DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE TEHNIČNO UPRAVLJANJE NEPREMIČNINLjubljana, 2022

(1)

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

DIPLOMSKA NALOGA

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE TEHNIČNO UPRAVLJANJE

NEPREMIČNIN

Ljubljana, 2022

Hrbtna stran: 2022

TOMAŽ ŠKRLEP

VSEBINE PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA V DELOKROGU DIPLOMANTOV GEODEZIJE

ŠKRLEP TOMAŽ

(2)

gradbeništvo in geodezijo

Kandidat/-ka:

Mentor/-ica: Predsednik komisije:

Somentor/-ica:

Član komisije:

Ljubljana, 2022

Diplomska naloga št.: 528:711(043.2)

Graduation thesis No.: 528:711(043.2)

TOMAŽ ŠKRLEP

VSEBINE PROSTORSKEGA NAČRTOVANJA V DELOKROGU DIPLOMANTOV GEODEZIJE

CONTENT OF SPATIAL PLANNING IN THE SCOPE OF GEODESY GRADUATES

viš. pred. dr. Mojca Foški

doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek

(3)

STRAN ZA POPRAVKE, ERRATA

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

(4)

BIBLIOGRAFSKO-DOKUMENTACIJSKA STRAN Z IZVLEČKOM

UDK

Avtor Tomaž Škrlep

Mentorica viš. pred. dr. Mojca Foški

Somentorica doc. dr. Alma Zavodnik Lamovšek

Naslov Vsebine prostorskega načrtovanja v delokrogu diplomantov geodezije Tip dokumenta Diplomska naloga – visokošolski študij

Obseg in oprema 51 str., 25 graf., 1 pregl.

Ključne besede Področje zaposlenosti, pridobljeno znanje, prostorsko načrtovanje, anketa, FGG, Oddelek za geodezijo, diplomanti, magistranti

Izvleček

Namen diplomske naloge je bil ugotoviti, koliko vsebin prostorskega načrtovanja je v delokrogu diplomantov, ki so zaključili Visokošolski strokovni študij tehnično upravljanje nepremičnin in Univerzitetni prvostopenjski in drugostopenjski študij geodezije in geoinformatike, po letu 2008.

Hkrati smo analizirali tudi podatke glede zaposljivosti študentov v stroki in izven nje ter, koliko jim znanje, pridobljeno med študijem pomaga na delovnem mestu. Nekatere vsebinske sklope rezultatov smo primerjali z anketo, ki je bila izvedena med diplomanti pred uvedbo bolonjskih študijskih programov leta 2005.

Na podlagi rezultatov smo lahko odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter podali zaključke in naše ugotovitve. Anketirani so ocenili, da njihov delokrog vsebuje do 4 % dela s področja

prostorskega načrtovanja, vendar jih kar 60 % meni, da je poznavanje vsebin pomembno ali zelo pomembno tudi pri opravljanju nalog, ki niso neposredno iz prostorskega načrtovanja. Ugotovili smo, da diplomanti nimajo težav z zaposlitvijo v stroki, več znanja pa bi na delovnem mestu potrebovali s področja zemljiškega katastra, ki prestavlja pomemben del njihovega delokroga.

(5)

BIBLIOGRAPHIC-DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT

UDK

Author Tomaž Škrlep

Supervisor Sr. Instr. Mojca Foški, PhD

Co-advisor Asst. Prof. Alma Zavodnik Lamovšek, PhD

Title Contents of spatial planning in the scope of geodesy graduates Document type Graduation thesis – Higher professional studies

Scope and tools 51 p., 25 gr., 1 tab.

Keywords Area of employment, acquired knowledge, spatial planning, survey, FGG, Department of Geodesy, graduates, masters

Abstract

The aim of the thesis was to find out the extent to which spatial planning topics appear in the work of graduates of the first cycle of the Technical Real Estate Management and Geodesy and

Geoinformation study programmes and the second cycle of the Geodesy and Geoinformatics programme after 2008. At the same time, we analysed data on students' employability in the workplace and beyond, examining the extent to which the knowledge they acquired in their studies helps them in the workplace. We compared some of the key findings with a survey of graduates conducted before the introduction of the Bologna study programmes in 2005.

The results allowed us to answer the research questions and draw our own conclusions. Respondents estimated that their workload included up to 4% work in spatial planning, but 60% of them believe that content knowledge is also important or very important for tasks not directly related to spatial planning. We found that the graduates surveyed have no problems finding a job in this profession, but they would need more cadastral knowledge in the workplace, which is an important part of their workload.

(6)

ZAHVALA

Zahvaljujem se mentorici viš. pred. dr. Mojci Foški in somentorici doc. dr. Almi Zavodnik Lamovšek za vso strokovno pomoč in svetovanje pri izdelavi diplomskega dela. Zahvaljujem se tudi vsem diplomantom in magistrantom, ki so z izpolnjeno anketo pripomogli k izdelavi mojega diplomskega dela.

Iskrena hvala družini za podporo in spodbudo v času študija ter ženi Katji za podporo v času izdelave diplomskega dela.

(7)

KAZALO VSEBINE

STRAN ZA POPRAVKE, ERRATA ...I BIBLIOGRAFSKO‐DOKUMENTACIJSKA STRAN Z IZVLEČKOM ...II BIBLIOGRAPHIC‐DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT ... III ZAHVALA ... IV KAZALO VSEBINE ... V KAZALO GRAFIKONOV ... VI KAZALO PREGLEDNIC ... VII

1. UVOD ... 1

2. NAMEN IN CILJI NALOGE ... 2

2.1. Cilji ... 2

2.2. Metode dela ... 2

3. PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNE USTANOVE ... 4

3.1. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo ... 4

3.2. Študijski programi na Oddelku za geodezijo ... 4

4. ANALIZA PRIDOBLJENIH PODATKOV ... 7

5. PRIMERJAVA REZULTATOV ANKETE Z REZULTATI ANKETE PRED BOLONJSKO REFORMO ... 23

5.1. Izvedba ankete v letu 2005 ... 23

5.2. Rezultati ankete 2005 in primerjava z anketo 2021 ... 23

6. UGOTOVITVE ... 26

6.1. Ugotovitve izvedene ankete ... 26

6.2. Ugotovite primerjave rezultat anket ... 27

7. ZAKLJUČEK ... 29

VIRI ... 30

(8)

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Razporeditev anketirancev po vrsti zaključenega študija ... 7

Grafikon 2: Področje zaposlitve po zaključenem študiju ... 8

Grafikon 3: Področje zaposlitve po zaključenem študiju – TUN ... 8

Grafikon 4: Področje zaposlitve po zaključenem študiju - BA GIG ... 9

Grafikon 5: Področje zaposlitve po zaključenem študiju - MA GIG ... 9

Grafikon 6: Čas od dokončanja študija do prve zaposlitve v stroki ... 10

Grafikon 7: Tip podjetja, v katerem so zaposleni anketiranci ... 11

Grafikon 8: Področja geodezije, na katerih delajo anketiranci ... 11

Grafikon 9: Delež dela iz posameznih področij geodezije na delovnem mestu anketirancev ... 12

Grafikon 10: Število anketirancev, ki delajo le na enem področju geodezije ... 13

Grafikon 11: Delež potrebnega znanja, pridobljenega tekom študija – povprečje glede na odgovore anketirancev ... 14

Grafikon 12: Delež potrebnega znanja, pridobljenega tekom študija - po študijskih programih ... 15

Grafikon 13: Podrobnejša področja dela znotraj področja prostorskega načrtovanja ... 16

Grafikon 14: Razlogi za zaposlitev izven področja zaključenega študija ... 18

Grafikon 15: Razlogi za željo po zaposlitvi na področju zaključenega študija ... 18

Grafikon 16: Želeno področje zaposlitve ... 19

Grafikon 17: Želen tip podjetja zaposlitve ... 20

Grafikon 18: Ali bi ponovno izbrali katero izmed smeri študija na Oddelku za Geodezijo? ... 20

Grafikon 19: Ali bi izbrali isti študijski program? ... 21

Grafikon 20: Kater študijski program bi izbrali? ... 21

Grafikon 21: Razlogi za željo po izbiri drugega študijskega programa ... 22

Grafikon 22: Razdelitev anketirancev po starostnih skupinah ... 22

Grafikon 23: Primerjava anket; področje dela diplomantov ... 24

Grafikon 24: Primerjava uporabnosti tekom študija pridobljenega znanja po področjih - VSŠ ... 24

Grafikon 25: Primerjava uporabnosti tekom študija pridobljenega znanja po področjih - UŠ/UN ... 25

(9)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Mnenje anketirancev glede vsebin prostorskega načrtovanja ... 17

(10)

(11)

1. UVOD

Živimo v času, ko je izobrazba in nenehno učenje zelo pomembno za zaposljivost in konkurenčnost posameznika na trgu dela. Izobraževanje posameznikov je v pretežni meri v pristojnosti institucij za izobraževanje, vse od osnovne šole do Univerze. Seveda pa je celostno izobraževanje tudi v domeni posameznika in lahko poteka tudi izven izobraževalnih inštitucij.

Posameznik se za srednješolsko izobraževanje in še posebej za visokošolsko in univerzitetno

izobraževanje odloči na podlagi osebnih preferenc in zmožnosti. Izbira izobraževanja v posameznem strokovnem področja je praviloma pomembna individualna odločitev, ter ne pomeni vedno, da bomo v izbranem strokovnem področju ostali oz. vztrajali ves aktiven delovni čas.

Izobrazba sama po sebi ne pomeni veliko, če ni kakovostna, uporabna in v koraku s časom. Za izobraževalne inštitucije je dobrodošla tudi povratna informacija s strani diplomantov in magistrantov ki so se zaposlili na področju zaključenega študija ali izven tega področja. Za vsako izobraževalno inštitucijo ter tudi za Fakulteto za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani je pomembno, da se diplomati in magistranti zaposlijo na področju zaključenega študija, ter da so s pridobljenim znanjem na fakulteti zadovoljni. Praviloma se do lastnega pridobljenega znanja lahko opredelijo šele, ko svoje znanje in pridobljene kompetence preizkusijo v delovnem okolju.

V diplomski nalogi analiziramo zaposlitev in povezanost zaposlitve s študijem za diplomante in magistrante študijev geodezije in geoinformatike ter tehničnega upravljanja nepremičnin, ki so zaključili študija po uvedbi bolonjske reforme. Zanimali so nas tudi razlogi za zaposlitev oz.

nezaposlitev diplomantov na področju zaključenega študija, njihovo mnenje o vsebini študijskega programa ter količina in kakovost prejetega znanja v času študija. Cilje ankete smo združili v vprašanja:

- Koliko diplomantov/magistrantov geodezije dela/je delalo na področju zaključenega študija?

- Kolikšen delež vsebin prostorskega načrtovanja je sestavni del njihovega dela?

- Koliko znanja, ki ga potrebujejo na delovnem mestu, so pridobili tekom študija?

- Kakšni so glavni vzroki, da ne delajo (če ne delajo) na področju zaključenega študija?

Za namen diplomskega dela smo s pomočjo spletnega anketnega vprašalnika (v nadaljevanju anketa 2021) iskali odgovore na ta in še druga, bolj podrobna vprašanja o zaposlenosti, tipu podjetja zaposlitve, času zaposlitve, željah glede zaposlitve, mnenja glede študijskih programov in podobno.

Rezultati so predstavljeni tako opisno, kot tudi s pomočjo grafikonov in preglednic.

(12)

2. NAMEN IN CILJI NALOGE 2.1. Cilji

Cilj naloge je bil, pridobiti podatke, koliko študentov, ki so zaključili študij na Oddelku za geodezijo, se je zaposlilo na področju zaključenega študija ter koliko jim znanje, ki so ga pridobili med študijem pomaga na delovnem mestu. Posebej smo se osredotočili na znanja po posameznih sklopih učnih vsebin, še posebej pa pridobljeno znanje in njegova uporabnost s področja prostorskega načrtovanja.

Poleg tega smo želeli pridobiti še informacije o:

- koliko so študentje zadovoljni s količino in vsebino prejetega znanja tekom študija po posameznih področjih;

- podrobneje o študiju in delu na področju prostorskega načrtovanja;

- tip podjetja zaposlitve;

- področje dela na delovnem mestu;

- razlogi za nezaposlitev na področju zaključenega študija;

- razlogi za željo po zaposlitvi na področju zaključenega študija, ipd.

Med pripravami na prenovo študijskih programov skladno z Bolonjsko deklaracijo je bila med diplomati Oddelka za geodezijo izvedena anketa o učinkovitosti študija (Drobne s sod. 2006), katere namen je bil ugotoviti razmerje med znanji pridobljenimi med študijem, ter dejansko uporabno vrednostjo teh znanj. Cilj naloge je tudi, primerjati mnenje diplomatov bolonjskih študijskih programov z mnenjem diplomatov pred temeljito spremembo študijskih programov.

2.2. Metode dela

Osnova raziskovalnega dela je bila izvedba spletne ankete med študenti, ki so zaključili prvostopenjski ali drugostopenjski študijski program Geodezija in geoinformatika ali prvostopenjski študijski

program Tehnično upravljanje nepremičnin po uvedbi Bolonjskega študija na Oddelku za geodezijo na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo Univerze v Ljubljani, to je po letu 2008 (Petrovič s sod. 2008), ter primerjati dobljene rezultate z rezultati v podobni raziskavi pred bolonjsko reformo študija (Drobne s sod. 2006).

Podatke (e-poštne naslove) o diplomantih in magistrantih vseh treh študijskih programov smo dobili v Študijskem referatu UL FGG dne 4. 3. 2021. Do tega datuma je na treh študijskih programih

diplomiralo ali magistriralo 428 študentov: 191 BA GIG, 118 TUN in 119 MA GIG.

Na spletnem portalu https://www.1ka.si/ smo izdelali spletno anketo. Anketa je vsebovala 41 vprašanj, v njej pa so lahko sodelovali le tisti, ki smo jim posredovali povezavo do spletne ankete. Anketa je bila anonimna, kar pomeni, da povezava kontaktnih podatkov za namen razpošiljanja povezave do ankete ni mogoče povezati z rezultati ankete.

Vprašanja smo sestavili tako, da kar najbolj pokrijejo vsa področja zaključenega študija in kasnejšega dela na delovnem mestu, kot tudi situacije glede zaposlitve anketirancev. Anketa je razdeljena v več vsebinskih sklopov. V uvodnem delu je sklop vprašanj glede smeri in trajanja študija. V osrednjem delu ankete so vprašanja glede zaposlitve, področjih dela na delovnem mestu ter znanj, pridobljenih

(13)

tekom študija, ki jih vsakodnevno uporabljajo na delovnem mestu. V zadnjem, tretjem sklopu ankete, pa so postavljena demografska vprašanja o starosti in spolu.

V anketi smo uporabili več zank, ki anketiranca preusmeri na posamezne sklope v odvisnosti od odgovora na predhodno vprašanje (anketni vprašalnik v prilogi).

Anketo smo po elektronski pošti posredovali na vseh 428 naslovov, od tega je bilo nedostavljenih e- poštnih sporočil 4. Anketa je bila odprta od 11.3.2021 do vključno 29.3.2021 in jo je v celoti izpolnilo 143 anketirancev, kar predstavlja 33,4 % vseh anketiranih. Menili smo, da je število odgovorov dovolj veliko, da smo lahko na podlagi pridobljenih rezultatov izvedli analizo ankete ter podali zaključke.

Odgovore iz spletne ankete (https://www.1ka.si/ ) smo izvozili v excelov format ter izvedli analizo v programu Microsoft Excel, ki smo ga nadgradili z dodatkom Kutools. Podatki v Excelovi datoteki so razporejeni tako, da so v stolpcih prikazani odgovori na posamezna vprašanja, vrstice pa predstavljajo posamezne anketirance.

V programu Microsoft Excel smo uporabili naslednje funkcije:

-sum() – sešteje vrednosti izbranega območja celic,

-average() – izračuna povprečno vrednost izbranega območja celic,

-countif() – prešteje število celic v izbranem območju, ki vsebujejo določeno vrednost.

Uporabili smo tudi funkcijo 'Select Specific Cells' (del dodatka Kutools), ki izbere le celice, vrstice ali stolpce z določeno vrednostjo.

Podatke smo obdelali in predstavili v pitnih ali stolpčnih diagramih ter jih komentirali.

Nato smo nekatere vsebinske sklope primerjali z izvedeno anketo 2005. Primerjava je bila možna, saj je primerljiv tako vzorec anketiranih kot tudi vsebina ankete.

Na podlagi izvedene analize podatkov smo odgovorili na zastavljena raziskovalna vprašanja ter podali zaključke naloge ter naše ugotovitve.

(14)

3. PREDSTAVITEV IZOBRAŽEVALNE USTANOVE 3.1. Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je ena izmed članic Univerze v Ljubljani. Ta je bila

ustanovljena leta 1919 in velja za najstarejšo in največjo visokošolsko ter znanstveno raziskovalno ustanovo v Sloveniji. Vključuje 23 fakultet ter 3 umetniške akademije, kar jo v evropskem merilu predstavlja kot večjo visokošolsko institucijo po številu študentov in srednje veliko visokošolsko institucijo po številu zaposlenih. Iz nje izhaja več kot polovico vseh slovenskih diplomantov, več kot dve tretjine magistrov in specialistov ter skoraj vsi doktorji znanosti. Več kot polovico znanstvenih rezultatov je prispevek Univerze v Ljubljani (spletna stran Univerze v Ljubljani, b.d.).

Tudi Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo je v sestavi Univerze v Ljubljani. Na fakulteti so trije oddelki: Oddelek za gradbeništvo, Oddelek za geodezijo in Oddelek za okoljsko gradbeništvo (spletna stran FGG, b.d.). Skupno je na fakulteti zaposlenih 90 pedagoških delavcev. (Brošura FGG, 2019).

Temeljita prenova študijskih programov se je začela leta 1999 s podpisom Bolonjske deklaracije ministrov za izobraževanje 29 evropskih držav. S tem se je začel postopek usklajevanja visokošolskih študijskih programov in harmonizacija akademskih nazivov v Evropi. Glavni cilji Bolonjske

deklaracije so bili:

- Sprejetje sistema zlahka prepoznavnih in primerljivih diplom.

- Sprejetje dvo oziroma tristopenjskega študija.

- Uveljavljanje mobilnosti študentov, visokošolskih učiteljev in administrativnega osebja.

- Sprejetje kreditnega sistema študija.

- Zagotavljanje kakovosti visokošolskega študija.

- Vseživljensko učenje.

- Visoko šolstvo – javna dobrina.

Z namenom usklajevanja slovenskega visokošolskega študija z bolonjskim postopkom je bila v Sloveniji leta 2004 sprejeta novela zakona o visokem šolstvu. Na Fakulteti za gradbeništvo in geodezijo sta bila na Oddelku za geodezijo leta 1999 že uvedena prenovljena študijska programa univerzitetnega in visokošolskega študija, a je bilo za doseganje ciljev Bolonjske deklaracije znova potrebno prenoviti programe študija geodezije (Drobne s sod. 2006).

3.2. Študijski programi na Oddelku za geodezijo

Oddelek za geodezijo se deli na 6 kateder (spletna stran FGG, Oddelek za geodezijo, b.d.):

‐ Katedra za geodezijo;

‐ Katedra za geoinformatiko in katastre nepremičnin;

‐ Katedra za inženirsko geodezijo;

‐ Katedra za kartografijo, fotogrametrijo in daljinsko zaznavanje;

‐ Katedra za matematično in fizikalno geodezijo ter navigacijo;

‐ Katedra za prostorsko planiranje.

Na Oddelku za geodezijo se izvaja pet študijskih programov: prvostopenjski Univerzitetni študijski program geodezija in geoinformatika (v nadaljevanju BA GIG), drugostopenjski Magistrski študijski

(15)

program geodezija in geoinformatika (v nadaljevanju MA GIG), visokošolski strokovni program Tehnično upravljanje nepremičnin (v nadaljevanju TUN) ter drugostopenjski Magistrski študijski program prostorsko načrtovanje (v nadaljevanju MA PN).

V Univerzitetnem študijskem programu prve stopnje geodezija in geoinformatika so v Učnem načrtu (spletna stran FGG, univerzitetni študijski program 1. stopnje, b.d.) določeni osnovni cilj programa, med katerimi je, usposobiti strokovnjaka, ki pozna temeljna znanja tako z vseh področij geodezije in geoinformatike, kot tudi osnovna znanja iz povezanih področij. S pomočjo izbirnih vsebin lahko posameznik svoja znanja na posameznih področjih dodatno poglobi glede na interes. Študent je seznanjen tudi s posebnostmi na področju geodezije v Sloveniji in Evropi, ki so posledica geografskih, družbeno-ekonomskih in zgodovinskih značilnosti. Študent se z delom v skupinah in projektnim delom privaja na delo v skupinah, poslovanja s strankami in javnega nastopanja. Iz področja

prostorskega načrtovanja je v predmetniku za ta študijski program predvideno poučevanje predmeta Prostorsko načrtovanje in sicer v letnem semestru drugega letnika, ovrednoten pa je s štirimi kreditnimi točkami (v nadaljevanju KT). V zimskem semestru tretjega letnika pa je iz področja prostorskega načrtovanja predvideno poučevanje predmeta Urejanje podeželskega prostora (4 KT), torej skupaj 8 KT od 180 KT. Za lažjo vključitev na trg dela po končanem študiju študentje teoretična znanja preizkusijo tudi na praktičnih primerih. Študent pridobi v času študija naslednje kompetence:

‐ poznavanje akademskih področij in splošna razgledanost;

‐ samostojno pridobivanje znanja, iskanje virov ter kritično branje in razumevanje besedil;

‐ kritično razmišljanje ter sposobnost prenosa teoretičnega znanja v prakso, reševanje strokovnih problemov;

‐ profesionalna in etična odgovornost;

‐ uporaba tujega jezika v pisni in govorni komunikaciji;

‐ uporaba informacijsko-komunikacijske tehnologije;

‐ zmožnost javnega nastopanja ter sporazumevanja s strankami;

‐ ustvarjanje objektivnega pogleda na družbo in okolje;

‐ družbena odgovornost in odgovornost do strank in delodajalcev.

Svoje znanje pridobljeno na prvostopenjskem študiju lahko nadaljuje na Magistrskem študijskem programu geodezije in geoinformatike (MA GIG), ki traja dve leti in je edini študijski program geodetske smeri v Sloveniji. Osnovni cilj tega študijskega programa (spletna stran FGG, univerzitetni študijski program 2. stopnje, b.d.) je usposobiti strokovnjaka, ki pozna poglobljena in usmerjena znanja in veščine iz temeljnih področij geodezije in geoinformatike, glede na interese pa s pomočjo izbirnih predmetov še posebej poglobljena znanja iz izbranega področja geodezije in geoinformatike ali sorodnega področja. Študent spozna tudi najnovejša dognanja na področju študija, posredovana s sodobno tehnologijo na sodoben način, aktivno pa je tudi vključen v raziskave. V predmetniku za ta študijski program je s področja prostorskega planiranja v zimskem semestru prvega letnika predvideno poučevanje predmeta Urbanistično načrtovanje (4 KT). Predmet Izbrana poglavja iz prostorskega planiranja (4 KT) je na voljo kot izbirni predmet. V kolikor ne izberejo izbirnega predmeta torej 4KT od 120 KT na tem študiju. Študent po končanem študiju pridobi naslendnje kompetence:

‐ razumevanje pomena in vloge geodezije v sodobni družbi;

‐ sposobnost samostojnega reševanja strokovnih nalog s področja geodezije in geoinformatike;

‐ razumevanje, uporaba in razvoj sodobne geodetske tehnologije in metodologije;

(16)

‐ načrtovanje, organizacija, vodenje in izvajanje geodetskih del pri detajlni geodetski izmeri, vzpostavitvi, vzdrževanju in obnovi osnovnega geodetskega sistema, pri gradnji vseh vrst objektov;

‐ načrtovanje, organizacija, vodenje in izvajanje del s področja topografije, kartografije, fotogrametrije in daljinskega zaznavanja;

‐ usposobljenost za vodenje geodetskih podjetij, javnih služb s področja geodezije oz. prostora, agencij s področja prostora ter usposobljenost za usklajevanje dela med izvajalci posegov v prostor, projektanti in investitorji.

Tehnično upravljanje nepremičnin je visokošolski študijski program prve stopnje. Osnovni cilj tega študijskega programa (spletna stran FGG, visokošolski študijski program 1. stopnje, b.d.) je, podobno kot pri študijskem programu Geodezija in geoinformatika, da usposobi strokovnjaka, ki pozna temeljna znanja iz področij geodezije in geoinformatike, bolj podrobno pa obravnava tudi področja prostorskega načrtovanja in upravljanja nepremičnin (cene nepremičnin, prenos lastništva, financiranje in investiranje v nepremičnine). Študent pridobi tudi znanje iz področij ekonomije in prava

nepremičnin, ki sta povezana s področjem upravljanja nepremičnin. Podobno kot pri študijskem programu Geodezija in geoinformatika študent lahko, glede na interes, znanja na posameznih področjih poglobi s pomočjo izbirnih vsebin. Prav tako je študent seznanjen s posebnostmi na področju geodezije v Sloveniji in Evropi, delom v skupinah in praktičnim delom. S področja

prostorskega načrtovanja je v letnem semestru prvega letnika predvideno poučevanje predmeta Razvoj in načrtovanje v prostoru (7 KT), v letnem semestru tretjega letnika pa predmeta Podrobno

urbanistično načrtovanje (5 KT). Predmet Varstvo okolja in prostorsko načrtovanje (4 KT) je na voljo kot izbirni predmet. V kolikor študenti ne izberejo izbirnega predmeta imajo 12 KT od skupno 180 KT na študiju.

Pridobljene kompetence (spletna stran FGG, visokošolski študijski program 1. stopnje, b.d.):

‐ poznavanje vloge in pomena upravljanja nepremičnin ob podpori geodezije in geoinformatike;

‐ samostojno reševanje praktičnih nalog evidentiranja podatkov v večnamenski kataster;

‐ poznavanje in uporaba sodobne geodetske tehnologije in metod dela;

‐ evidentiranje lastništva in ostalih pravic na nepremičninah;

‐ ocenjevanje tržne, netržne, investicijske oz. davčne vrednosti ter vrednosti glede na rabo ipd.;

‐ sodelovanje pri pripravi prostorskih aktov, načrtovanju, zasnovi in izvedbi posegov v prostor;

‐ vodenje, organizacija in načrtovanje geodetskih del pri detajlni geodetski izmeri in graditvi manj zahtevnih objektov;

‐ vzdrževanje kartografskih, zemljiških in geografskih informacijskih sistemov;

‐ usposobljenost za vodenje manjših geodetskih in nepremičninskih podjetij.

V sklopu Oddelka za geodezijo se izvaja tudi drugostopenjski študijski program Prostorsko načrtovanje, vendar med študenti tega študija ankete nismo izvedli, zato ga ne predstavljamo.

(17)

4. ANALIZA PRIDOBLJENIH PODATKOV

Od vseh anketirancev, ki so anketo v celoti izpolnili (143; v nadaljevanju anketiranci), jih je 50 % dokončalo samo I. stopnjo študija, 50 % pa jih je končalo tudi II. stopnjo (MA GIG.). 54 anketirancev je dokončalo visokošolski strokovni študij (TUN), od teh jih je 5 nadaljevalo študij na drugi stopnji (MA GIG). 32 anketirancev je dokončalo prvostopenjski univerzitetni študij (BA GIG), od teh pa jih je 9 nadaljevalo študij na drugi stopnji (MA GIG). Število anketirancev, ki so končali magistrski študij Geodezija in geoinformatika (MA GIG) je 71, kar pa ne pomeni, da so ti študentje prišli iz drugih študijskih programov. Bolj verjetno je, da v anketi zgolj niso označili prve stopnje študija kot končane.

(Grafikon 1). Študij smeri TUN med anketiranci je v povprečju trajal 4,8 let, študij smeri BA GIG pa 3,9 let, študij smeri MA GIG. (skupaj s prvo stopnjo) pa 7,1 let.

Grafikon 1: Razporeditev anketirancev po vrsti zaključenega študija

Večina (67 %) študentov, ki so končali študij, se je na področju študija tudi zaposlila, 18 % pa se jih je zaposlilo na drugem področju. 3 % anketiranih je brezposelnih in išče službo na področju študija, 12 % pa jih je izbralo odgovor 'drugo'. Od vseh, ki so se po končanem študiju zaposlili na področju študija (94 anketirancev) se jih je 83 zaposlilo v Sloveniji, od teh se je 1 kasneje zaposlil v tujini (Anglija). 9 se jih je po končanem študiju zaposlilo v tujini (2 na Hrvaškem, 1 v Avstriji, 1 v Nemčiji, 4 v Švici, 1 v Kanadi in 2 v Avstraliji) od teh sta se 2 kasneje vrnila v Slovenijo (1 iz Avstrije in 1 iz Švice) (Grafikon 2).

TUN 34%

BA GIG 16%

MA GIG 50%

(18)

Grafikon 2: Področje zaposlitve po zaključenem študiju

Podatke o zaposlitvi po končanem študiju smo združili s podatki o smeri in stopnji končanega študija in tako dobil rezultate o zaposlitvi po končanem študiju za vsako skupino anketirancev (TUN, BA GIG in MA GIG) posebej (Grafikon 3, Grafikon 4, Grafikon 5).

Grafikon 3: Področje zaposlitve po zaključenem študiju – TUN

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 100

Področju študija Drugem

področju Brezposelni Drugo Razmišljam o zaposlitvi na področju študija Ne razmišljam o zaposlitvi na področju študija Nič več zaposlen

Še vedno zaposlen

0 5 10 15 20 25 30

Področju študija Drugem

področju Brezposelni Drugo Razmišljam o zaposlitvi na področju študija Ne razmišljam o zaposlitvi na področju študija Nič več zaposlen

Še vedno zaposlen

(19)

Grafikon 4: Področje zaposlitve po zaključenem študiju - BA GIG

Grafikon 5: Področje zaposlitve po zaključenem študiju - MA GIG

Anketirance, ki so na vprašanje o zaposlitvi po končanem študiju odgovorili, da trenutno niso zaposleni na področju končanega študija oz. so brezposelni, ampak bi se radi zaposlili na področju končanega študija smo vprašali, v kateri državi bi želeli delati na področju končanega študija. 11 jih je odgovorilo, da bi najraje delali v Sloveniji, enemu anketirancu pa država zaposlitve ni pomembna.

0 1 2 3 4 5 6 7 8

Področju študija Drugem področju Brezposelni Drugo Razmišljam o zaposlitvi na področju študija Ne razmišljam o zaposlitvi na področju študija Nič več zaposlen

Še vedno zaposlen

0 10 20 30 40 50 60

Področju študija Drugem področju Brezposelni Drugo Še vedno zaposlen

Nič več zaposlen

Ne razmišljam o zaposlitvi na področju študija Razmišljam o zaposlitvi na področju študija

(20)

Sledeča vprašanja smo zastavljali le anketirancem, ki so nam s predhodnimi odgovori sporočili, da so oz. so bili zaposleni na področju zaključenega študija.

Pri vprašanju 'Koliko časa po zaključenem študiju ste iskali prvo zaposlitev v stroki?' jih je 62 % odgovorilo, da so zaposlitev dobili takoj po zaključku študija, 12 % jih je zaposlitev dobilo pol leta po zaključku študija, 7 % pa po enem letu. 19 % jih je izbralo odgovor več in so zraven dopisali opombo.

Velika večina (16 od 18 anketirancev, ki so izbrali ta odgovor) jih je dopisalo, da so zaposlitev dobili že pred koncem študija oz. da so se najprej zaposlili kot študentje in po določenem času dobili redno zaposlitev, zato smo teh 16 odgovorov priključili k 1. odgovoru (zaposlitev sem dobil takoj). En odgovor je imel opombo 'skoraj 2 leti' in eden 'po treh mesecih' (Grafikon 6).

Grafikon 6: Čas od dokončanja študija do prve zaposlitve v stroki

Grafikon 7 prikazuje tip zaposlitvene organizacije, pri čemer so anketiranci lahko izbirali med zaposlitvijo v lokalni javni službi (občina, javna uprava, občinsko podjetje), v zasebnem geodetskem podjetju (primarna dejavnost geodezija), v drugem zasebnem podjetju (primarna dejavnost ni geodezija) ter kot samostojni podjetnik. Večina anketirancev (72 %) jih je zaposlenih v zasebnem geodetskem podjetju, noben od anketirancev pa ni lastnik podjetja v katerem je zaposlen.

Takoj 79%

Pol leta po zaključenem

študiju 12%

Eno leto po zaključenem

študiju 7%

Več kot eno leto 2%

(21)

Grafikon 7: Tip podjetja, v katerem so zaposleni anketiranci

Pri vprašanju 'Katera področja geodezije je zajemalo oz. zajema vaše delo?' je bilo možno hkrati izbrati več odgovorov. V grafikonu 8 je predstavljeno koliko odstotkov vprašanih je izbralo posamezno področje geodezije.

Grafikon 8: Področja geodezije, na katerih delajo anketiranci

V lokalni javni službi (občina, javna občinska

podjetja) 1%

V zasebnem geodetskem

podjetju 72%

V drugem zasebnem podjetju

27%

Sem lastnik podjetja (npr.

s.p.) 0%

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

(22)

V nadaljevanju ankete smo anketirance glede na prej izbrana področja zaključenega študija spraševali kolikšen delež dela na njihovem delovnem mestu izhaja iz posameznega področja (Grafikon 9).

Anketiranci z zaključeno 1. stopnjo visokošolskega študija (TUN) so ocenili, da največ dela, ki ga opravljajo na delovnem mestu pripada področju zemljiškega katastra in katastra stavb (26 %), malenkost manj inženirski geodeziji (25 %), še manj pa upravljanju nepremičnin (16 %) in geodetski izmeri za namen projektiranja (11 %). Za ostala področja so ocenili, da pripadajo manj kot 10 % dela na delovnem mestu, med njimi tudi področju prostorskega načrtovanja (4 %).

Anketiranci z zaključeno 1. stopnjo univerzitetnega študija (BA GIG) so ocenili, da večina dela pripada področju zemljiškega katastra in katastra stavb (54 %), precej manj pa področju inženirske geodezije (16 %) in področju geodetske izmere za namen projektiranja (15 %). Za ostala področja so ocenili, da pripadajo manj kot 10 % dela na delovnem mestu, področju upravljanja nepremičnin in prostorskega načrtovanja so namenili 0 %.

Anketiranci z zaključeno 2. stopnjo študija (MA GIG) so ocenili, da največ dela pripada področju zemljiškega katastra in katastra stavb (30 %), manj pa področju inženirske geodezije (17 %) in

področju geoinformatike in prostorskih analiz (14 %). Za ostala področja so ocenili, da pripadajo manj kot 10 % dela na delovnem mestu, med njimi tudi področju prostorskega načrtovanja (3 %).

Iz rezultatov lahko vidimo, da ne glede na stopnjo in smer dokončanega študija največ dela na

delovnem mestu pripada področju zemljiškega katastra in katastra stavb, najbolj pa to področje izstopa pri anketirancih z zaključeno 1. stopnjo univerzitetnega študija (BA GIG). Na drugem mestu je, ne glede na stopnjo in smer zaključenega študija, inženirska geodezija, ki pa je pri anketirancih z zaključeno 1. stopnjo visokošolskega študija (TUN) najbolj izenačena z zemljiškim katastrom in katastrom stavb.

Grafikon 9: Delež dela iz posameznih področij geodezije na delovnem mestu anketirancev

0 10 20 30 40 50 60

Inženirska geodezija Zemljiški kataster in kataster stavb Upravljanje in evidentiranje gospodarske javne infrastrukture Geodetska izmera za namene projektiranja (geodetski načrti) Upravljanje nepremičnin (vrednotenje, posredovanje) Prostorsko načrtovanje Geoinformatika, prostorske analize Fotogrametrija Daljinsko zaznavanje Kartografija

TUN BA GIG MA GIG

(23)

Na grafikonu 10 je prikazano število anketirancev katerih delo na delovnem mestu izhaja samo iz enega od področij geodezije. Razvidno je, da močno izstopa področje zemljiškega katastra in katastra stavb. Zanimivo pa je tudi, da je kar 7 od 10 anketirancev, ki so odgovorili, da njihovo delo na delovnem mestu 100 % izhaja iz področja zemljiškega katastra in katastra stavb iz skupine anketirancev, ki so zaključili 2. stopnjo študija (MA GIG).

Grafikon 10: Število anketirancev, ki delajo le na enem področju geodezije

Pri naslednjem vprašanju smo anketirance spraševali kolikšen delež znanja, ki ga pri delu na delovnem mestu potrebujejo na posameznem področju, so pridobili tekom študija in rezultate predstavili v grafikonu 11. Razvidno je, da najbolj izstopa področje kartografije, za katerega so anketiranci v povprečju ocenili, da tekom študija pridobijo kar 74 % potrebnega znanja. Za področje zemljiškega katastra in katastra stavb so anketiranci v povprečju ocenili, da izmed vseh področij najmanj znanja (34 %) pridobijo v času študija. Ostala področja so med seboj relativno zelo izenačena z oceno med 43 % do 58 % pridobljenega znanja. Za področje prostorskega načrtovanja so anketiranci ocenili, da tekom študija pridobijo 46 % potrebnega znanja.

0 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10

(24)

Grafikon 11: Delež potrebnega znanja, pridobljenega tekom študija – povprečje glede na odgovore anketirancev

Podatke o potrebnem znanju pridobljenega tekom študija smo združili s podatki o stopnji zaključenega študija. Rezultati so pokazali, da študentje, ki so zaključili 1. stopnjo visokošolskega študija (TUN) ne pridobijo toliko potrebnega znanja iz področij inženirske geodezije, fotogrametrije in kartografije kot študentje iz ostalih dveh programov, medtem ko na vseh ostalih področjih v količini potrebnega prejetega znanja tekom študija prednjačijo pred študenti ostalih dveh programov. Študentje BA GIG so v primerjavi z ostalima študijskima programoma največ potrebnega znanja pridobili na področju inženirske geodezije, najmanj pa na področjih zemljiškega katastra, upravljanja in evidentiranja GJI, geoinformatike in prostorskih analiz, daljinskega zaznavanja in kartografije. Študenti MA GIG so ocenili, da so na področjih kartografije in fotogrametrije v času študija prejeli vse potrebno zanje, ki ga potrebujejo na delovnem mestu. V primerjavi z ostalima dvema študijskima programoma pa so

najmanj potrebnega znanja pridobili na področju geodetske izmere, upravljanju nepremičnin in

prostorskega načrtovanja. Kjer so rezultati posameznih študijskih programov na posameznih področjih enaki 0 % pomeni, da noben od študentov tega študijskega programa ni navedel, da na delovnem mestu dela na tem področju geodezije (Grafikon 12).

0 10 20 30 40 50 60 70 80

(25)

Grafikon 12: Delež potrebnega znanja, pridobljenega tekom študija - po študijskih programih

Ker smo v diplomski nalogi želeli izpostaviti tudi področje prostorskega načrtovanja, smo

anketirancem, ki so med področji njihovega dela na delovnem mestu izbrali področje prostorskega načrtovanje (8 anketirancev), zastavili dodatno vprašanje. V njem so izbrali podrobnejša področja dela na katerih delujejo znotraj področja prostorskega načrtovanja (Grafikon 13).

Največji delež med področji dela znotraj področja prostorskega načrtovanja so anketiranci dodelili delu z GIS orodji, sledi pa komunikacija s strankami, deležniki in javnostjo. Kot področje dela, ki ga na svojem delovnem mestu sploh ne opravljajo, pa so izbrali področje priprave prostorskih aktov vseh vrst. Dva anketiranca sta izbrala tudi odgovor 'Drugo', kjer sta dopisala, da je področje, na katerem delata tudi 'priprava metodologij' in 'analiza zakonov ter aktov in specifikacija programskih rešitev za le-te'.

0 20 40 60 80 100

TUN BA GIG MA GIG

(26)

Grafikon 13: Podrobnejša področja dela znotraj področja prostorskega načrtovanja

Anketirance, ki pri vprašanju o področjih njihovega dela na delovnem mestu niso izbrali področja prostorskega načrtovanja, torej tiste, ki ne delajo na področju prostorskega načrtovanja smo vprašali v kolikšni meri se strinjajo z navedenimi trditvami (Preglednica 1).

Kot zadnja med trditvami je bilo podano prazno okno, v katerega so anketiranci lahko dodali svojo trditev. En anketiranec je to možnost tudi izkoristil in kot svojo trditev navedel: 'Prostorskemu načrtovanju je posvečena prevelika pozornost glede na dejansko izvajanje v praksi v okviru geodetskega poklica'.

Izdelava prostorskih analiz

13% Priprava strokovnih podlag

za pripravo prostorskih aktov

14%

Vzdrževanje nepremičninskih

evidenc 14%

Priprava prostorskih aktov

vseh vrst 0%

Komunikacija s strankami,

deležniki, javnostjo

23%

GIS orodja 27%

Drugo 9%

(27)

Sploh se ne strinjam

Se ne strinjam

Niti se strinjam, niti se ne strinjam

Se strinjam Popolnoma se strinjam Potrebujem poznavanje vsebin v

občinskih planskih aktih 5% 9% 21% 39% 26%

Potrebujem poznavanje vsebin tudi v državnih in regionalnih

planskih dokumentih 9% 15% 25% 35% 15%

Potrebujem poznavanje prostorske zakonodaje (Zurep‐2

in ostalih podzakonskih aktov) 5% 11% 25% 36% 23%

Potrebujem razumevanje procesa in vsebin načrtovanja

prostora

8% 9% 32% 31% 21%

Potrebujem razumevanje pomena deležnikov v prostorskem načrtovanju

7% 13% 29% 33% 19%

Šele sedaj (v praksi) razumem pomen prostorskega

načrtovanja

9% 26% 24% 34% 7%

Preglednica 1: Mnenje anketirancev glede vsebin prostorskega načrtovanja

Anketirance, ki so se po zaključku študija zaposlili na področju zaključenega študija, a na tem področju ne delajo več, ter anketirance, ki se po zaključenem študiju niso zaposlili na področju

zaključenega študija in tudi ne razmišljajo, da bi se na tem področju kdaj zaposlili smo vprašali, kakšni so razlogi, da niso zaposleni na področju zaključenega študija. V največ primerih (29 %) se jim je slučajno odprla druga možnost in so se zato raje zaposlili izven področja zaključenega študija.

Nekoliko manj, pa vseeno 20 % jih je odgovorilo, da se jim zdi plača za delo na področju zaključenega študija prenizka. 19 % vprašanih ni dobilo službe na tem področju, 15 % pa jih področje ne privlači.

10 % jih je že v času študija razmišljalo, da se bodo zaposlili na drugih področjih, 7 % pa jih je kot razlog navedlo težke delovne pogoje, ki spremljajo delo na področju zaključenega študija (Grafikon 14).

(28)

Grafikon 14: Razlogi za zaposlitev izven področja zaključenega študija

Anketirance, ki se po zaključku študija niso zaposlili na področju zaključenega študija, ampak bi v prihodnje želeli delati na tem področju ter anketirance, ki so brezposelni in iščejo službo na področju zaključenega študija smo vprašali, zakaj si želijo delati na področju zaključenega študija. Večina (57 %) jih področje dela še vedno privlači, 22 % vprašanih se jim zdi delo na področju zaključenega študija boljše/zanimivejše od tega, ki so ga oz. ga trenutno opravljajo. Po en vprašan (7 %) pa so odgovorili z odgovori: boljša plača, boljši delovni pogoji ter drugo (Grafikon 15).

Grafikon 15: Razlogi za željo po zaposlitvi na področju zaključenega študija

Prenizka plača 20%

Nisem dobil/a službe v tej stroki

19%

To področje me ne privlači

15%

Slučajno se je odprla druga

možnost 29%

Težki delovni pogoji

7%

Že v času študija sem razmišljal, da se bom zaposlil na drugem delovnem

področju 10%

Področje dela me še vedno privlači

57%

Boljša plača 7%

Boljši delovni pogoji

7%

Boljše/zanimivejše delo od tega, ki

sem ga oz. ga trenutno opravljam

22%

Prepoznavnost poklica v družbi

0%

Drugo:

7%

(29)

Iste anketirance smo za tem vprašali na katerem področju zaključenega študija bi želeli delati (Grafikon 16). Največ (23 %) jih želi delati na področju upravljanja nepremičnin (vrednotenje, posredovanje). 15 % vprašanih želi delati na področju prostorskega načrtovanja in na področju upravljanja in evidentiranja gospodarske javne infrastrukture. 12 % jih je kot najbolj zaželeno področje dela izbralo geoinformatiko ter prostorske analize, 11 % pa zemljiški kataster in kataster stavb. Področja fotogrametrije, kartografije in inženirske geodezije jih je izbralo 4 %, noben od vprašanih pa si ne želi delati na področju daljinskega zaznavanja. 4 % vprašanih je vseeno, na katerem področju bi delali.

Grafikon 16: Želeno področje zaposlitve

Iste anketirance smo vprašali še, v kakšnem tipu podjetja si želijo delati (Grafikon 17). Največ (27 %) si jih želi delati v lokalni javni službi (občina, javna občinska podjetja).Vsak od naslednjih tipov podjetij je izbralo 23 % vprašanih: v državni javni službi, v zasebnem geodetskem podjetju ter v drugem zasebnem podjetju, 4 % pa bi radi postali zasebni podjetniki.

Inženirska geodezija

4% Zemljiški kataster in kataster stavb

11%

Upravljanje in evidentiranje gospodarske javne

infrastrukture 15%

Geodetska izmera za namene projektiranja (geodetski načrti)

8%

Upravljanje nepremičnin (vrednotenje, posredovanje)

23%

Prostorsko načrtovanje

15%

Geoinformatika, prostorske analize

12%

Fotogrametrija 4%

Daljinsko zaznavanje

0%

Kartografija 4%

Vseeno 4%

(30)

Grafikon 17: Želen tip podjetja zaposlitve

V naslednjem vprašanju smo vse anketirance vprašali, ali bi ponovno izbrali katero izmed smeri študija na Oddelku za geodezijo (Grafikon 18). Večina (55 %) bi ponovno izbrali katero izmed smeri študija na Oddelku za geodezijo, 27 % bi raje študirali kaj drugega, 18 % vprašanih pa ne ve, ali bi še enkrat izbrali katero izmed smeri študija na Oddelku za geodezijo ali bi raje študirali kaj drugega.

Grafikon 18: Ali bi ponovno izbrali katero izmed smeri študija na Oddelku za Geodezijo?

Anketirance, ki so na vprašanje ali bi za študij ponovno izbrali katero od smeri iz Oddelka za geodezijo odgovorili z da, smo vprašali, ali bi ponovno izbrali isto smer študija, ali bi raje izbrali katero drugo smer iz Oddelka za geodezijo (Grafikon 19). Velika večina (92%) jih je odgovorila, da bi ponovno izbrala isto smer študija.

V državni javni službi

23%

V lokalni javni službi (občina, javna občinska

podjetja) 27%

V zasebnem geodetskem

podjetju 23%

V drugem zasebnem podjetju

23%

Rad bi postal zasebni podjetnik (npr.

s.p.) 4%

Da Ne 55%

27%

Ne vem 18%

(31)

Grafikon 19: Ali bi izbrali isti študijski program?

Tiste, ki so odgovorili, da bi izbrali drug študijski program smo vprašali, katerega bi izbrali (Grafikon 20). 50 % bi jih izbralo BA GIG, 40 % MA GIG, 10 % TUN, noben od vprašanih pa se ne bi odločil za študij prostorskega načrtovanja na 2. stopnji.

Grafikon 20: Kater študijski program bi izbrali?

Tiste, ki so vprašanju ali bi ponovno izbrali katero od smeri študija na Oddelku za geodezijo odgovorili, da bi raje izbrali kakšno drugo smer študija smo vprašali, kakšni so razlogi, da ne bi ponovno izbrali katere izmed smeri študija na Oddelku za geodezijo (Grafikon 21). Največ (53 %) jih je odgovorilo, da so ugotovili, da jih bolj zanimajo druga področja. Na drugem mestu z 20 % je odgovor, da študij in poklic nista prepoznana v družbi. 14 % jih je odgovorilo, da vsebina študija ne zadostuje potrebam delovnega mesta, 5 % pa da je študij prezahteven. 8 % jih je izbralo odgovor 'Drugo'. Ker je bilo zraven tega odgovora okno, kjer so anketiranci, ki so izbrali ta odgovor lahko dopisali svoj komentar, smo dobili naslednjih nekaj zanimivih komentarjev:

Izbral bi isti študijski program

92%

Izbral bi drug študijski program

8%

TUN

10% BA GIG

50%

MA GIG 40%

MA PN 0%

(32)

'Z vsebino študija, ki ne zadostuje potrebam delovnega mesta na področje zemljiškega katastra.

Nasprotno pa me je navdušila geoinformatika, ki jo pravzaprav lahko uporabimo na vsakem koraku.' 'Geodezijo v teku študija spoznamo kot neko ekzaktno vedo/stroko (in prav je tako!), medtem ko je v praksi ekzaktnosti (natančnosti, zanesljivosti pri delu) vedno manj. Hitrost pri delu in s tem

(namerna?) površnost sta prepogosto v nasprotju z vrlinami, ki jih pridobimo na študiju.' 'Nisem človek za terensko delo.'

'Premalo praktičnega znanja in preveč teorije. V službi bi mi veliko bolj koristilo več praktičnih izkušenj iz študija.'

'Slabe zaposlitvene možnosti.'

Grafikon 21: Razlogi za željo po izbiri drugega študijskega programa

Anketirance smo vprašali tudi, v katero starostno skupino spadajo (Grafikon 22). Največ (72 anketirancev) jih je izbralo starostno skupino 25 – 30 let, sledi starostna skupina 30 – 35 let (44 anketirancev), nato starostna skupina 20 – 25 let (22 anketirancev), najmanj pa jih je izbralo starostno skupino 35 – 40 let (5 anketirancev). Na anketo je odgovorilo malo več moških (52 %) kot žensk (48 %).

Grafikon 22: Razdelitev anketirancev po starostnih skupinah

Ugotovil/a sem, da me bolj zanimajo druga

področja 53%

Vsebina študija ne zadostuje

potrebam … Preveč zahteven

študij 5%

Študij (in poklic) nista prepoznana

v družbi 20%

Drugo 8%

0 10 20 30 40 50 60 70 80

20‐25 let 25‐30 let 30‐35 let 35‐40 let

(33)

5. PRIMERJAVA REZULTATOV ANKETE Z REZULTATI ANKETE PRED BOLONJSKO REFORMO

5.1. Izvedba ankete v letu 2005

Anketa je bila izvedena leta 2005 in sicer med diplomanti takratnega univerzitetnega študija geodezije (v nadaljevanju UŠ) in diplomanti visokošolskega strokovnega študija geodezije (v nadaljevanju VSŠ). Anketa je bila anonimna, poslana po pošti 108 diplomantom UŠ in 143 diplomantom VSŠ, ki so študij zaključili med 1. 10. 1999 in 30. 9. 2004.

5.2. Rezultati ankete 2005 in primerjava z anketo 2021

Na anketo v letu 2005 se je odzvalo 46 % diplomantov UŠ in 34 % diplomantov VSŠ. Na anketo se je torej skupno odzvalo 39 % diplomantov (v nadaljevanju anketirani), na našo anketo pa 33,4 %.

Odzivnost anketirancev je primerljiva med obema anketama.

Od vseh anketiranih leta 2005 jih je 92 % zaposlenih na področju geodezije, večina zaposlenih izven tega področja je zaključilo univerzitetni študij. Med anketiranimi v anketi 2021 je 67 % takih, ki so zaposleni na področju zaključenega študija. Delež zaposljivosti v stroki se je na podlagi teh dveh anket torej znižal.

Primerljivi so tudi rezultati obeh anket glede zaposljivosti diplomantov/magistratov in času potrebnem za pridobitev zaposlitve v stroki. Iz ankete v letu 2005 ugotovimo, da je kar 91 % diplomantov svojo prvo zaposlitev dobilo v roku pol leta po zaključenem študiju, praktično enaki podatki so tudi v letu 2021 (79 % takoj in 12 % pol leta po zaključenem študiju). Tako v anketi 2005 kot v anketi 2021 prevladuje zaposljivost v zasebnem geodetskem podjetju (2005 – 51 %, 2021 – 99 %), majhen pa je delež zaposlenih v občinski ali drugi službi na lokalni ravni (2005 – 8 %, 2021 – 1 %).

Da smo lahko primerjali rezultate ankete iz leta 2005 z anketo 2021, smo morali združiti nekatera področja geodezije v naši oz. v anketi iz leta 2005 (primer: v naši anketi smo področje fotogrametrije in področje daljinskega zaznavanja obravnavali ločeno, v anketi iz leta 2005 pa kot eno področje, zato smo morali podatke naše ankete iz teh dveh področij združiti, da smo jih lahko primerjali s podatki iz leta 2005).

Kot je razvidno iz grafikona 23 smo primerjali rezultate obeh anket glede področja dela diplomantov.

Največje razlike je opaziti pri področju zemljiškega katastra, geodetske izmere in fotogrametrije ter daljinskega zaznavanja.

(34)

Grafikon 23: Primerjava anket; področje dela diplomantov

Za namen primerjave obeh izvedenih anket smo iz ankete iz leta 2005 vzeli podatke o uporabnosti študijskih vsebin ter iz teh podatkov izluščili le podatke o količini odgovorov 'uporabno' za posamezna področja in jih primerjali z enakimi področji iz naše ankete. Pri področjih, ki smo jih morali združiti, da so bila primerljiva s področji iz druge ankete smo vzeli povprečje med združenimi področji.

Rezultate diplomantov visokošolskih študijskih programov smo predstavili v grafikonu 24, rezultate diplomantov univerzitetnih študijskih programov pa v grafikonu 25.

Grafikon 24: Primerjava uporabnosti tekom študija pridobljenega znanja po področjih - VSŠ

0 5 10 15 20 25 30 35 40 45

Inženirska geodezija Zemljiški kataster in kataster stavb + GJI Geodetska izmera za namene projektiranja (geodetski načrti) Upravljanje nepremičnin (vrednotenje, posredovanje) Prostorsko načrtovanje Geoinformatika, prostorske analize Fotogrametrija, daljinsko zaznavanje Kartografija

Anketa 2005 Anketa 2021

0 10 20 30 40 50 60 70 80

(35)

Grafikon 25: Primerjava uporabnosti tekom študija pridobljenega znanja po področjih - UŠ/UN

0 10 20 30 40 50 60 70 80

(36)

6. UGOTOVITVE

6.1. Ugotovitve izvedene ankete

Po izvedeni anketi in podrobni analizi vseh prejetih odgovorov lahko pridobljene podatke združimo in skušamo odgovoriti na štiri vprašanja, ki smo si jih postavili kot cilje ankete in so navedena v

uvodnem poglavju:

Koliko bivših študentov geodezije dela/je delalo na področju zaključenega študija?

Na področju zaključenega študija se je zaposlilo 67 % vseh anketirancev, izven tega področja 18 %, brezposelni pa so 3 % anketiranih. 12 % jih je izbralo odgovor 'drugo', kar najverjetneje pomeni, da študij še nadaljujejo na drugi stopnji.

Zanimivo je, da so vsi anketiranci, ki so brezposelni, dokončali le visokošolsko smer študija (TUN). Iz tega bi morda lahko sklepali, da je za trg dela manj zanimiv delavec z nižjo stopnjo izobrazbe. Med vsemi, ki so končali 1. stopnjo visokošolskega študija (TUN – 34 % vseh anketirancev) se jih je 55 % zaposlilo na področju zaključenega študija, 22 % se jih je zaposlilo izven področja zaključenega študija, brezposelnih je 8 % (4 anketiranci), odgovor 'drugo' pa je izbralo 15 % anketirancev.

Med študenti, ki so zaključili 1. stopnjo univerzitetnega študija (BA GIG - 16 % vseh anketirancev) je enako število tistih, ki so zaposleni izven področja zaključenega študija kot tistih, ki so zaposleni znotraj področja zaključenega študija (35 %). Pri tej skupini anketirancev je velik delež tudi tistih, ki so za svoj odgovor izbrali 'drugo' (30 %). Sklepam, da to pomeni, da še niso zaposleni, ker nadaljujejo študij na 2. stopnji.

Največja razlika po številu med tistimi, ki so zaposleni izven področja zaključenega študija (11 %) in tistimi, ki so zaposleni znotraj področja zaključenega študija (83 %) pa je med anketiranci, ki so zaključili 2. stopnjo univerzitetnega študija (MA GIG - 50 % vseh anketirancev). V tej skupini anketirancev je odgovor 'drugo' izbralo 6 % študentov.

Strnemo lahko, da so diplomati študijev za geodezijo dobro zaposljivi, saj večje stopnje brezposelnosti ni zaznati. Zelo zadovoljivo je tudi spoznanje (Grafikon 6), da večina diplomatov (91 %) dobi službo takoj po zaključenem študiju oziroma največ v pol leta po zaključenem študiju.

Kolikšen delež vsebin prostorskega načrtovanja je sestavni del njihovega dela?

Prostorsko načrtovanje v povprečju med vsemi anketiranci, ki delajo ali so delali na področju

zaključenega študija sestavlja 2,3 % dela na delovnem mestu. Če ta podatek pogledamo podrobneje, za vsak študijski program posebej, pa dobimo sledeče rezultate: pri anketirancih, ki so zaključili 1.

stopnjo visokošolskega študija (TUN) delo iz področja prostorskega načrtovanja predstavlja 4 % vsega dela na delovnem mestu. Anketiranci, ki so zaključili 1. stopnjo univerzitetnega študija (BA GIG), so navedli, da prostorsko načrtovanje ni del njihovega dela na delovnem mestu, pri anketirancih z zaključeno 2. stopnjo univerzitetnega študija (MA GIG) pa delo s področja prostorskega načrtovanja predstavlja 3 % vsega dela na njihovem delovnem mestu. Kljub kar 60 % anketiranih meni, da je poznavanje vsebin pomembno ali zelo pomembno tudi pri opravljanju nalog, ki niso neposredno iz prostorskega načrtovanja.

Z namenom poudarka na vsebinah prostorskega načrtovanja, smo anketirancem, ki so med področji dela na delovnem mestu izbrali prostorsko načrtovanje, postavili še vprašanje glede podrobnejše