4.2.6 Ocena strukturnih sprememb pri KG na osnovi sprememb alokacije proizvodnih dejavnikov
Rezultati raziskave potrjujejo strukturne spremembe v obdobju 2000–2010 pri KG na Škofjeloškem, ki se odražajo v obsegu zemlje v upravljanju KG, alokaciji dela v kmetijski dejavnosti, kmetijski mehanizaciji in velikosti þrede v GVŽ, vendar sta obseg in smer sprememb med komercialnimi in nekomercialnimi kmetijami razliþna, prav tako smo ugotovili znaþilne razlike med obþinama.
Zemlja. KG so na Škofjeloškem upravljajo z veþino ozemlja obþin Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka (69 % v letu 2000 in 66 % v letu 2010). Zmanjšanje površin pripisujemo prodaji kmetijske zemlje v gradbene namene. Veþina zemlje v upravljanju KG so v letu 2010 predstavljale površine porasle z gozdom (61 %) in kmetijska zemljišþa (38 %), le 1 % je bilo nerodovitnih zemljišþ. V letu 2010, primerjalno z letom 2000, se je pri KG na Škofjeloškem zmanjšala površina nerodovitnih zemljišþ, medtem ko se povpreþna površina zemlje in gozdov v upravljanju KG ni spremenila. KG po obþinah se med seboj bistveno razlikujejo po kakovosti kmetijske zemlje. KG iz obþine Škofja Loka so v letu 2010 razpolagala v povpreþju s 5,3-krat veþjo površino njiv, KG iz obþine Gorenja vas-Poljane pa s za þetrtino veþjo površino trajnih travnikov in pašnikov. Pri KG iz obþine Škofja Loka se je povpreþna površina kmetijskih zemljišþ, KZU (skupno, lastne in najete) in površin njiv poveþala, medtem ko je pri KG iz obþine Gorenja vas-Poljane ostala nespremenjena. Rezultat pripisujemo trgu s kmetijsko zemljo, katera je na obmoþju obþine Škofja Loka višje kakovosti in prehaja od KG, ki opušþajo kmetijsko pridelavo (prodaja in oddaja), k komercialnim kmetijam (poveþevanje ekonomije obsega). Med leti 2000 in 2010 smo pri KG nastale tudi spremembe v površini KZU po razredih KZU v smeri polarizacije rasti velikosti KG po površini KZU v dve smeri: skupina relativno velikih komercialnih kmetij (KZU nad 15 ha) in skupina malih kmetij (KZU 3–5 ha). Razloge za navedeno pripisujemo poleg opušþanja kmetijske pridelave pri manjših kmetijah po površini KZU tudi relativnemu ohranjanju kmetijske pridelave pri posameznih majhnih kmetijah, ki so pretežno samooskrbne (3–5 ha KZU) in poveþevanju ekonomije obsega pri preostalih kmetijah v smeri veþjih kmetij po površini KZU (nad 15 ha KZU). Strukturne spremembe v površini KZU so pri KG na obmoþju obþine Škofja Loka izrazitejše kot pri KG iz obþine Gorenja vas-Poljane, kar pripisujemo predvsem boljšim naravnim danostim za kmetijsko pridelavo (zemlja višje kakovosti). Povpreþna površina trajnih travnikov in pašnikov je bila v letu 2010, primerjalno z letom 2000, višja pri populaciji in KG po obþinah, medtem ko se je povpreþna površina kmetijske zemlje v zarašþanju zmanjšala. Število þistih kmetij se je poveþalo, medtem tem ko se je njihova povpreþna površina KZU neznaþilno zmanjšala. Poveþanje števila þistih kmetij pripisujemo predvsem spremembi zaposlitvenega statusa þlanov jedra KG (mešane kmetije:
upokojitev, vzdrževani þlani ali brezposelnost þlanov jedra KG). Število mešanih kmetij se je zmanjšalo za dve tretjini, medtem ko so se pri mešanih kmetijah povpreþne površine KZU,
njiv, travnih travnikov in najete KZU poveþale. Rezultat pripisujemo spremembi diverzifikacije dohodkov mešanih kmetij, ki je vplivala na spremembo socio-ekonomskega tipa mešanih kmetij (predvsem v dopolnilne kmetije in kmetije v opušþanju). Število dopolnilnih kmetij se je poveþalo. Dopolnilna dejavnost je v letu 2010 postala dodaten vir dohodka nekaj veþ kot þetrtini KG na Škofjeloškem. Dopolnilne kmetije, poleg þistih in mešanih kmetij, prištevamo med komercialne kmetije, vendar se te po kakovosti in obsegu KZU in gozda bistveno razlikujejo od þistih in mešanih kmetij. V letu 2010, se je pri dopolnilnih kmetijah poveþala predvsem površina trajnih travnikov in pašnikov, najete KZU in gozda, medtem ko je nekoliko bolj zmanjšala površina kmetijskih zemljišþ v zarašþanju in neobdelane kmetijke zemlje. Povpreþna površina gozda se je poveþala za nekaj manj kot tretjino, prav tako se je poveþal obseg poseka lesa (predvsem za prodajo). Stopnja izkorišþanja gozda (posek lesa v m3/ha gozda) je bila primerljiva s stopnjo izkorišþanja gozda þistih kmetij, medtem ko je bila le-ta pri mešanih kmetijah za veþ kot polovico nižja. Kmetije v opušþanju in ostarele kmetije v okviru te raziskave prištevamo med nekomercialne kmetije.
Pri nekomercialnih kmetijah se je zmanjšal posek lesa (ostaja predvsem za lastne potrebe), prav tako se je zmanjšala povpreþna površina KZU (lastne in najete). Navedeni rezultati potrjujejo strukturne spremembe KG na Škofjeloškem, ki se odražajo s spremembami socio-ekonomskih tipov KG ter spremembami obsega in kakovosti KZU ter površine gozda v uporabi. Površina KZU nekomercialnih kmetij se je zmanjšala (oddaja v najem in prodaja), kar je omogoþilo veþanje veþanju ekonomije obsega predvsem komercialnih kmetijah (predvsem najem). Zaradi razlik v kakovosti kmetijske zemlje med obþinama, je trg z zemljo intenzivnejši na obmoþju obþine Škofja Loka. KZU je v letu 2010 ostala obdelana, kar pripisujemo predvsem ukrepom SKP (2. os). Ugoden vpliv neposrednih plaþil na obdelanost kmetijske zemlje so predvidevali tudi nekateri drugi avtorji (Happe 2004, 34; Brady idr. 2009;
Kropp in Whitaker 2011). Za dopolnilne kmetije (dobra þetrtina KG) so bile v letu 2010 pomembne tudi samozaposlitve z dopolnilno dejavnostjo na kmetiji. Relativno hiter razvoj dopolnilne dejavnosti pripisujemo ukrepom SKP (3. os) in nizkim dohodkom iz kmetijske dejavnosti.
Delo
Obseg dela þlanov KG, jedra KG in kmetije v enotah PDM je bil v letu 2010, primerjalno z letom 2000, manjši pri populaciji, KG po obþinah, þistih in dopolnilnih kmetijah in kmetijah v opušþanju, medtem ko se je pri mešanih in ostarelih poveþal, in sicer predvsem zaradi veþjega obsega dela gospodarja. Rezultat pripisujemo tehniþnemu napredku, ki povzroþa padec potrebe po delu (Buchenreider idr. 2007), pri mešanih kmetijah pa predvsem prehodu dveh tretjin mešanih kmetij v druge socio-ekonomske tipe. Za KG je znaþilno, da je letih 2000 in 2010 veþ kot štiri petine dela v kmetijski dejavnosti opravilo jedro KG, približno polovico dela pa gospodar, medtem ko se je obseg najetega dela gibal okrog 4 %.
Starost gospodarja
Povpreþna starost gospodarjev je bila v letu 2010, primerjalno z letom 2000, višja za nekaj manj kot eno leto. Najmlajši gospodarji so bili gospodarji dopolnilnih kmetij. Rezultati na primeru dopolnilnih kmetij v letu 2010 so podobni navedbam Ashokove s sodelavci (2002, 18) predvsem v ugotovitvah, da so mlajši gospodarji bolj podjetni in nagnjeni k diverzifikaciji dohodkov s samozaposlitvami.
Zaposlitveni status gospodarja
Med gospodarji KG na Škofjeloškem prevladujejo gospodarji z zunanjimi zaposlitvami, upokojeni gospodarji in gospodarji z zaposlitvenim statusom kmeta. V obdobju 2000–2010 se je poveþal delež upokojenih gospodarjev, zmanjšal pa delež gospodarjev z zaposlitvenim statusom kmet. Med upokojenimi gospodarji se je skoraj prepolovil delež upokojenih kmetov.
KG po obþinah se med seboj nekoliko razlikujeta po zaposlitvenem statusu gospodarja. Med gospodarji KG iz obþine Škofja Loka so v letih 2000 in 2010 prevladovali gospodarji s statusom kmeta, med gospodarji KG iz obþine Gorenja vas-Poljane pa gospodarji z nekmetijskimi zaposlitvami. Pri þistih kmetijah se je poveþalo število upokojenih kmetov.
Povpreþna splošna izobrazba gospodarjev KG se je v obdobju 2000–2010 izboljšala. V letu 2000 je bila mediana »poklicna izobrazba«, v letu 2010 pa »srednja izobrazba«. Najvišjo splošno izobrazbo so v letih 2000 in 2010 imeli gospodarji kmetij v opušþanju, nato gospodarji dopolnilnih kmetij in mešanih kmetij. Navedeno potrjuje ugotovitve nekaterih drugih avtorjev (Huffman in El-Osta 1997; Lin 1991; El Osta in Morehart 1999; Bojnec in Dries 2005), da se þlani KG se z višanjem stopnje izobrazbe, zaradi višjih zaslužkov, bolj nagibajo k zaposlitvi izven kmetije. Kmetijska izobrazba gospodarjev je bila v letu 2010, primerjalno z letom 2000 višja. Najvišjo kmetijsko izobrazbo so imeli gospodarji þistih in dopolnilnih kmetij.
Delovna sredstva
Struktura KG se je v obdobju 2000–2010 spremenila po obsegu traktorjev, številu mehanizacije za spravilo krme in obdelavo njiv. Skupno število traktorjev se je nekoliko zmanjšalo predvsem na raþun zmanjšanja traktorjev manjših moþi (do 37 KW), medtem ko se je število traktorjev veþjih moþi (nad 60 kW) poveþalo, in sicer predvsem pri komercialnih kmetijah. Rezultate pripisujemo opremi komercialnih kmetij bolj zmogljivo kmetijsko mehanizacijo, ki za pogon zahteva traktorje veþjih moþi, na obmoþju z omejenimi dejavniki za kmetijsko pridelavo pa tudi naravnim danostim.
Velikost þrede
V letu 2010, primerjalno z letom 2000, se je povpreþna velikost þrede živali v enotah GVŽ pri KG iz obmoþja obþine Škofja Loka za nekaj veþ kot desetino, medtem ko pri KG iz obþine Gorenja vas-Poljane ni spremenila. V letu 2010 so KG iz obþine Škofja Loka v povpreþju redila 9,5 GVŽ, KG iz obþine Gorenja vas-Poljane nekaj veþ kot tretjino manj. Rezultat pripisujemo predvsem boljšim naravnim danostim za kmetijsko pridelavo v obþini Škofja Loka. Obseg živinoreje v enotah GVŽ se je v obdobju 2000–2010 zmanjšal pri nekomercilanih kmetijah, pri komercialnih pa je bil obseg nekoliko veþji. Strukturne spremembe KG po velikosti þrede se izražajo s poveþevanjem števila relativno velikih komercialnih kmetij (nad 30 GVŽ) na eni strani in skupine kmetij brez živine oziroma z majhnim številom živine (0–2 GVŽ) na drugi strani. Razloge za navedeno pripisujemo opušþanju živinoreje pri manjših kmetijah in poveþevanju ekonomije obsega pri reji goveda (nad 30 GVŽ) pri specializiranih govedorejcih. Spremembe so nekoliko izrazitejše pri KG iz obþine Škofja Loka. Obremenitev kmetijske zemlje izražena s koliþnikom GVŽ in KZU je bila v letu 2010 manjša kot v letu 2000, in sicer nekoliko bolj pri KG iz obþine Gorenja vas-Poljane. KG na Škofjeloškem so se v letih 2000 in 2010 ukvarjala predvsem z govedorejo (94 % GVŽ). Število GVŽ govedi se je v obdobju 2000–2010 zmanjšalo pri nekomercialnih kmetijah. Rezultati potrjujejo, da je govedoreja najpomembnejša usmeritev KG v letih 2000 in 2010 pri živinoreji. Spremembe med letoma 2000 in 2010 pripisujemo gibanju cen na trgu (relativnem padcu cen prašiþjega mesa357), spremembi državnih pomoþi kmetijstvu (prehod iz proizvodno vezanih plaþil na neproizvodno vezana plaþila), upoštevanju skupnih pašnikov v površini KZU za leto 2010 in spremembam socio-ekonomskih tipov KG (predvsem prehod mešanih kmetij med dopolnilne in kmetije v opušþanju). Razlike med obþinama v letu 2010 pripisujemo predvsem omejitvam ukrepov SKP (omejitev obremenitve KZU z GVŽ pri ekstenzivni reji ženskih govedi, 2. os) in slabšim naravnim danostim za kmetijsko pridelavo pri KG na obmoþju obþine Gorenja vas-Poljane.
4.3 Ekonomska velikost kmetij KG v SO
Kot smo navedli v toþki 3.1, so bili podatki o ekonomski velikosti kmetij KG pridobljeni iz baz popisov kmetijstva 2000 in 2010. V okviru pridobljenih podatkov popisov kmetijstva za leti 2000 in 2010 so na razpolago tudi podatki o ekonomski velikosti KG, in sicer za leto 2000 v enotah ESU358 oziroma SGM,359 za leto 2010 pa v SO.360 Spremembo ekonomske velikosti
357 Indeks rasti cen živali za zakol je med letoma 2010 in 2000 znašal 125 pri govedu in 105 pri prašiþih (bazno leto je leto 2000 (2000=100)) (SURS 2013a).
358 Ekonomska velikost kmetije v enotah ESU je koliþnik SGM in vrednosti en ESU, ki je v letu 2000 znašal 1200 EUR (Dernulc idr. 2002, 41).
359 SGM – standardizirano pokritje kmetijske proizvodnje – je vsota vrednosti SGM posameznih stroškovnih nosilcev; izraþuna se ga kot razliko med povpreþnimi potencialnimi prihodki in
KG med letoma 2000 in 2010 smo analizirali v SO, ki podaja priþakovani prihodek KG v kmetijski dejavnosti na danem obmoþju.361 Kot smo navedli v toþki 2.3.2, smo izraþuna ekonomske velikosti kmetij KG za leto 2000 v SO izvedli v okviru te raziskave. Ekonomska velikost kmetije KG v SO se izraþuna kot vsota SO posameznih znaþilnosti (poljšþine in živino) in ustreza prihodku, ki ga KG lahko potencialno priþakuje od svoje kmetijske proizvodnje (strukture: obseg in sestava þrede ter raba KZU) v dani regiji. SO posamezne znaþilnosti je produkt regionalnega koeficienta SO362 in obsega posamezne znaþilnosti363 (poljšþine v hektarjih364 in živina v glavah365) (EC 2008 in 2009a).
4.3.1 Ekonomska velikost kmetij KG v SO in specializacija kmetijske pridelave
Kot smo že navedli v toþki 4.2, se je v obdobju 2000–2010 populacija KG na Škofjeloškem zmanjšala za nekaj manj kot 7 %, povpreþna ekonomska velikost preostalih kmetij KG v SO pa se je poveþala z 8.615 EUR na 12.109 EUR (+41 %). Število KG je bilo v letu 2010, primerjalno z letom 2000, manjše v prvem razredu366 za 40 % (-110 KG), v drugem razredu367 za 12 % (29 KG), petem razredu368 za 9 % (-8 KG) in šestem razredu369 za 10 % (-8 KG), specifiþnimi spremenljivimi stroški pridelave na hektar ali glavo živine na danem obmoþju (Dernulc idr. 2002, 41–46).
360 SO – standardni prihodek – je vsota standardnih prihodkov posameznih kmetijskih proizvodov na KG. Vrednost standardnega prihodka posameznega kmetijskega proizvoda se izraþuna kot produkt
»regionalnega koeficienta SO« dotiþnega kmetijskega proizvoda in obsega pridelave na KG v letu raziskave (EC 2008, 2009a in 2009c).
361 Slovenija se v okviru doloþitev regionalnih koeficientov SO upošteva kot eno obmoþje.
362 Za raziskavo tipologije in ekonomske velikosti v letu 2010 v Sloveniji so bili izraþunani koeficienti SO po »metodi neposrednega opazovanja«, kar pomeni, da so bili za vsako kategorijo kmetijske proizvodnje (znaþilnost rabe zemljišþ in živine) ocenjene tako povpreþne koliþine proizvodnje (preraþunano na enoto opazovanja) kot tudi cene na kmetiji. »Koeficienti SO 2007« se izraþunajo kot aritmetiþno povpreþje v EUR izraženih vrednosti koeficientov SO za referenþna leta 2005, 2006, 2007, 2008 in 2009 (SURS 2012b in EC 2009a).
363 Pri izraþunu veljajo nekatere posebnosti pri živalih: teleta, stara do enega leta (ovrednoti se le za število telet, ki presegajo število krav), pri ovcah in kozah (ovrednotijo se samo samice, drugih koz/ovac ne štejemo), pri KG brez svinj (prašiþkov do 20 kg ne vrednotimo); in kmetijski zemlji:
praha (vrednost je 0 EUR) in površine s krmnimi rastlinami363 (se ne vrednotijo, þe je na kmetiji pašna živina) (EC 2009a).
364 Izjema pri poljšþinah je pridelava gob, kjer se za enoto upošteva 100 m2 površin, namenjenih pridelavi gob (EC 2009a).
365 Izjema pri živini sta perutnina z enoto 100 glav (kljunov) perutnine in þebelarstvo z enoto en panj (EC 2009a).
366 V prvi razred spadajo kmetije KG s SO manjšim kot 2.000 EUR.
367 V drugi razred spadajo kmetije KG s SO 2.000–4.000 EUR.
368 V peti razred spadajo kmetije KG s SO 15.000–25.000 EUR.
369 V šesti razred spadajo kmetije KG s SO 25.000–50.000 EUR.
metem ko se je poveþalo število KG v tretjem razredu370 za 4 % (+10 KG), v þetrtem razredu371 za 25 % (+36 KG), v sedmem razredu372 za 3,5-krat (+30 KG) in število KG v osmem razredu373 z niþ na 8 KG (slika 6 in priloga 1). Rezultati kažejo na polarizacijo sprememb velikosti KG v dve smeri: skupina relativno velikih komercialnih kmetij (7. razred SO) in skupina manjših kmetij (3.–4. razred SO). Razloge za navedeno pripisujemo izstopu kmetij z zelo nizko ekonomko velikostjo (predvsem 1. in 2. razred SO) iz sektorja in poveþevanje ekonomije obsega pri preostalih kmetijah v smeri zgoraj navedenih centrov polarizacije. Podobno kot ugotavlja Weiss (1999) za zgornjo Avstrijo, menimo, da skupina malih kmetij poveþuje obseg kmetijske proizvodnje do najmanjšega »uþinkovitega obsega«, druge pa poveþujejo ekonomijo obsega predvsem glede na naravne danosti, pomen dohodka iz kmetijstva v skupnem dohodku KG in državne pomoþi.
Ϭ ϱϬ ϭϬϬ ϭϱϬ ϮϬϬ ϮϱϬ ϯϬϬ
ϭ͘ Ϯ͘ ϯ͘ ϰ͘ ϱ͘ ϲ͘ ϳ͘ ϴ͘ ϵ͘ŝŶ ǀĞē ZĂnjƌĞĚĞŬŽŶŽŵƐŬĞǀĞůŝŬŽƐƚŝŬŵĞƚŝũǀ^K
aƚĞǀŝůŽ<' ϮϬϬϬ aƚĞǀŝůŽ<' ϮϬϭϬ
Opombe: Število KG 2000 – število kmeþkih gospodinjstev v letu 2000; Število KG 2010 – število kmeþkih gospodinjstev v letu 2010; 1. – prvi razred: ekonomska velikost kmetij v SO je manjša kot 2.000 EUR; 2. – drugi razred: ekonomska velikost kmetij v SO je 2.000 do 4.000 EUR; 3. – tretji razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 4.000 do 8.000 EUR; 4. – þetrti razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 8.000 do 15.000 EUR; 5. – peti razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 15.000 do 25.000 EUR; 6. – šesti razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 25.000 do 50.000 EUR; 7. – sedmi razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 50.000 do 100.000 EUR; 8. – osmi razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 100.000 do 250.000 EUR; 9. in veþ – deveti in višji razred: ekonomska velikost kmetij v SO je 250.000 EUR in veþ.
Slika 7: Število kmetij KG po razredu ekonomske velikosti v SO Vir: SURS – lastni izraþuni iz podatkov popisov kmetijstva v letih 2000 in 2010.
370 V tretji razred spadajo kmetije KG s SO 4.000–8.000 EUR.
371 V þetrti razred spadajo kmetije KG s SO 8.000–15.000 EUR.
372 V sedmi razred spadajo kmetije KG s SO 50.000–100.000 EUR.
373 V osmi razred spadajo kmetije KG s SO 100.000–250.000 EUR.
V obþini Škofja Loka je bilo primerjalno z obþino Gorenja vas-Poljane v letih 2000 in 2010 nekoliko veþ KG s kmetijami iz višjih ekonomskih razredov po SO. Veþina KG ekonomskih razredov »6.–8. razred SO«374 je bilo v navedenih letih v obþini Škofja Loka, medtem ko je bil v obþini Gorenja vas-Poljane veþji del KG nižjih ekonomskih razredov (1.–4. razred SO)375 (slika 7 in priloga 1).
Med socio-ekonomskimi tipi KG obstajajo bistvene razlike v ekonomski velikosti kmetij v SO. Najveþ kmetij najvišjih razredov ekonomske velikosti (7. in 8. razred SO) je bilo v letih 2000 in 2010 pri þistih kmetijah, najveþ kmetij najnižjih ekonomskih razredov (1. in 2. razred SO) pa pri kmetijah v opušþanju (slika 7 in priloga 1).
Tip kmetijske pridelave – specializirana živinoreja376
Na Škofjeloškem je v letih 2000 in 2010 prevladovala reja pašne živine (slika 7 in priloga 2).
V letu 2000 se je z rejo pašne živine ukvarjalo 72 % KG, v letu 2010 pa 77 % KG. Pri reji pašne živine je bila najbolj zastopana specializirana vzreja in pitanje govedi za zakol (42 % vseh KG v letu 2000 in 47 % vseh KG v letu 2010) in specializirana prireja mleka (27 % vseh KG v letu 2000 in 19 % vseh KG v letu 2010).
374 6. razred:ekonomska velikost kmetij v SO je od 25.000 do 50.000 EUR; 7. razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 50.000 do 100.000 EUR; 8. razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 100.000 do 250.000 EUR.
375 1. razred: ekonomska velikost kmetij v SO je manjša kot 2.000 EUR; 2. razred: ekonomska velikost kmetij v SO je 2.000 do 4.000 EUR; 3. razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 4.000 do 8.000 EUR; 4. razred: ekonomska velikost kmetij v SO je od 8.000 do 15.000 EU.
376 To so specializirana KG z živinorejsko proizvodnjo, med katera uvršþamo: specializirani rejci pašne živine in specializirani prašiþerejci in perutninarji (EC 2008 in EC 2009b).
Ϭ ϭϬϬ ϮϬϬ ϯϬϬ ϰϬϬ ϱϬϬ ϲϬϬ ϳϬϬ ϴϬϬ ϵϬϬ
ϭ͘ Ϯ͘ ϯ͘ ϰ͘ ϱ͘ ϲ͘ ϳ͘ ϴ͘ ϵ͘
dŝƉŬŵĞƚŽǀĂŶũĂ
aƚĞǀŝůŽ<' ǀůĞƚƵϮϬϬϬ aƚĞǀŝůŽ<' ǀůĞƚƵϮϬϭϬ
Opombe: 1. – specializirani pridelovalec poljšþin; 2. – specializirani vrtnar; 3. – specializirani vinogradnik; 4. – specializirani rejec pašne živine; 5. – specializirani prašiþerejci in perutninarji; 6. – mešana rastlinska pridelava; 7. – mešana živinoreja; 8. – mešano rastlinska pridelava – živinoreja.
Slika 8: Število kmetij KG po tipu kmetovanja v letih 2000 in 2010 Vir: SURS – lastni izraþuni iz podatkov popisov kmetijstva v letih 2000 in 2010.
Tip kmetijske pridelave – specializirana pridelava mleka377
Med specializiranimi pridelovalci mleka je bilo v letu 2000 in 2010 nekaj veþ KG iz obþine Škofja Loka. V obdobju 2000–2010 se je število specializiranih pridelovalcev mleka zmanjšalo skoraj za eno tretjino (z 295 KG v letu 2000 na 191 KG v letu 2010), in sicer nekoliko bolj na obmoþju obþine Gorenja vas-Poljane. Med specializirani pridelovalci mleka je bilo v letu 2010 najveþ dopolnilnih (30 %) in þistih kmetij (29 %), sledile so kmetije v opušþanju (22 %) in mešane kmetije (15 %). V primerjavi z letom 2000 se je v letu 2010 s prirejo mleka ukvarjalo veþ dopolnilnih kmetij in manj mešanih kmetij in kmetij v opušþanju (slika 9).
377Tip specializirani pridelovalec mleka izpolnjuje naslednje zahteve: SO iz pridelave krmnih rastlin za pašno živino (krmne korenovke in kapusnice, rastline, ki se spravijo zelene, pašniki in travniki, ekstenzivni pašniki) je veþji od 2/3 skupnega SO in SO pašne živina (kopitarji, vse vrste govedi, ovce in koze) je nad 2/3 skupnega SO in SO krave molznice je veþ kot 3/4 SO pašne živine in SO pašne živine je veþ kot 1/3 SO pašne živine in krmnih rastlin (EC 2008 in 2009b).
Opombe: 450 – specializirani proizvajalec mleka; 460 – specializirani govedorejec – vzreja in pitanje za zakol; 470 – govedo kombinirano: prireja mleka, vzreja, pitanje za zakol; 481 – specializirani ovþerejec; 482 – kombinirano ovþereje in govedoreja; 483 – specializirani kozjerejec; 484 – razliþne vrste pašne živine.
Slika 9: Število specializiranih rejcev pašne živine v letih 2000 in 2010 Vir: SURS – lastni izraþuni iz podatkov popisov kmetijstva v letih 2000 in 2010.
Tip kmetijske pridelave – specializirana reja govedi za zakol378
Med specializiranimi rejci govedi za zakol je bilo v letih 2000 in 2010 62 % KG iz obþine Gorenja vas-Poljane. Število specializiranih rejcev govedi za zakol se v obdobju 2000–2010 na Škofjeloškem poveþalo za 5 % (s 454 KG v letu 2000 na 477 KG v letu 2010). Med specializirani rejci govedi za zakol je bilo v letu 2010 najveþ kmetij v opušþanju (42 %) in dopolnilnih kmetij (27 %), sledile so mešane kmetije (16 %) in þiste kmetije (9 %). V letu 2010, primerjalno z letom 2000, se je s specializirano rejo govedi za zakol ukvarjalo veþ dopolnilnih in þistih kmetij in manj mešanih kmetij in kmetij v opušþanju (slika 9).
378Tip specializirani govedorejec – vzreja in pitanje za zakol izpolnjuje naslednje zahteve: SO iz pridelave krmnih rastlin za pašno živino (krmne korenovke in kapusnice, rastline, ki se spravijo zelene, pašniki in travniki, ekstenzivni pašniki) je veþji od 2/3 skupnega SO in SO goveda je najmanj 2/3 SO pašne živine in SO krav molznic je manjši ali enak 1/10 in SO pašne živine in krmnih rastlin je
378Tip specializirani govedorejec – vzreja in pitanje za zakol izpolnjuje naslednje zahteve: SO iz pridelave krmnih rastlin za pašno živino (krmne korenovke in kapusnice, rastline, ki se spravijo zelene, pašniki in travniki, ekstenzivni pašniki) je veþji od 2/3 skupnega SO in SO goveda je najmanj 2/3 SO pašne živine in SO krav molznic je manjši ali enak 1/10 in SO pašne živine in krmnih rastlin je