Dohodki kmeþkih gospodinjstev iz samozaposlitev

Realni dohodki iz kmetijstva Realni znesek subvencij Aritmet.

Mešane kmetije – 2000 6524 8578,39 1194 775,34

Dopolnilne kmetije –

Mešane kmetije – 2010 2920 7656,49 5138 3259,06

Dopolnilne kmetije –

2010 15751 21006,46 6189 3870,79

Kmetije v opušþanju –

2010 363 1960,94 693 1186,65

Opomba: 2000 – podatek se nanaša na leto 2000; 2010 – podatek se nanaša na leto 2010.

Vir: lastni izraþuni, za leto 2000 iz baze podatkov EC 2002.

Povpreþni realni dohodki KG iz kmetijstva in zneski državnih pomoþi kmetijstvu so bili v letih 2000 in 2010 med socio-ekonomskimi tipi KG statistiþno znaþilno razliþni. Najvišje dohodke iz kmetijstva so v letu 2000 dosegale þiste kmetije (12.506 EUR), povpreþni dohodki mešanih kmetij iz kmetijstva so bili skoraj dvakrat manjši, dohodki dopolnilnih kmetij pa nekaj veþ kot petkrat manjši. V letu 2010 so najvišje dogodke iz kmetijstva dosegale dopolnilne kmetije, in sicer so bili ti višji do dohodkov þistih kmetij za 1,7-krat, od dohodkov mešanih pa za skoraj 5,4-krat (preglednica 11).

4.1.3 Dohodki kmeþkih gospodinjstev iz samozaposlitev

Države EU z ukrepi SKP in politikami razvoja podeželja spodbujajo diverzifikacijo dohodkov KG s samozaposlitvami v dopolnilne dejavnosti na kmetiji. Samozaposlitve v okviru te raziskave vkljuþujemo med nekmetijske zaposlitve na kmetiji KG. Pri dopolnilnih kmetijah in þistih kmetijah so to dopolnilne dejavnosti na kmetiji²⁸⁹ pri kmetijah v opušþanju pa tudi druge oblike samozaposlitev.

289 Dopolnilna dejavnost na kmetiji je v Sloveniji pogojena z minimalno velikostjo kmetije ter vrsto in obsegom dopolnilne dejavnosti. Kmetija mora imeti po zemljiškem katastru v lasti vsaj en hektar primerljivih površin (npr. 1 ha njiv ali 2 ha travnikov ali ekstenzivnih sadovnjakov ali 4 ha pašnikov ali 0,2 ha vrtov pri pridelavi vrtnin ali 8 ha gozdov). Med dopolnilne dejavnosti na kmetiji spadajo: (i) predelava kmetijskih pridelkov, medu in þebeljih izdelkov, zelišþ, gozdnih sadežev, gob in gozdnih

H 1.5: Diverzifikacija dohodkov s samozaposlitvami se je v obdobju 2000–2010 hitreje in uspešneje razvijala pri dopolnilnih kmetijah iz obþine Škofja Loka, kot dopolnilnih kmetijah iz obþine Gorenja vas-Poljane. Dopolnilne kmetije iz obþine Škofja Loka so v letu 2010 dosegale višje realne dohodke iz dopolnilne dejavnosti in višji delež dohodka iz dopolnilne dejavnosti v skupnem dohodku.

Empiriþna analiza

Kot smo že navedli v toþki 1.4.1, razlike med aritmetiþnima sredinama dveh vzorcev analiziramo na osnovi t-testa. V skladu z podhipotezo 1.5 postavimo niþelno domnevo (H0) in alternativno domnevo (H1) za dohodke dopolnilnih kmetij iz samozaposlitev, in sicer loþeno za leti 2000 in 2010:

H0: Y_GVP ≥Y_{ŠL in} H1: Y_GVP <Y_{ŠL ,} kjer oznaki pomenita:

YGVP – aritmetiþna sredina dohodkov iz samozaposlitev dopolnilnih kmetij iz obþine Gorenja vas-Poljane in

YŠL – aritmetiþna sredina dohodkov iz samozaposlitev dopolnilnih kmetij iz obþine Škofja Loka.

Niþelna in alternativna domneva sta za empiriþno analizo deleža dohodka dopolnilnih kmetij iz samozaposlitev v skupnem dohodku podobni zgoraj navedeni niþelni in alternativni domnevi realnih dohodkov iz samozaposlitev. Razlikujeta se le v tem, da namesto aritmetiþne sredine dohodkov KG iz samozaposlitev uporabimo delež dohodka dopolnilnih kmetij iz samozaposlitev v skupnem dohodku dopolnilnih kmetij.

Rezultat

V letu 2000 se je z dopolnilnimi dejavnostmi na kmetij ukvarjalo 14 dopolnilnih kmetij (9 iz obþine Gorenja vas-Poljane in 5 iz obþine Škofja Loka) v letu 2010 pa 18 dopolnilnih kmetij (po 9 iz vsake obþine; preglednica 12).

sortimentov, (ii) prodaja kmetijskih pridelkov z drugih kmetij in izdelkov, ki jih druga kmetija

proizvaja v skladu s predpisi o dopolnilnih dejavnostih na kmetiji in prodaja drugje proizvedenih izdelkov iz lastnih surovin, (iii) turizem na kmetiji, ki lahko vkljuþuje gostinsko in negostinsko dejavnost ter dejavnosti, povezane s tradicionalnimi znanji na kmetiji, storitvami oziroma izdelki, (iv) pridobivanje in prodaja energije iz obnovljivih virov, (v) storitve s kmetijsko in gozdarsko

mehanizacijo, opremo, orodji in živalmi ter oddaja teh v najem, (vi) izobraževanje na kmetijah, povezano s kmetijsko, gozdarsko in dopolnilno dejavnostjo na kmetiji, (vii) zbiranje in kompostiranje organskih snovi, (viii) ribogojstvo in predelava sladkovodnih rib, (ix) aranžiranje ter izdelava vencev in šopkov iz lastnega cvetja in drugih okrasnih rastlin (RS 2005).

Preglednica 12: Realni dohodki in deleži dohodkov dopolnilnih kmetij iz samozaposlitev

2000(A) 14 13094 11696 1,69 0,05 47% 32% 3,12 0,00

2010 (B) 18 7439 7168 20% 16%

Opomba: N – število KG. 2000 – podatek se nanaša na leto 2000; 2010 – podatek se nanaša na leto 2010; Obþina GVP – podatek se nanaša na obþino Gorenja vas-Poljane; Obþina ŠL – Podatek se nanaša na obþino Škofja Loka.

Vir: lastni izraþuni, za leto 2000 iz baze podatkov EC 2002.

Za dopolnilne kmetije vzorca KG ugotavljamo, da so bili povpreþni realni dohodki dopolnilnih kmetij v letu 2010, primerjalno z letom 2000, nižji prav tako se je znižal delež dohodka v skupnem dohodku KG. Med možne razloge za navedeno prištevamo vstop novih kmetij v dopolnilno dejavnost, medtem ko ostajajo drugi razlogi nepojasnjeni.

Povpreþni dohodek dopolnilnih kmetij iz dopolnilne dejavnosti na kmetiji (samozaposlitev) je bil v letu 2000 pri KG iz obþine Škofja Loka 14.403 EUR, pri KG iz obþine Gorenja vas-Poljane pa za nekaj manj kot 15 % nižji, vendar razlika med obþinama ni bila statistiþno znaþilna, medtem ko je bila razlika v letu 2010 2,5-kratna in statistiþno znaþilna (preglednica 12).

Delež dohodka iz samozaposlitev v skupnem dohodku dopolnilnih kmetij je bil v letu 2010 med obþinama razliþen, in sicer je bil pri dopolnilnih kmetijah iz obþine Škofja Loka 27 % pri KG iz obþine Gorenja vas-Poljane pa je bil za nekaj veþ kot polovico manjši. V letu 2000 razlika med obþinama ni bila statistiþno znaþilna (preglednica 12).

Na osnovi navedenih rezultatov menimo, da se je v obdobju 2000–2010 dopolnilna dejavnost KG uspešneje in hitreje razvijala na obmoþju obþine Škofja Loka, in sicer predvsem zaradi bližine lokalnih trgov in boljših naravnih danosti za kmetijsko pridelavo.