Opombe: Št. KG – število kmeþkih gospodinjstev; Arit. sred. – aritmetiþna sredina; Stand. odklon – standardni odklon; t-stat. – T statistika; St. tveg. – stopnja tveganja; KG iz obþine GVP – kmeþka gospodinjstva iz obþine Gorenja vas-Poljane; KG iz obþine ŠL – kmeþka gospodinjstva iz obþine Škofja Loka; 2000 – podatek se nanaša na leto 2000; 2010 – podatek se nanaša na leto 2010; II.
Stopnja in manj – nedokonþana osnovna šola ali osnovnošolska izobrazba; III. – IV. st. – poklicana izobrazba do srednješolska izobrazba; VI. – VIII. st. – višješolska do podiplomska izobrazba (magisterij); Prakt. iz. – praktiþne izkušnje iz dela v kmetijski dejavnosti; Samo teþaj. iz kmet. – opravljen vsaj en teþaj s podroþja kmetijskih dejavnosti.
Vir: SURS – lastni izraþuni iz podatkov popisov kmetijstva v letih 2000 in 2010.
Zaposlitveni status gospodarja
V letu 2000 so med gospodarji KG na Škofjeloškem prevladovali gospodarji z nekmetijskimi zaposlitvami (35 %), gospodarji s statusom kmeta (31 %) in upokojeni gospodarji (29 %). V letu 2010, primerjalno z letom 2000, je bilo na Škofjeloškem manj gospodarjev s statusom kmeta (-3 %), medtem ko se je poveþal delež upokojenih gospodarjev (+4 %). Med upokojenimi gospodarji so v letu 2000 prevladovali upokojeni kmetje, v letu 2010 pa upokojenci iz nekmetijskih zaposlitev.
Med gospodarji KG iz obþine Škofja Loka so v letih 2000 in 2010 prevladovali gospodarji s statusom kmeta, med gospodarji KG iz obþine Gorenja vas-Poljane pa gospodarji z nekmetijskimi zaposlitvami.
Gospodarji KG po socio-ekonomskem tipu se med seboj razlikujejo po zaposlitvenem statusu gospodarja. Med þistimi kmetijami v letih 2000 in 2010 prevladujejo gospodarji z zaposlitvenim statusom kmet, vendar se je njihov delež v obdobju 2000–2010 zmanjšal za 14 % (84 % v letu 2000 in 70 % v letu 2010), medtem ko se je delež upokojenih gospodarjev poveþal za 12 %. V letu 2000 so bili vsi upokojeni gospodarji upokojeni kmetje, medtem ko je bilo v letu 2010 med njimi 28 % upokojencev iz nekmetijskih zaposlitev (preglednica 23).
Pri poveþanju števila þistih kmetij iz 104 v letu 2000 na 122 v letu 2010 je treba upoštevati, da se je na eni strani zmanjšalo število gospodarjev z zaposlitvenim statusom kmeta in poveþalo število upokojenih gospodarjev, zato je poveþanje števila þistih kmetij delno treba pripisati upokojitvam gospodarjev in zakoncev mešanih kmetij. Med zaposlitvami gospodarjev komercialnih kmetij v letih 2000 in 2010 prevladujejo gospodarji z zaposlitvenim statusom kmeta, izjema so dopolnilne kmetije v letu 2010 z prevladujoþim deležem gospodarjev v nekmetijskih zaposlitvah.
Povpreþna splošna izobrazba gospodarjev KG se je v obdobju 2000–2010 izboljšala. V letu 2000 je bila mediana »poklicna izobrazba«, v letu 2010 pa »srednja izobrazba«. Delež gospodarjev z osnovnošolsko ali nedokonþano osnovnošolsko izobrazbo se je zmanjšal iz 20 % na 9 %, delež gospodarjev z višješolsko ali višjo izobrazbo pa se je poveþal iz 16 % na 23 %. Najvišjo splošno izobrazbo so v letih 2000 in 2010 imeli gospodarji kmetij v opušþanju. V letu 2010 je kar 31 % gospodarjev kmetij v opušþanju razpolagalo z najmanj višjo izobrazbo, sledijo gospodarji dopolnilnih kmetij (20 %) in gospodarji mešanih kmetij (18 %). Veþina gospodarjev KG na Škofjeloškem v letih 2000 (86 %) in 2010 (69 %) ni pridobila kmetijske izobrazbe, temveþ so razpolagali le s praktiþnimi izkušnjami. Poveþalo se je število gospodarjev z opravljenim vsaj enim teþajem iz kmetijstva (iz 9 % na 24 %).
Najvišjo kmetijsko izobrazbo so v letu 2010 imeli gospodarji þistih in dopolnilnih kmetij (10 % gospodarjev razpolagalo s poklicno ali višjo kmetijsko izobrazbo), najnižjo pa gospodarji kmetij v opušþanju in ostarelih kmetij (preglednica 24). Podobno kot Huffman in El-Osta (1997) in Breustedt in Glauben (2007) ugotavljamo, da se gospodarji z višjo splošno
izobrazbo bolj nagibajo k zaposlitvi izven kmetije. Kmetijska izobrazba je pogostejša pri gospodarjih komercialnih kmetij, ki se poklicno ukvarjajo s kmetovanjem.
4.2.4 Delavna sredstva
Med delovna sredstva za delo v kmetijstvu spadajo kmetijski stroji in oprema, ki so z industrializacijo zamenjali delo þloveških rok in poveþujejo produktivnost dela. Krajnc (1999, 33) navaja da so slovenske kmetije zaradi neusmerjenosti proizvodnje in neuþinkovitosti strojnih krožkov v preteklosti pretirano opremljene s številnimi prikljuþki. Novejši prikljuþki zahtevajo tudi moþnejše traktorje, kar privede do relativno velike opremljenost s moþnejšimi traktorji po hektarju KZU. Dernulc s sodelavci (2002, 33–34) med najpomembnejše kmetijske stroje in opremo uvršþa traktorje. Osnovna delitev traktorjev se izvede po njihovi moþi. Drugo mehanizacijo delimo glede na namen rabe: mehanizacija za obdelavo njiv (mehanizacija za pripravo tal, setev, nego in zašþito rastlin340 in mehanizacija za spravilo poljšþin341) in mehanizacija za spravilo krme.342
H 2.8: Komercialne kmetije so bile v letu 2010, primerjalno z letom 2000, opremljene z veþjim številom traktorjev veþjih moþi (60 kW do 90 kW) in manjšim številom traktorjev nižjih moþi (do 37 kW). Skupno število mehanizacije za obdelavo njiv in travnikov je bilo v letu 2010 manjše, veþji pa je bil najem storitev s kmetijsko mehanizacijo.
Empiriþna analiza
Kot smo navedli v toþki 1.4.1, razlike med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev (razlika med letoma 2000 in 2010) analiziramo na osnovi t-testa in ob uporabi SPSS programa. V skladu s podhipotezo 2.8 postavimo niþelno domnevo (H0) in alternativno domnevo (H1) za število traktorjev veþjih moþi (60 kW do 90 kW) in storitve najema delavcev s stroji pri komercialnih kmetijah:
H0: Y2000 ≥Y2010 in H1: Y2000 >Y2010, kjer oznaki pomenita:
340 Dernulc s sodelavci (2002, 33) med mehanizacijo za pripravo tal, setev, nego in zašþito rastlin prišteva: traktorske pluge, brane, sejalnike za strnjeno setev in sejalnike za presledno setev, traktorske sadilnike, traktorske trosilnike mineralnih gnojil, traktorske trosilnike hlevskega gnoja, traktorske cisterne za gnojevko in traktorske škropilnice in pršilnike.
341 Dernulc s sodelavci (2002, 33) med mehanizacijo za spravilo poljšþin uvršþa: kombajne za strna žita in koruzo, kombajne za krompir in kombajne za sladkorno peso.
342 Dernulc s sodelavci (2002, 33) med mehanizacijo za spravilo krme prišteva: motorne kosilnice, traktorske kosilnice, traktorske obraþalnike in zgrabljalnike, nakladalne prikolice, naprave za dosuševanje sena, balirke in navijalke in silokombajne.
Y2000 – aritmetiþna sredina števila traktorjev veþjih moþi (60 kW do 90 kW) oziroma najema storitev delavcev s stroji pri komercialnih kmetijah v letu 2000 in
Y2010 – aritmetiþna sredina števila traktorjev veþjih moþi (60 kW do 90 kW) oziroma najema storitev delavcev s stroji pri komercialnih kmetijah v letu 2010
in število traktorjev nižjih moþi (do 37 kW) in skupno število mehanizacije za obdelavo njiv in travnikov pri komercialnih kmetijah:
H0: Y2000 ≤Y2010, H1: Y2000 >Y2010 in kjer oznaki pomenita:
Y2000 – aritmetiþna sredina števil traktorjev nižjih moþi (do 37 kW) oziroma skupnega število mehanizacije za obdelavo njiv oziroma travnikov pri komercialnih kmetijah v letu 2000 in
Y2010 – aritmetiþna sredina aritmetiþna sredina števil traktorjev nižjih moþi (do 37 kW) oziroma skupnega število mehanizacije za obdelavo njiv oziroma travnikov pri komercialnih kmetijah v letu 2010.
Rezultati
Opremljenost KG s traktorji KG po moþi
Povpreþno število traktorjev manjših moþi (moþi do 37 kW) je bilo pri KG na Škofjeloškem v letu 2010, primerjalno z letom 2000, manjše. Rezultat je statistiþno znaþilen za obe obþini in vse socio-ekonomske tipe KG: komercialne in nekomercialne kmetije. Povpreþno število traktorjev moþi do 18 kW se je zmanjšalo za 36 %, in sicer najbolj pri dopolnilnih kmetijah (-76 %) in KG iz obþine Gorenja vas-Poljane (-41 %). Povpreþno število traktorjev moþi od 18 kW do 37 kW se je zmanjšalo za 20 %, in sicer najbolj pri þistih kmetijah (-35 %) (preglednica 25).
Povpreþno število traktorjev veþjih moþi (moþi nad 60 kW do 90 kW) je bilo pri KG v letu 2010, primerjalno z letom 2000, veþje. Rezultat je statistiþno znaþilen za škofjeloško obmoþje, obþini in komercialne kmetije. KG na škofjeloškem so v letu 2000 povpreþno razpolagala z enim traktorjem moþi »najmanj 90 KW« na 544 ha KZU, v letu 2010 pa je bilo njihovo število petkrat veþje. V letu 2010 so najveþje število traktorjev moþi 90 in veþ kW imela KG iz obþine Škofja Loka (1 traktor na 187 ha) in komercialne kmetije (þiste kmetije en traktor na 30,5 ha KZU, mešane kmetije 1 traktor na 41 ha in dopolnilne kmetije en traktor na 100 ha). Povpreþno število traktorjev moþi nad 90 kW se je poveþalo pri KG, KG iz obþine Škofja Loka, þistih kmetijah in mešanih kmetijah, medtem ko se je pri dopolnilnih kmetijah zmanjšalo (preglednici 25 in 26).