisujemo veþjemu interesu komercialnih kmetij za nakup kmetijske zemlje in višji kakovosti kmetijskih zemljišþ.