4 Rezultati
4.1 Diverzifikacija dohodkov KG
4.1.2 Dohodki kmeþkih gospodinjstev iz kmetijstva
H 1.3: Realni dohodki KG iz kmetijstva in realni zneski državnih pomoþi kmetijstvu (subvencije) so bili v letu 2010 višji kot v letu 2000 pri komercialnih kmetijah (þiste, mešane in dopolnilne kmetije).
Empiriþna analiza
Kot smo že navedli v toþki 1.4.1, razlike med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev analiziramo na osnovi t-testa. V skladu s podhipotezo 1.3 postavimo niþelno domnevo (H0) in alternativno domnevo (H1) za realne dohodke KG iz kmetijstva in za realne zneske državnih pomoþi kmetijstvu (subvencij) v letih 2000 in 2010:
H0: −2000 ≥ −2010
DK
DK Y
Y in
H1: −2000 < −2010
DK
DK Y
Y ,
kjer oznaki pomenita:
2000 DK−
Y – aritmetiþna sredina realnih dohodkov KG iz kmetijstva oziroma subvencij letu 2000 in
2010 DK−
Y – aritmetiþna sredina realnih dohodkov KG iz kmetijstva oziroma subvencij KG v letu 2010.
Rezultati
Povpreþni realni dohodki vzorca KG iz kmetijstva284 so v letu 2010 znašali 6.849 EUR.
Razlika med leti 2000 in 2010 (+947 EUR) ni bila statistiþno znaþilna. Med obþinama Gorenja vas-Poljane in Škofja Loka v letih 2000 in 2010 ni znaþilnih razlik povpreþnih v dohodkih KG iz kmetijstva (preglednica 10).
Povpreþni realni dohodki komercialnih kmetij (þiste, mešane in dopolnilne kmetije) iz kmetijstva so bili v letu 2010, primerjalno z letom 2000, višji le pri dopolnilnih kmetijah (poveþanje za 6,6-krat), medtem ko so se pri mešanih kmetijah znižali za dobro polovico (-55 %, 6 % stopnja tveganja), pri þistih kmetijah pa znižanje ni bilo statistiþno znaþilno.
Povpreþni dohodki dopolnilnih kmetij iz kmetijstva so bili v letu 2000 relativno nizki (2.405 EUR), v letu 2010 pa so znašali 15.721 EUR, pri tem pa je bila varianca relativno velika (21.006 EUR), kar kaže na relativno velike razlike med dohodki dopolnilnih kmetij iz kmetijstva v letu 2010. Za dopolnilne kmetije z relativno visokimi dohodki iz kmetijstva je znaþilno, da dosegajo višje cene pridelkov primarne kmetijske proizvodnje (predvsem meso in mleko), katere v okviru dopolnilne dejavnosti (prevladuje turizem in predelava kmetijskih proizvodov), predelajo in prodajo na domu oziroma na tržnicah. Razlog za padec dohodkov mešanih in þistih kmetij pripisujemo zaostajanju cen kmetijskih proizvodov za cenami kmetijskih inputov.285 Kmetije v opušþanju ne spadajo med tržne kmetije. V letu 2000 so z delom v kmetijski dejavnosti ustvarile izgubo, v letu 2010 pa je bil njihov dohodek pozitiven.
284 Kot smo navedli v toþki 3.2.1, dohodke KG iz kmetijstva izraþunamo po IHAS-statistiki. Dohodek KG iz kmetijstva se izraþuna na osnovi bruto dodane vrednosti proizvodnje, ki ga zmanjšamo za amortizacijo in dobimo neto dodano vrednost. Dohodek KG iz kmetijstva je neto dodana vrednost, zmanjšana za stroške z zunanjimi dejavniki in bilanco subvencij in davkov na investicije (EC 2006).
285 Cene kmetijskih proizvodov, merjene v realnem indeksu cen kmetijskih proizvodov (bazno leto je leto 2005 (2005=100)), so v obdobju 2000–2010 v Sloveniji in EU realno padle, realne cene
kmetijskih inputov pa porasle. Padec realnih cen kmetijskih proizvodov je bil v Sloveniji veþji (iz 117 na 99) kot v EU (iz 108 na 104), prav tako pa je bilo realno poveþanje cen kmetijskih inputov v Sloveniji veþje kot v EU (Slovenija iz 97 na 111; EU iz 98 na 107) (MKGP 2011). Nominalni indeks cen inputov v kmetijstvu (ne upošteva inflacije) znaša po podatkih SURS (SURS 2013c in 2013b) za obdobje 2000–2010 170, medtem ko je bil nominalni indeks cen kmetijskih pridelkov brez sadja in zelenjadnic bistveno nižji in je znašal zgolj 124 (s sadjem in zelenjadnicami 127); pri tem smo za bazno leto vzeli leto 2000. Indeks cen kmetijskih inputov je bil nadpovpreþno visok pri gnojilih in sredstvih za izboljšavo tal (246), veterinarskih storitvah (196) ter mehanizaciji in drugi opremi (176).
Indeks cen kmetijskih pridelkov je bil relativno nizek pri kravjem mleku (110) in živalih za zakol (127), medtem ko je bil pri žitih nekoliko višji (132; SURS 2013c in 2013b).
Preglednica 10: Realni dohodki KG iz kmetijstva in realni zneski subvencij v letih 2000 in 2010
N
Realni dohodek iz kmetijstva Realni znesek subvencij
(EUR) (EUR)
Opomba: VKG – vzorec kmeþkih gospodinjstev; VKG 2000 – vzorec kmeþkih gospodinjstev v letu 2000; VKG 2010 – vzorec kmeþkih gospodinjstev v letu 2010; KG iz obþine GVP – kmeþka gospodinjstva iz obþine Gorenja vas-Poljane; KG iz obþine ŠL – kmeþka gospodinjstva iz obþine Škofja Loka; 2000 – podatek se nanaša na leto 2000; 2010 – podatek se nanaša na leto 2010; Obþina GVP – obþina Gorenja vas-Poljane; Obþina ŠL – obþina Škofja Loka; N – število kmeþkih
gospodinjstev iz vzorca; Arit. sred. – aritmetiþna sredina; t-stat. – T statistika; St. tveg. – stopnja tveganja.
Vir: lastni izraþuni, za leto 2000 iz baze podatkov EC 2002.
Povpreþni realni zneski subvencij286 so bili v letu 2010, primerjalno z letom 2000, veþji pri vzorcu KG, KG po obþinah in pri komercialnih kmetijah (þiste, mešane in dopolnilne
286 Realni zneski subvencij so za leto 2000 izraþunani s pomoþjo harmoniziranega indeksa cen življenjskih potrebšþin med letoma 2000 in 2010 (SURS 2012a). Pri tem je leto 2010 uporabljeno kot bazno leto.
kmetije), medtem ko se pri kmetijah v opušþanju niso statistiþno znaþilno poveþali. Pri þistih kmetijah so se realni povpreþni zneski subvencij poveþali skoraj 6,1-krat, pri mešanih za 4,3-krat in pri dopolnilnih za 3,9-4,3-krat. V letu 2010 so najvišje zneske subvencij prejele þiste kmetije (9.310 EUR), nato dopolnilne kmetije (6.189 EUR) in mešane kmetije (5.138 EUR).
Zaradi prevlade proizvodno nevezanih plaþil pripisujemo razlike med komercialnimi kmetijami razlikam v površini KZU.287 Pri þistih in mešanih kmetijah so zneski subvencij presegali dohodke KG iz kmetijske dejavnosti brez subvencij. V letih 2000 in 2010 so relativno veþji znesek subvencij prejela KG iz obþine Gorenja vas-Poljane (preglednica 10).
Razlog za nizke dohodke mešanih in þistih kmetij iz kmetijstva pripisujemo zaostajanju cen kmetijskih proizvodov za cenami kmetijskih inputov.288
H 1.4: realni dohodek iz kmetijstva in državne pomoþi kmetijstvu (subvencije) so bili v letih 2000 in 2010 med socio-ekonomskimi tipi razliþni.
Empiriþna analiza
Kot smo navedli v toþki 1.4.2, razlike med aritmetiþnimi sredinami za veþ vzorcev ugotavljamo z analizo variance (One-Way ANOVA). V skladu s podhipotezo 1.4 postavimo niþelno domnevo (H0) in alternativno domnevo (H1) za realne dohodke KG iz kmetijstva v letu 2000 oziroma 2010:
H0: YýK =YMK =YDK =YKOP H1: vsaj en Yi je razliþen, kjer oznake pomenijo:
YýK – aritmetiþna sredina realnih dohodkov þistih kmetij iz kmetijstva v letu 2000 oziroma 2010, YMK – aritmetiþna sredina realnih dohodkov mešanih kmetij iz kmetijstva v letu 2000 oziroma 2010,
YDK – aritmetiþna sredina realnih dohodkov dopolnilnih kmetij iz kmetijstva v letu 2000 oziroma 2010,
YKOP – aritmetiþna sredina realnih dohodkov kmetij v opušþanju iz kmetijstva v letu 2000 oziroma 2010.
Niþelna in alternativna domneva sta za empiriþno analizo realnih zneskov subvencij podobni zgoraj navedeni niþelni in alternativni domnevi realnih dohodkov KG iz kmetijstva.
287 V letu 2010 so þiste kmetije upravljale v povpreþju s 22,6 ha KZU, mešane kmetije s 11,9 ha KZU in dopolnilne kmetije s 13,2 ha KZU.
288 Indeks cen inputov v kmetijstvu znaša za obdobje 2000–2010 170, medtem ko je bil indeks cen kmetijskih pridelkov brez sadja in zelenjadnic bistveno nižji in je znašal zgolj 124 (s sadjem in zelenjadnicami 127); pri tem smo za bazno leto vzeli leto 2000. Indeks cen kmetijskih inputov je bil nadpovpreþno visok pri gnojilih in sredstvih za izboljšavo tal (246), veterinarskih storitvah (196) ter mehanizaciji in drugi opremi (176). Indeks cen kmetijskih pridelkov je bil neugoden pri kravjem mleku (110) in živalih za zakol (127), medtem ko je bil pri žitih nekoliko višji (132; SURS 2013c in 2013b).
Razlikujeta se le v tem, da se namesto aritmetiþne sredine dohodkov KG iz kmetijstva upošteva aritmetiþna sredina realnih zneskov subvencij.
Preglednica 11: Realni dohodki iz kmetijstva in realni zneski subvencij KG po socio-ekonomskih tipih v letih 2000 in 2010
Realni dohodki iz kmetijstva Realni znesek subvencij Aritmet.
Mešane kmetije – 2000 6524 8578,39 1194 775,34
Dopolnilne kmetije –
Mešane kmetije – 2010 2920 7656,49 5138 3259,06
Dopolnilne kmetije –
2010 15751 21006,46 6189 3870,79
Kmetije v opušþanju –
2010 363 1960,94 693 1186,65
Opomba: 2000 – podatek se nanaša na leto 2000; 2010 – podatek se nanaša na leto 2010.
Vir: lastni izraþuni, za leto 2000 iz baze podatkov EC 2002.
Povpreþni realni dohodki KG iz kmetijstva in zneski državnih pomoþi kmetijstvu so bili v letih 2000 in 2010 med socio-ekonomskimi tipi KG statistiþno znaþilno razliþni. Najvišje dohodke iz kmetijstva so v letu 2000 dosegale þiste kmetije (12.506 EUR), povpreþni dohodki mešanih kmetij iz kmetijstva so bili skoraj dvakrat manjši, dohodki dopolnilnih kmetij pa nekaj veþ kot petkrat manjši. V letu 2010 so najvišje dogodke iz kmetijstva dosegale dopolnilne kmetije, in sicer so bili ti višji do dohodkov þistih kmetij za 1,7-krat, od dohodkov mešanih pa za skoraj 5,4-krat (preglednica 11).