DIPLOMSKA NALOGA VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE OPERATIVNO GRADBENIŠTVOLjubljana, 2021

(1)

Univerza v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

DIPLOMSKA NALOGA

VISOKOŠOLSKI STROKOVNI ŠTUDIJSKI PROGRAM PRVE STOPNJE OPERATIVNO GRADBENIŠTVO

Ljubljana, 2021

Hrbtna stran: 2021

Marko Modic

ANALIZA CEN OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI VRHNIKA IN SOSEDNJIH OBČINAH

MODIC MARKO

(2)

v Ljubljani

Fakulteta za gradbeništvo in geodezijo

Kandidat/-ka:

Mentor/-ica: Predsednik komisije:

Somentor/-ica:

Član komisije:

Ljubljana, _____________

Diplomska naloga št.:

Graduation thesis No.:

Marko Modic

ANALIZA CEN OSKRBE S PITNO VODO V OBČINI VRHNIKA IN SOSEDNJIH OBČINAH

ANALYSIS OF THE PRICES OF DRINKING WATER SUPPLY IN THE MUNICIPALITY

OF VRHNIKA AND NEIGHBORING MUNICIPALITIES

izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač

(3)

Modic, M. 2020. Analiza cen oskrbe z vodo v občini Vrhnika in sosednjih občinah. I Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

STRAN ZA POPRAVKE

Stran z napako Vrstica z napako Namesto Naj bo

(4)

Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

»Ta stran je namenoma prazna«

(5)

Modic, M. 2020. Analiza cen oskrbe z vodo v občini Vrhnika in sosednjih občinah. III Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK

UDK: 351.778.3:338.5(497.4Vrhnika)(043.2)

Avtor: Marko Modic

Mentorica: izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač, univ. dipl. inž. grad Naslov: Analiza cen oskrbe s pitno vodo v občini Vrhnika in sosednjih

občinah

Tip dokumenta: Diplomska naloga - visokošolski strokovni študij Obseg in oprema: 33 str., 13 pregl., 8 graf., 3 sl., 17 pril.

Ključne besede: oskrba z vodo, cena oskrbe z vodo, primerjalna analiza, Republika Slovenija, analizirane občine

Izvleček:

Glavni namen diplomske naloge je analizirati cene oskrbe s pitno vodo v občinah Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer (analizirane občine). Veljavne cene oskrbe s pitno vodo v Republiki Sloveniji smo pridobili iz spletnih strani izvajalcev, zadolženih za opravljanje dejavnosti oskrbe s pitno vodo v letu 2020. Najprej smo prikazali kratek zgodovinski razvoj oblikovanja cen na področju oskrbe s pitno vode v Republiki Sloveniji in predstavili zakonodajo, ki to področje ureja v letu 2020. V nadaljevanju smo prikazali bistvene ugotovitve primerjalnih analiz izvajanja gospodarskih javnih služb za oskrbo z vodo v letih 2015 - 2018 v Republiki Sloveniji. Analizirali smo cene pri oskrbi z vodo v Republiki Sloveniji ločeno na vodarino in omrežnino v letu 2020 in prikazali temeljne statistične ugotovitve cen oskrbe z vodo, ki veljajo za celotno Republiko Slovenijo v letu 2020. V nadaljevanju smo se osredotočili na komunalne dejavnosti v obravnavanih občinah, prikazali njihove splošne demografske podatke ter jih primerjali s povprečjem slovenskih občin. Posebno pozornost smo namenili komunalni dejavnosti čiščenje in odvodnja odpadne vode, saj je ta neposredno povezana s komunalno dejavnostjo oskrbe s pitno vodo. V nadaljevanju smo podrobno predstavili oskrbo s pitno vodo v obravnavanih občinah in analizirali oblikovanje cen za oskrbo z vodo, jih primerjali in predstavili bistvene razloge za razlikovanje cen oskrbe s pitno vodo. Ugotovili smo, da se cene oskrbe s pitno vodo po občinah razlikujejo. Najbolj problematične so prenizke cene oskrbe s pitno vodo, saj ne zagotavljajo dolgotrajne oskrbe, ker ne pokrivajo vseh stroškov izvajanja dejavnosti in vodijo v dezinvestiranje. Previsoke cene pa so v najslabšem primeru nepoštene do plačnikov. Najboljša cena torej ni najnižja, ampak tista, ki zagotavlja dolgotrajno oskrbo za prihodnje generacije.

(6)

(7)

Modic, M. 2020. Analiza cen oskrbe z vodo v občini Vrhnika in sosednjih občinah. V Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

BIBLIOGRAPHIC– DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT

UDK: 351.778.3:338.5(497.4Vrhnika)(043.2)

Author: Marko Modic

Supervisor: izr. prof. dr. Maruška Šubic-Kovač, univ. dipl. inž. grad

Title: Analysis of the prices of drinking water supply in the

municipality of Vrhnika and neighboring municipalities

Document type: Graduation Thesis - higher professional studies Scope and tools: 33 p., 13 tab., 8 graph., 3 fig., 17 ann.

Keywords: water supply, prices of water supply, comparative analysis, Republic of Slovenia, analyzed municipalities

Abstract:

The main purpose of the thesis is to analyze the prices of water supply in the municipalities of Vrhnika, Borovnica and Log-Dragomer. (analyzed municipalities) Valid prices for drinking water supply in the Republic of Slovenia were obtained from the websites of contractors who were in charge of performing water supply in 2020 across Republic of Slovenia. In the beggining of the thesis we presented brief historical development of pricing in the field of water supply and valid legislation in 2020. We further presented the essential findings of the comparative analysis between years 2015 and 2018 in the Republic of Slovenia. In further of the thesis we analyzed the prices of water supply, separately for water supply services and water supply network which were valid in Republic of Slovenia in 2020. We compared and analyzed data with the basic statistical findings that apply to the entire Republic of Slovenia and analyzed municipalities in 2020. In further analysis we generally presented the municipal services that are carried out in the municipalities of Vrhnika, Borovnica and Log-Dragomer and compared theirs general demographic data, with demographic data valid for average Slovenian municipality. We paid special attention to the municipal activity of waste-water treatment and drainage, becaue this activity is directly related to municipal activity of water supply. In continuation we presented water supply in the municipalities of Vrhnika, Borovnica and Log-Dragomer in detail and further analyzed and compared the main reasons for the difference in water supply prices. In the conclusion we found out that drinking water supply prices vary from municipality to municipality. The most problematic are prices that are too low because they do not provide long-term water supply and leads to disinvestment. Excessively high prices, however, are unfair to payers in the worst case. The best price is therefore not the lowest but one that provides long-term water supply for future generations.

(8)

(9)

Modic, M. 2020. Analiza cen oskrbe z vodo v občini Vrhnika in sosednjih občinah. VII Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

ZAHVALA

Za pomoč pri pisanju in oblikovanju diplomske naloge se iskreno zahvaljujem mentorici izr.

prof. dr. Maruški Šubic-Kovač.

(10)

(11)

Modic, M. 2020. Analiza cen oskrbe z vodo v občini Vrhnika in sosednjih občinah. IX Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

VSEBINA

STRAN ZA POPRAVKE ... I BIBLIOGRAFSKO – DOKUMENTACIJSKA STRAN IN IZVLEČEK ... III BIBLIOGRAPHIC– DOCUMENTALISTIC INFORMATION AND ABSTRACT ... V ZAHVALA ... VII

1 UVOD ... 1

2 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE IN METODA DELA ... 2

3 OBLIKOVANJE CEN ZA KOMUNALNE PROIZVODE IN STORITVE V SLOVENIJI ... 3

3.1 Pravni predpisi Evropske unije kot podlaga za oblikovanje cen oskrbe z vodo v Sloveniji ... 3

3.2 Pravni predpisi na področju oblikovanja cen oskrbe z vodo v Sloveniji ... 4

4 UGOTOVITVE PRIMERJALNE ANALIZE IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO ZA LETA 2015, 2016, 2017, 2018 ... 8

5 ANALIZA CEN PRI OSKRBI Z VODO V SLOVENIJI LOČENO NA VODARINO IN OMREŽNINO (V LETU 2020)... 19

6 KOMUNALNE DEJAVNOSTI V OBČINI VRHNIKA IN SOSEDNJIH OBČINAH ... 21

6.1 Odvajanje in čiščenje odpadne vode v obravnavanih občinah ... 23

6.2 Zbiranje in prevoz komunalnih odpadkov v obravnavanih občinah ... 26

6.3 Oskrba s plinom v obravnavanih občinah ... 26

6.4 Vzdrževanje javnih površin v obravnavanih občinah ... 26

7 PREDSTAVITEV OSKRBE Z VODO V OBČINI VRHNIKA IN SOSEDNJIH OBČINAH ... 27

8 ANALIZA OBLIKOVANJA CEN ZA OSKRBO Z VODO V OBČINI VRHNIKA IN SOSEDNJIH OBČINAH ... 30

9 ZAKLJUČNE UGOTOVITVE ... 32

VIRI ... 34

(12)

KAZALO PREGLEDNIC

Preglednica 1: Predstavitev vzorca po posameznih značilnostih glede na Slovenijo

med letoma 2015 in 2018 ... 10

Preglednica 2: Povzetek vrednosti ločeno za omrežnine in vodarino ... 18

Preglednica 3: Osnovne statistike za omrežnino in vodarino za tržno gospodarske subjekte v Republiki Sloveniji ... 19

Preglednica 4: Osnovne statistike za omrežnino in vodarino za subvencionirane subjekte v Republiki Sloveniji dne ... 19

Preglednica 5: Omrežnina pri DN ≤ 20 ... 20

Preglednica 6: Predstavitev vrednosti za povprečno slovensko občino ter občin Vrhnika, Borovnica in Log- Dragomer v letu 2019 ... 21

Preglednica 7: Preračun letnega stroška dobavljene vode ... 24

Preglednica 8: Legenda simbolov za Sliko 1 ... 25

Preglednica 9: Legenda simbolov za Sliko 2 ... 28

Preglednica 10: Predstavitev stroškov oskrbe z vodo za povprečno gospodinjstvo v letu 2020 ... 30

Preglednica 11: Predstavitev omrežnine v občini Vrhnika v letu 2020 ... 30

Preglednica 12: Predstavitev omrežnine v občini Borovnica v letu 2020 ... 31

Preglednica 13: Predstavitev omrežnine v občini Log-Dragomer v letu 2020 ... 31

(13)

Modic, M. 2020. Analiza cen oskrbe z vodo v občini Vrhnika in sosednjih občinah. XI Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

KAZALO GRAFIKONOV

Grafikon 1: Predstavitev vzorca po posameznih značilnostih glede na Slovenijo med

letoma 2015 in 2018 ... 10 Grafikon 2: Predstavitev spreminjanja omrežnine med letoma 2015 in 2018 ... 11 Grafikon 3: Predstavitev števila sodelujočih izvajalcev po skupinah in gostoti odjema

med letoma 2015 in 2018 ... 12 Grafikon 4: Predstavitev povprečne omrežnine po skupinah med letoma 2015 in 2018 ... 13 Grafikon 5: Predstavitev spreminjanja vodarine med letoma 2015 in 2018 ... 15 Grafikon 6: Predstavitev števila sodelujočih izvajalcev po skupinah med letoma 2015

in 2018 ... 16 Grafikon 7: Predstavitev povprečne vodarine po skupinah ... 17 Grafikon 8: Predstavitev povprečnih vrednosti slovenskih občin ter občin Vrhnika,

Borovnica in Log Dragomer v letu 2019 ... 22

(14)

KAZALO SLIK

Slika 1: Kanalizacijsko omrežje na obravnavanem območju ... 25 Slika 2: Vodovodno omrežje na obravnavanem območju ... 28 Slika 3: Vodovodno omrežje na obravnavanem območju ... 29

(15)

Modic, M. 2020. Analiza cen oskrbe z vodo v občini Vrhnika in sosednjih občinah. XIII Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

(16)

1 UVOD

Čista voda je življenjskega pomena za človeka, saj pomembno vpliva na njegovo zdravje in življenjsko dobo. Uporabljena je v mnogih dejavnostih in zanjo ne obstaja nadomestna dobrina.

Dejstvo, da iz pipe priteče čista pitna voda ni naključno, ampak je rezultat dobro premišljenega in načrtovanega omrežja cevovodov ter drugih komunalnih objektov. Oskrbi z vodo potrošniki ne posvečamo posebne pozornosti, do trenutka, ko iz vodovodnega omrežja priteče umazana voda z nenavadnim vonjem, ki je neprimerna za uporabo ljudi.

Večinski delež vode, ki napaja javno vodovodno omrežje v Sloveniji, pridobivamo iz globokih podzemnih vrtin in le v manjših količinah iz površinskih vodnih virov. Največ vode iz javnega vodovodnega omrežja je namenjene gospodinjstvom. Tem sledijo druge dejavnosti, ki so povezane s potrebami vrtcev, šol, drugih ustanov, društev in podjetij.

Vodo iz globokih podzemnih vrtin črpamo s potopnimi črpalkami in jo po vodovodnem omrežju transportiramo do porabnikov. Med transportom po omrežju se je del izgubi. Do izgub pride zaradi poškodb in zastarelosti omrežja.

Porabniki vodo uporabimo za lastne potrebe jo onesnažimo in odvedemo v odvodni sistem.

Dotok vode brez odtoka ni mogoč, zato je strošek dobavljene vode neločljivo povezan s stroškom odvodnje in čiščenjem zavržene onesnažene vode.

V nadaljevanju naloge smo se osredotočili na stroške oskrbe s pitno vodo. Stroški oskrbe se navezujejo na vse nastale stroške od trenutka črpanja vode na izviru do trenutka onesnaženja in spustitve onesnažene vode v odvodni sistem. Poudariti je treba, da stroški oskrbe s pitno vodo ne zajemajo stroškov odvodnje in čiščenja odvedene odpadne vode.

(17)

Modic, M. 2020. Analiza cen oskrbe z vodo v občini Vrhnika in sosednjih občinah. 2 Dipl. nal. Ljubljana, UL FGG, Visokošolski študijski program prve stopnje Operativno gradbeništvo.

2 NAMEN DIPLOMSKE NALOGE IN METODA DELA

Namen diplomske naloge je podrobno analizirati stanje na področju cen oskrbe s pitno vodo v občini Vrhnika, občini Log-Dragomer in občini Borovnica, kjer je izvajalec gospodarske javne službe oskrbe z vodo Komunala Vrhnika, izhajajoč pri tem iz problematike oskrbe s pitno vodo v Sloveniji.

Najprej smo prikazali kratek zgodovinski pregled razvoja oblikovanja cen komunalnih proizvodov in storitev v Sloveniji, analizirali obstoječe pravne predpise, ki so pomembni za oblikovanje cen oskrbe s pitno vodo v Sloveniji, in že izdelane raziskave, ki opozarjajo na pomanjkljivosti na tem področju.

V nadaljevanju smo prikazali bistvene ugotovitve primerjalnih analiz izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo, in sicer za leta 2015, 2016, 2017, 2018. V primerjalni analizi so anonimno analizirani stroški izvajanja javne službe oskrbe s pitno vodo za posamezne izvajalce in za posamezno leto. Rezultati analize nudijo občinam strokovno podlago za presojo upravičenosti cen za oskrbo z vodo.

Posebej za namene te diplomske naloge smo zbrali s spletnih portalov izvajalcev gospodarske javne službe oskrbe z vodo iz cenikov podatke o ceni za enoto storitve, ločeno za vodarino in omrežnino. Za zbrane podatke smo izračunali osnovne statistike in jih komentirali.

V drugem delu naloge smo predstavili obravnavano območje, to je občino Vrhnika, občino Log- Dragomer in občino Borovnico. Poseben poudarek smo dali na prikaz organizacijskega vidika izvajanja komunalnih dejavnosti na obravnavanem območju treh občin. Še posebej smo se osredotočili na oskrbo z vodo v obravnavanih občinah.

Podrobno smo analizirali oblikovanje cen storitev obvezne gospodarske javne službe varstva okolja oskrbe s pitno vodo v občini Vrhnika.

(18)

3 OBLIKOVANJE CEN ZA KOMUNALNE PROIZVODE IN STORITVE V SLOVENIJI

3.1 Pravni predpisi Evropske unije kot podlaga za oblikovanje cen oskrbe z vodo v Sloveniji

Na ravni Evropske unije področje rabe vode ureja Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta 2000/60/ES z dne 23. oktobra 2000 o določitvi okvira za ukrepe Skupnosti na področju vodne politike (Uradni list EU, št. 327/2000, v nadaljevanju Vodna direktiva).Vodna direktiva v 9. členu v zvezi s povračilom stroškov storitev za rabo vode določa, da države članice upoštevajo načelo povračila stroškov storitev za rabo vode, skupaj z okoljskimi stroški in stroški virov, ob upoštevanju ekonomske analize in zlasti skladno z načelom »plača povzročitelj obremenitve.«

»Države članice do leta 2010 zagotovijo:

a) da cenovna politika za vodo porabnike ustrezno vzpodbuja, da gospodarno uporabljajo vodne vire in tako prispevajo k okoljskim ciljem te direktive;

b) ustrezen prispevek različnih rab vode, razdeljenih vsaj na industrijo, gospodinjstva in kmetijstvo, k povračilu stroškov za rabo vode, ki temelji na ekonomski analizi, izvedeni skladno s Prilogo III, in upošteva načelo plača povzročitelj obremenitve.

Države članice pri tem upoštevajo družbene, okoljske in gospodarske učinke povračil ter geografske in podnebne razmere prizadete regije in regij.« (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta, 2000).

Vodna direktiva določa pripravo ocene stroškov in koristi oziroma ustrezne izračune, na podlagi katerih se upoštevajo navedene določbe te direktive.

V Prilogi III Vodne direktive je opredeljeno, da:

»Ekonomska analiza vsebuje zadostno število dovolj natančnih informacij (ob upoštevanju stroškov, povezanih z zbiranjem ustreznih podatkov), da se:

a) pripravijo ustrezni izračuni, potrebni za upoštevanje načela povračila stroškov storitev za rabo vode na podlagi člena 9, ob upoštevanju dolgoročnih napovedi ponudbe vode in povpraševanja po njej na vodnem območju, in če je potrebno, izdelajo:

− ocene količine, cen in stroškov, povezanih s storitvami za rabo vode, in

− ocene ustreznih naložb, vključno z napovedmi takih naložb;

b) presodi o stroškovno najučinkovitejši kombinaciji ukrepov v zvezi z rabo vode, ki jih je treba vključiti v program ukrepov po členu 11, na podlagi ocen možnih stroškov takih ukrepov.« (Direktiva Evropskega parlamenta in Sveta, 2000).

Vodna direktiva poudarja, da se storitve za rabo vode obračunavajo na ravni stroškovne cene, ki zagotavlja ustrezno izvajanje teh storitev, spodbuja učinkovito rabo vodnih virov in prispeva k izboljšanju okolja.

To poudarja tudi dokument Evropske unije z naslovom »Politika cen za povečanje trajnosti vodnih virov« (Communication from the Commission to the Council, the European Parliament and the Economic and Social Committee - Pricing policies for enhancing the sustainability of water resources, 2000).

(19)

Komisija, ki je izdala ta dokument, se zavzema za večjo vlogo cen pri izboljšanju trajnostnosti vodnih virov. Poudarja, da učinkovito določanje cene vode spodbuja zmanjšanje onesnaževanja in povečuje učinkovitost rabe vode. Poleg tega se lahko na podlagi tega ustrezno dimenzionira infrastrukturo za oskrbo z vodo in mobilizira finančna sredstva za opravljanje te dejavnosti. Pri oblikovanju cen je treba upoštevati tri vrste stroškov, in sicer so to (Communication from the Commission to the Council, the European Parliament and the Economic and Social Committee - Pricing policies for enhancing the sustainability of water resources, 2000):

a) Finančni stroški storitve, ki vključujejo stroške zagotavljanja in upravljanja teh storitev.

Vključujejo vse stroške obratovanje in vzdrževanja, stroške kapitala (plačilo glavnice in obresti ter donosnost kapitala, kjer je to primerno).

b) Okoljski stroški, ki predstavljajo stroške škode, ki jih različne rabe vode povzročijo okolju in ekosistemom ter tistim, ki uporabljajo okolje (npr. zmanjšanje ekološke kakovosti vodnih ekosistemov ali zasoljevanje in razgradnja produktivnih tal).

c) Stroški vodnih virov, ki predstavljajo stroške izgubljenih priložnosti, ki jih imajo druge uporabe vode zaradi izčrpavanja vira prek njegove naravne (običajne) stopnje (npr.

prekomerno črpanje podtalnice).

Vsak uporabnik mora plačati stroške uporabe vode, pri čemer je treba upoštevati količino porabljene vode ali povzročenega onesnaženja. Cena mora zagotavljati povračilo stroškov, vključno z okoljskimi stroški in stroški vodnih virov. Struktura cene mora vsebovati variabilni in fiksni del. Z variabilnim delom se spodbuja varovanje voda in zmanjšuje onesnaženje.

3.2 Pravni predpisi na področju oblikovanja cen oskrbe z vodo v Sloveniji

Od osamosvojitev Slovenije do leta 2009 so bile cene komunalnih storitev nadzorovane, to pomeni, da je vlada dajala soglasje k cenam komunalnih proizvodov in storitev glede na gibanje inflacije, s čimer se je umetno zadrževalo inflacijo na nižji ravni zaradi približevanja Evropski uniji. Cene komunalnih storitev niso pokrivale stroškov izvajanja dejavnosti, kar lahko ogroža zanesljivo in kakovostno oskrbo prebivalstva.

Leta 2009 je bil sprejet Pravilnik o oblikovanju cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (Uradni list RS, št. 63/2009), ki je določil nov način oblikovanja cen storitev občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, in sicer ločeno za omrežnino in storitev, ter vključil v ceno vodno povračilo in okoljske dajatve. S tem naj bi se oblikovala ustrezna cenovna politika tudi po načelu »plača povzročitelj obremenitve«.

Trenutno je v veljavi Uredba o metodologiji za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja. (Uradni list RS, št. 87/2012, 109/2012, 76/2017 in 78/2019).

Uredba Medo »določa metodologijo za oblikovanje cen storitev obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja (v nadaljnjem besedilu: javne službe), in sicer za:

− oskrbo s pitno vodo,

− odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode,

− zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov,

− obdelavo določenih vrst komunalnih odpadkov in

(20)

− odlaganje ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov.

Ta uredba določa tudi ukrepe in normative, povezane z obračunom cen storitev javnih služb njihovim uporabnikom.« (Uredba MEDO).

Predračunska cena storitve javne službe oskrbe s pitno vodo je sestavljena iz omrežnine in vodarine.

Po uredbi MEDO je omrežnina »del cene, ki vključuje stroške javne infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo.« (Uredba MEDO).

»Omrežnina vključuje:

− stroške amortizacije ali najema osnovnih sredstev in naprav, ki so javna infrastruktura,

− stroške zavarovanja infrastrukture javne službe,

− stroške odškodnin, ki vključujejo odškodnine za služnost, povzročeno škodo, povezano z gradnjo, obnovo in vzdrževanjem infrastrukture javne službe,

− stroški obnove in vzdrževanja priključkov na javni vodovod v obsegu nalog izvajalca javne službe oskrbe s pitno vodo v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

− stroške nadomestil za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti v skladu s predpisi, ki urejajo nadomestilo za zmanjšanje dohodka iz kmetijske dejavnosti zaradi prilagoditve ukrepom vodovarstvenega režima,

− plačilo za vodno pravico v skladu s predpisi, ki urejajo vode, in

− odhodke financiranja v okviru stroškov omrežnine, ki vključujejo obresti in druge stroške, povezane z dolžniškim financiranjem gradnje ali obnove infrastrukture javne službe oskrbe s pitno vodo. Pri tem se upošteva višina stroškov na podlagi podpisanih pogodb.« (Uredba MEDO).

Po uredbi MEDO je vodarina »del cene, ki vključuje stroške opravljanja storitev javne službe oskrbe s pitno vodo.« (Uredba MEDO).

»V vodarino se lahko vključijo le stroški, ki jih je mogoče povezati z opravljanjem storitev javne službe in vključujejo naslednje skupine:

− neposredne stroške materiala in storitev,

− neposredne stroške dela,

− druge neposredne stroške,

− splošne (posredne) proizvajalne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,

− splošne nabavno-prodajne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,

− splošne upravne stroške, ki vključujejo stroške materiala, amortizacije poslovno potrebnih osnovnih sredstev, storitev in dela,

− obresti zaradi financiranja opravljanja storitev javne službe,

− neposredne stroške prodaje,

− stroške vodnega povračila za prodano pitno vodo in za vodne izgube do dopustne ravni vodnih izgub v skladu s predpisom, ki ureja oskrbo s pitno vodo,

− druge poslovne odhodke in

− donos iz 16. točke 2. člena te uredbe.

(21)

Pri vsaki skupini stroškov iz prejšnjega odstavka tega člena se pri izračunu cene ločeno prikažejo vsi stroški, ki presegajo 10 % te skupine stroškov.« (Uredba MEDO).

Izrazi, uporabljeni v uredbi, ki so pomembni za razumevanje elaborata o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo, pomenijo:

− »predračunska lastna cena storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: predračunska cena) je cena, ki se izračuna v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in to uredbo, na podlagi načrtovane količine opravljenih storitev in načrtovanih stroškov ter prihodkov izvajalca v prihodnjem obračunskem obdobju, in ne vključuje omrežnine ali cene javne infrastrukture;

− obračunska lastna cena storitev javne službe (v nadaljnjem besedilu: obračunska cena) je cena, ki se izračuna enako kakor predračunska cena, pri čemer se za preračun stroškov na enoto storitev uporabijo dejanske količine opravljenih storitev in realizirani stroški izvajalca v preteklem obračunskem obdobju;

− potrjena cena storitve javne službe (v nadaljnjem besedilu: potrjena cena) je sestavljena iz omrežnine ali cene javne infrastrukture ter iz cene, ki se nanaša na opravljanje storitev javne službe in jo potrdi pristojni organ občine;

− zaračunana cena storitve javne službe (v nadaljnjem besedilu: zaračunana cena) je potrjena cena, zmanjšana za morebitno subvencijo, in jo za storitev iz 1. člena te uredbe plača uporabnik.« (Uredba MEDO).

Izhodišče za pogajanje o ceni storitev oskrbe s pitno vodo s pristojnimi občinskimi organi je elaborat o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo, katerega vsebina je podrobno opisana v devetem členu Uredbe MEDO.

Primerjava, s povprečnimi cenami storitev oskrbe s pitno vodo znotraj primerljivih območji je pomemben sestavni del elaborata o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo.

»Pri določitvi primerljivih območij iz prejšnjega odstavka se upoštevajo zlasti geografske, poselitvene in oskrbovalne značilnosti območja.« (Uredba MEDO). V ta namen mora elaborat vsebovati tudi uredba MEDO.

− »primerjavo obračunskih cen posamezne javne službe, za katero se oblikuje cena, z obračunskimi cenami storitev javne službe na primerljivih območjih,

− primerjavo potrjenih cen posamezne javne službe, za katero se oblikuje cena, s potrjenimi cenami storitev javne službe na primerljivih območjih,

− primerjavo obračunske cene javne infrastrukture javne službe, za katero se oblikuje cena, s primerljivimi območji,

− primerjavo izvajalca javne službe s povprečjem panoge tiste javne službe, za katero se oblikuje cena, s pomočjo kazalnikov, ki so: pospešena pokritost kratkoročnih obveznosti, gospodarnost poslovanja, povprečna mesečna plača na zaposlenega in ki jih objavlja Agencija Republike Slovenije za javnopravne evidence in storitve, pri čemer se za povprečje panoge javne službe oskrba s pitno vodo šteje dejavnost E36 Zbiranje prečiščevanje in distribucija vode, za povprečje panoge javne službe odvajanje in čiščenje komunalne in padavinske odpadne vode šteje dejavnost E37 Ravnanje z odplakami, za povprečje panoge javne službe zbiranje določenih vrst komunalnih odpadkov šteje dejavnost 38.11 Zbiranje in odvoz nenevarnih odpadkov, za povprečje panoge javne službe obdelava določenih vrst komunalnih odpadkov, in odlaganje

(22)

ostankov predelave ali odstranjevanja komunalnih odpadkov šteje dejavnost 38.21 Ravnanje z nenevarnimi odpadki.« (Uredba MEDO).

»Izvajalec javne službe mora ministrstvu najpozneje do 31. marca tekočega leta za preteklo leto poslati poročilo, ki vsebuje podatke, potrebne za določitev vrednosti iz petega odstavka tega člena, za posamezna primerjalna območja iz 9. člena te uredbe, zlasti pa:

− o obračunski, potrjeni in zaračunani ceni storitve javne službe za del, ki se nanaša na omrežnino ali ceno javne infrastrukture, in za del, ki se nanaša na ceno izvajanja javne službe posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe,

− o količini opravljene storitve javne službe,

− o višini subvencije, namenjene za del, ki se nanaša na omrežnino ali stroške javne infrastrukture, in za del, ki se nanaša na ceno izvajanja javne službe posamezne javne službe iz 1. člena te uredbe,

− elaborat iz 9. člena in

− druge podatke, potrebne za določitev primerljivih območij.

Ministrstvo od izvajalca zahteva dopolnitev poročila, če ugotovi, da ni izdelano v skladu z uredbo MEDO.

Ministrstvo na podlagi poročil vsaki dve leti izračuna povprečne vrednosti in preveri ustreznost oblikovanih skupin primerljivih območij.« (Uredba MEDO).

Ko so primerljiva območja opredeljena in cene za primerjavo določene, jih je treba prikazati v elaboratu o oblikovanju cen storitev oskrbe s pitno vodo in upravičiti morebitna odstopanja od tolerančnih cen.

»Zaradi opredelitve primerljivih območij ministrstvo v roku 12 mesecev po uveljavitvi uredbe oblikuje skupine primerljivih območij.

Ministrstvo za posamezne skupine primerljivih območij izračuna povprečno potrjeno, zaračunano in obračunsko ceno za del, ki se nanaša na omrežnino ali ceno javne infrastrukture, in za del, ki se nanaša na ceno izvajanja javne službe posamezne javne.

Ministrstvo na svoji spletni strani objavi primerljiva območja in povprečno potrjeno, zaračunano in obračunsko ceno za vsako primerljivo območje.« (Uredba MEDO).

Trenutno se uporabljajo v te namene rezultati primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe, ki jo izdeluje za posamezno leto Inštitut za javne službe iz Ljubljane. Zato bomo v nadaljevanju te rezultate bolj podrobno predstavili.

(23)

4 UGOTOVITVE PRIMERJALNE ANALIZE IZVAJANJA GOSPODARSKE JAVNE SLUŽBE OSKRBE S PITNO VODO ZA LETA 2015, 2016, 2017, 2018 Kljub sprejeti Uredbi MEDO v letu 2012, se je v stroki vedno bolj pojavljala potreba po vzpostavitvi regulacije cen GJS. Sistem oblikovanja cen komunalnih proizvodov in storitev, ki ga je Institut za komunalno gospodarstvo pri UL FGG (Rakar in Šubic Kovač, 1983) vzpostavil že v osemdesetih letih prejšnjega stoletja, zaradi zamrznitve cen v devetdesetih letih prejšnjega stoletja pa ni prišlo do njegove izvedbe, je za regulacijo cen oziroma »družbeno priznanje« teh cen predvidel normative in standarde. Gre za metodo primerjave proizvodnih koeficientov posameznih elementov cen z normativi oziroma standardi. Na ta način bi lahko že pred več kot tremi desetletji dobili pomembno orodje za učinkovitejše upravljanje na področju GJS.

Kljub navidezni zastarelosti uporabljene metodologije je ta izhajala iz podobnih izhodišč kot danes uporabljena metoda primerjalne analize (ang. benchmarking), ki jo Inštitut za javne službe uporablja v svojih projektnih nalogah z naslovom Primerjalna analiza izvajanja obveznih občinskih gospodarskih javnih služb varstva okolja, izdelana za leta 2015, 2016, 2017 in 2018.

Ta metoda je bila predstavljena najprej v Operativnem programu oskrbe s pitno vodo za obdobje 2006 – 2013 in predvidena za vzpostavitev sistema za stalen nadzor učinkovitosti in uspešnosti delovanja izvajalcev dejavnosti oskrbe z vodo v Republiki Sloveniji.

Regulatorni organ za potrjevanje cen komunalnih storitev je z Uredbo MEDO postala lokalna skupnost (občina in mestna občina, v nadaljevanju: občina), ki je tudi lastnica komunalne infrastrukture. Z regulacijo cen naj bi se določila cena, ki krije upravičene stroške izvajanja storitev in zagotovilo trajnostno poslovanje izvajalcev (Primerjalna analiza…, 2015). V Uredbi MEDO je kot podlaga za določanje upravičenih cen komunalnih storitev določena povprečna cena na primerljivih območjih. Primerljiva območja mora opredeliti pristojno ministrstvo tako, da upošteva zlasti geografske, poselitvene in oskrbovalne značilnosti območja. Cene na primerljivih območjih naj bi služile občinam za presojo upravičenosti cen komunalnih storitev na njihovem območju.

Izvajanje komunalne dejavnosti je pogojeno s številnimi lokalnimi dejavniki, ki jih je treba upoštevati pri regulaciji. Ne zadošča torej le analiza stroškov, temveč je treba upoštevati tudi pogoje izvajanja dejavnosti. Celovito vrednotenje učinkovitosti izvajanja komunalnih dejavnosti omogoča primerjalna analiza, ki izvajalcem GJS omogoča izboljšanje poslovanja, občinam pa omogoča pri presoji, kateri stroški so upravičeni v ceni komunalne storitve in v kolikšni višini (Primerjalna analiza…, 2015).

Primerjalna analiza ni enkratna raziskava, temveč jo je treba izvajati kontinuirano. Zato si bomo v nadaljevanju pogledali rezultate te analize v obdobju 2015-2018 za oskrbo s pitno vodo in bistvene zaključke.

Namen projektne naloge (Primerjalna analiza…, 2015) je pridobiti in analizirati podatke o ključnih oskrbovalnih pogojih in stroških izvajanja službe oskrbe s pitno vodo za posamezne izvajalce za posamezno leto in tako zagotoviti kontinuirano primerjavo pogojev izvajanja oskrbe s pitno vodo v Sloveniji. Cilj projektne naloge (Primerjalna analiza…, 2015) je razvrstitev izvajalcev oskrbe s pitno vodo v skupine na podlagi ključnega parametra ter analizirati, kako posamezni izvajalci oskrbe s pitno vodo dosegajo izbrane pojasnjevalne

(24)

parametre, ki vplivajo na višino stroškov in pojasnjujejo pozicioniranje posameznega izvajalca v primerljivi skupini.

Največja težava pri izvedbi te analize so potrebni podatki, ki na področju komunalnih dejavnosti niso na razpolago. V ta namen so Zbornica komunalnega gospodarstva, Skupnost občin Slovenije, Združenje občin Slovenije in Združenje mestnih občin Slovenije podpisali protokol o prizadevanju za pridobitev potrebnih podatkov za izvedbo primerjalne analize in pri svojih članicah spodbujale uporabo rezultatov analize.

Inštitut za javne službe je potrebne podatke za analizo pridobil na podlagi vprašalnika, in sicer so pridobili podatke o kakovosti vode, kakovosti storitve, trajnostni naravnanosti in stroškovni učinkovitosti izvajanja oskrbe z vodo po posameznih izvajalcih.

V raziskavah med letoma 2015 in 2018 so bile izvedene štiri primerjalne analize. Večinski delež sodelujočih izvajalcev, ki so predložila podatke za potrebe analize, spada pod javna komunalna podjetja. Vzorec za raziskavo je reprezentativen, zato lahko predpostavimo, da analizirani podatki veljajo za celotno Slovenijo.

V nadaljevanju prikazujemo rezultate raziskave za vsakokratno sodelujoče podjetja oziroma izvajalce. Najprej je predstavljen vsakokratni vzorec, in sicer delež: izvajalcev, oskrbovanih občin, oskrbovanih prebivalcev, načrpane vode, prodane vode in dolžine vodovodnega omrežja glede na celotne vrednosti, ki so veljale za Slovenijo v med letoma 2015 in 2018.

(Grafikon 1 in Preglednica 1).

(25)

Grafikon 1: Predstavitev vzorca po posameznih značilnostih glede na Slovenijo med letoma 2015 in 2018(Primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leta 2015, 2016, 2017, 2018)

Preglednica 1: Predstavitev vzorca po posameznih značilnostih glede na Slovenijo med letoma 2015 in 2018(Primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leta 2015, 2016, 2017, 2018)

Delež, zajet v vzorcu, glede na Slovenijo (%) po

Leto številu

izvajalcev vključenih v

analizo

številu oskrbovanih

občin

številu oskrbovanih

prebivalcev

količini načrpane vode

količini prodane vode

dolžini vodovodnega

omrežja

2015 47,5 75,5 78,2 83,9 83,2 61,3

2016 46,1 70,8 74,8 84 82,1 60,6

2017 43 68,9 67,9 77,8 76,2 57,8

2018 38,2 64,2 61,9 44,7 69,8 51,6

Iz podatkov, zbranih v grafu 1 in preglednici 1, je razviden nenavaden padec v količini analiziranih podatkov in številu sodelujočih izvajalcev v obdobju med letoma 2015 in 2018.

47.5

75.5 78.2

83.9 83.2 61.3

46.1

70.8 74.8

84 82.1 60.6

43

68.9 67.9

77.8 76.2 57.8

38.2

64.2 61.9 44.7

69.8 51.6

0 10 20 30 40 50 60 70 80 90

Število izvajalcev vključenih v analizo Število oskrbovanih občin Število oskrbovanih prebivalcev Količina načrpane vode Količina prodane vode Dolžina vodovodnega omrežja

Delež zajet v vzorcu glede na Slovenijo (%)

2018 2017 2016 2015

(26)

V raziskavah sta posebej predstavljena omrežnina in vodarina.

Omrežnina je pomembnejši podatek za oblikovanje primerljivih cen v primerjalni analizi in pomembno merilo za primerjavo med izvajalci. V grafikonu 2 je prikazano spreminjanje največje omrežnine, povprečne omrežnine in najmanjše omrežnine med letoma 2015 in 2018 na območju Slovenije.

Grafikon 2: Predstavitev spreminjanja omrežnine med letoma 2015 in 2018(Primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leta 2015, 2016, 2017, 2018)

Iz grafikona 2 je mogoče razbrati gibanje povprečne omrežnine med letoma 2015 in 2018, ki ima tendenco naraščanja.

10.0244

12.6469 12.6518 12.5498

4.7276

5.0647 5.1878

5.7413

1.3116

0.1375 0.1773

1.5838

0 2 4 6 8 10 12 14

2014 2015 2016 2017 2018 2019

Omrežnina (EUR/faktor/

mesec)

največja omrežnina

povprečna omrežnina

najmanjša omrežnina

Leto

(27)

V primerjalnih analizah med letoma 2015 in 2018 je prikazano oblikovanje skupin primerljivih območij, ločeno za omrežnino in za vodarino. V posamezno skupino so vključeni izvajalci, ki delujejo v primerljivih pogojih. Izvajalci v isti skupini morajo izkazati isto stopnjo učinkovitosti pri delovanju, znotraj dovoljenega odstopanja. Največji vpliv na izoblikovanje skupin ima gostota odjema. Grafikon 3 v nadaljevanju prikazuje skupine in število sodelujočih izvajalcev.

Grafikon 3: Predstavitev števila sodelujočih izvajalcev po skupinah in gostoti odjema med letoma 2015 in 2018(Primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leta 2015, 2016, 2017, 2018)

Največ izvajalcev je v prvi in drugi skupini z gostoto odjema do 30 faktorjev/km omrežja in od 30 do 45 faktorjev/km omrežja. V letu 2018 sta bili izoblikovani le dve skupini. V peti skupini so bili izvajalci z gostoto odjema od 30 do 50 faktorjev/km omrežja, v šesti pa z gostoto odjema nad 50 faktorjev/km omrežja.

17

12 12

6 16

15

9

6 13

15

10

7 13

19

10

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

do 30 od 30 do 45 od 45 do 60 nad 60 od 30 do 50 nad 50

1 2 3 4 5 6

Število sodelujočih izvajalcev

Gostota odjema (faktor/kmomrežja) po skupinah

2015 2016 2017 2018

(28)

Grafikon 4 v nadaljevanju prikazuje spreminjanje povprečne vrednosti omrežnine ločeno po skupinah in gostoti odjema med letoma 2015 in 2018.

Grafikon 4: Predstavitev povprečne omrežnine po skupinah med letoma 2015 in 2018(Primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leta 2015, 2016, 2017, 2018)

Graf prikazuje spreminjanje cene omrežnine v letih 2015, 2016, 2017 in 2018 za posamezno skupino. Točke so povezane s črto zaradi boljše preglednosti. Najvišji porast cene je v prvi in drugi skupini. Zanimivo je, da večina skupin beleži višanje vrednosti po letih. Izstopa skupina z gostoto odjema od 45 do 60 faktorjev/km, v kateri se omrežnina niža.

Za omrežnino je značilno, da pada z večanjem gostote odjema. Več kot je faktorjev na kilometer omrežja nižja je omrežnina, saj se celotni stroški omrežnine razdelijo med več faktorjev. Zaradi nepopolnosti analize in delovanja izvajalcev je prišlo v obravnavani analizi do nenavadnih odstopanj.

4.7685

5.6639 5.6503

6.5227

5.0207

5.3077

6.0264

4.9632 5.0453

4.8292

3.1646

3.7309

3.6752

5.5592

4.7416

3 4 5 6 7

2014 2015 2016 2017 2018 2019

Omrežnina (EUR/faktor/mesec)

do 30 faktorjev/km

od 30 do 45 faktorjev/km

nad 60 faktorjev/km

nad 50 faktorjev/km

Leto

(29)

V letu 2015 je raziskava pokazala značilno padanje cene omrežnine med skupinama 2 in 4.

Znotraj skupine 2 je prišlo do večjega stroškovnega razpona, kar vpliva na večjo srednjo vrednost. Skupina 1 ima nenavadno nižjo vrednost kot skupina 2 in 3.

V letu 2016 je raziskava pokazala značilno padanje med skupinama 1 in 4. Znotraj skupine 1 je prišlo do velikega razpon med največjimi in najnižjimi vrednostmi, kar vpliva na večjo srednjo vrednost. Znotraj skupin 2 in 3 je bila po ena vrednost v vsaki skupini, ki je izstopala.

V letu 2017 je raziskava pokazala značilno padanje vrednosti med skupinama 1 in 4. Znotraj skupine 1 in 3 je prišlo do večjega stroškovnega razpona, kar vpliva na večjo srednjo vrednost.

V skupini 2 izstopa nenavadno visoka vrednost kar vpliva na nenavadno višjo srednjo vrednost skupine 2.

V letu 2018 je raziskava pokazala značilno padanje vrednosti med skupinama 1, 5 in 6. Znotraj skupine 1 in 5 je prišlo do velikega razpon med največjimi in najnižjimi vrednostmi, kar vpliva na večjo srednjo vrednost. V skupini 5 izstopa nenavadno visoka vrednost, kar vpliva na nenavadno višjo srednjo vrednost skupine 5.

Skupine so izoblikovane v odvisnosti od faktorja odjema in se po letih razlikujejo v številu primerljivih izvajalcev in povprečni vrednosti omrežnine znotraj skupine. V vsaki skupini je dovoljeno 20 % odstopanje od povprečne vrednosti. Če je odstopanje od povprečne vrednosti znotraj skupine večje ali manjše od 20 %, mora podjetje nenavadno odstopanje od povprečja zagovarjati v elaboratu o izoblikovanju cen oskrbe s pitno vodo. Upravičeni razlogi za odstopanje so povezani s prostorsko urejenostjo oskrbe z vodo, kakovostjo in zanesljivostjo oskrbe s pitno vodo ter s trajnostno naravnanostjo in stroškovno učinkovitostjo. Podjetja z nižjo ceno od dovoljene imajo lažjo nalogo saj morajo ceno dvigniti. Težjo nalogo imajo podjetja, ki zaračunavajo višjo ceno od dovoljene, saj morajo odstopanje od povprečnih vrednosti utemeljiti.

Vodarina je tako kot omrežnina pomemben podatek za primerjavo in oblikovanje primerljivih skupin. Podobno kot za omrežnino je mogoče tudi za vodarino prikazati spreminjanje vrednosti po letih.

(30)

Grafikon 5: Predstavitev spreminjanja vodarine med letoma 2015 in 2018(Primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leta 2015, 2016, 2017, 2018)

Tudi vodarina tako kot omrežnina se povečuje med letoma 2015 in 2018.

Primerjalne skupine, ki so bile izoblikovane v odvisnosti od omrežnine je mogoče izoblikovati tudi za vodarino.

1.3531

1.3937

1.4948 1.5146

0.6992 0.7083 0.7336

0.77

0.3898 0.4095

0.3887 0.4028

0 0.5 1 1.5 2

2014 2015 2016 2017 2018 2019

Vodarina (EUR/m³)

največja vodarina

povprečna vodarina

najmanjša vodarina

Leto

(31)

Grafikon 6: Predstavitev števila sodelujočih izvajalcev po skupinah med letoma 2015 in 2018(Primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leta 2015, 2016, 2017, 2018)

Največ izvajalcev spada v skupino 1 s prodajo vode do 100 m³ v enem letu na faktor in skupino 2 s prodano vodo od 100 do 110 m³/leto/faktor. Med letoma 2015 in 2017 so izvajalci razdeljeni v skupine z enoto m³/leto/faktor, v letu 2018 pa m³/kilometer omrežja.

V nadaljevanju grafikon 7 prikazuje spreminjanje vodarine v omenjenih letih za posamezno skupino.

16

12

8

11 15

12

11

9 18

13

9

6

17

10

15

0 2 4 6 8 10 12 14 16 18 20

do 100 m³

letno/faktor od 100 do 110 m³ letno/faktor

od 110 do 120 m³ letno/faktor

nad 120 m³

letno/faktor do 3000 m³/km omrežja

od 3000 do 5000 m³/km omrežja

nad 5000m³/km

omrežja

1 2 3 4 5 6 7

Število sodelujočih izvajalcev

Gostota odjema

2015 2016 2017 2018

(32)

Grafikon 7: Predstavitev povprečne vodarine po skupinah(Primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leta 2015, 2016, 2017, 2018)

Tako kot omrežnina se tudi vodarina z leti povečuje. Največji trend rasti beleži skupina, ki proda do 100 m³/letno/faktor vode. Nenavadno je nižanje cene skupine 4, kjer izvajalci prodajo nad 120 m³/letno/faktor vode. Zaradi boljše preglednosti so točke povezane s črtami.

Za vodarino je značilno, da z večanjem obsega prodane vode cene padajo.

V letu 2015 je raziskava pokazala značilno padanje vrednosti med skupino 2 in 3. Znotraj skupine 2 je prišlo do večjega stroškovnega razpona, kar vpliva na večjo srednjo vrednost.

Skupina 4 ima neznačilno višjo vrednost kot 3 skupina.

V letu 2016 je raziskava pokazala velike razlike med obračunskimi vrednostmi znotraj vseh skupin. V skupini 3 izstopa 1 vrednost z nenavadno visokim odmikom od srednje vrednosti.

Skupina 4 ima neznačilno višjo povprečno vrednost kot ostale 3 skupine.

0.6823

0.6872

0.7401

0.6881

0.6639

0.705

0.5802

0.6396

0.5902 0.657

0.6836

0.6472

0.948

0.6473 0.6459

0.55 0.6 0.65 0.7 0.75 0.8 0.85 0.9 0.95 1

2014 2015 2016 2017 2018 2019

Vodarina (EUR/m³)

do 100 m³ letno/faktor od 100 do 110 m³ letno/faktor od 100 do 120 m³ letno/faktor nad 120 m³ letno/faktor do 3000 m³/km omrežja od 3000 do 5000 m³/km omrežja nad 5000m³/km omrežja

Leto

(33)

V letu 2017 je raziskava pokazala velike razlike med obračunskimi vrednostmi znotraj vseh skupin. V 1, 3 in 4 skupini izstopa po ena vrednost z nenavadno visokim odstopanjem od srednje vrednosti. Povprečna vrednost v skupini 4 je neznačilno višja od skupine 3.

V letu 2018 je raziskava pokazala značilno padanje vrednosti med skupinami 5, 6 in 7. Znotraj skupine 5 je ena vrednost, ki močno odstopa, znotraj skupine 5 pa 4 vrednosti, ki so neznačilno višje od srednje vrednosti.

V preglednici 2 povzemamo vse temeljne vrednosti primerjalnih analiz v letih 2015, 2016, 2017 in 2018.

Preglednica 2: Povzetek vrednosti ločeno za omrežnine in vodarino(Primerjalne analize izvajanja gospodarske javne službe oskrbe s pitno vodo za leta 2015, 2016, 2017, 2018)

Omrežnina (EUR/faktor/mesec)

Leto 2015 2016 2017 2018

Povprečna omrežnina 4,7276 5,0647 5,1878 5,7413

Najmanjša omrežnina 1,3116 0,1375 0,1773 1,5838

Največja omrežnina 10,0244 12,6469 12,6518 12,5498

Vodarina (EUR/m³)

Povprečna vodarina 0,6992 0,7083 0,7336 0,77

Najmanjša vodarina 0,3898 0,4095 0,3887 0,4028

Največja vodarina 1,3531 1,3937 1,4948 1,5146

Omrežnina in vodarina se bosta v prihodnjih letih predvidoma še dražili. Vprašanje je za koliko in v kolikšni meri bo povišanje upravičeno. Višanje cene je posledica višanja cen materialov, storitev in dela. Na višanje cene vpliva tudi staranje omrežja. Starejše omrežje zahteva več popravil, kar vpliva na višje obratovalne stroške.

Namen primerjalne analize je odkriti nesorazmerna odstopanja omrežnine in vodarine od povprečne cene znotraj primerljive skupine. Zaradi primerljivosti okolja, v katerem delujejo izvajalci znotraj skupin, je preveliko odstopanje od povprečnih vrednosti neupravičeno, če ta odstopanja niso utemeljena in zanje ni ustreznih obrazložitev. Izvajalci, ki delujejo zunaj toleriranih cen in zanje nimajo ustreznih razlogov, so na tak način opozorjeni in spodbujeni k razmisleku o izboljšanju delovanja podjetja v prihodnje in posledično k nižji ceni oskrbe z vodo.

Rezultati analize so pomembni tudi za krajevne skupnosti, saj lahko na tak način pristojni organi v občini preverijo, ali so zaračunane cene s strani izvajalcev, ki so zadolženi za oskrbo z vodo, upravičene.

(34)

5 ANALIZA CEN PRI OSKRBI Z VODO V SLOVENIJI LOČENO NA VODARINO IN OMREŽNINO (V LETU 2020)

V tem poglavju smo analizirali vse podatke o omrežninah in vodarinah, in sicer ločeno po občinah v letu 2020 v Republiki Sloveniji.

Zanimivo je, da teh podatkov nismo mogli pridobiti na Ministrstvu za okolje in prostor Republike Slovenije. Zato smo te podatke posebej za namene te diplomske naloge pridobili s spletnih strani, in sicer se podatki nanašajo na dan 11.9.2020. V ta namen je bilo treba odpreti več kot 220 spletnih strani in 171 pdf datotek, iz katerih smo pridobili podatke o omrežnini in vodarini po občinah v Republiki Sloveniji. Viri teh podatkov so v prilogah A.

V preglednici so zbrani naslednji podatki:

− občina / mestna občina

− način izvajanja storitve (javno podjetje, koncesija, režijski obrat)

− delovanje komunalnega objekta po obsegu,

− izvajalec,

− omrežnina in

− vodarina s premerom vodomera DN ≤ 20.

Na podlagi zbranih podatkov za vodomer DN ≤ 20 je možno oceniti omrežnino tudi za druge premere (Preglednica 5). Omrežnine za subvencionirane vrednosti ne moremo oceniti.

Vsi podatki, ki smo jih uporabili v analizi, so prikazani v prilogah A in B. Izvleček analize je prikazan v Preglednicah 3 in 4. Preglednici prikazujeta povprečno vrednost, mediano, pogosto vrednost, razliko med največjo in najmanjšo vrednostjo ter največjo in najmanjšo vrednost. V preglednici 3 so zbrani analizirani podatki za tržno gospodarske subjekte, v preglednici 4 pa analizirani podatki za subvencionirane subjekte, kot so gospodinjstva, šole, vrtci, društva ipd.

Preglednica 3: Osnovne statistike za omrežnino in vodarino za tržno gospodarske subjekte v Republiki Sloveniji dne(11.9.2020)(Spletne strani izvajalcev lokalnih skupnosti)

Omrežnina (EUR/mesec) Vodarina (EUR/m³)

Povprečje 7,003 0,783

Mediana 6,808 0,739

Pogosta

vrednost 5,892 0,868

Razlika 16,164 1,971

Najmanjše 1,412 0,256

Največje 17,576 2,227

Preglednica 4: Osnovne statistike za omrežnino in vodarino za subvencionirane subjekte v Republiki Sloveniji dne(11.9.2020)(Spletne strani izvajalcev lokalnih skupnosti)

Omrežnina (EUR/mesec) Vodarina (EUR/m³)

Povprečje 6,684 0,779

Mediana 6,447 0,739

Pogosta

vrednost 5,892 0,868

Razlika 17,576 1,971

Najmanjše 0,000 0,256

Največje 17,576 2,227

(35)

Subvencionirane omrežnine so v 20 občinah, subvencionirane vodarine v dveh občinah ter subvencionirana omrežnina in vodarina v eni občini.

Razlike med povprečnimi omrežninami za subvencionirane in tržne subjekte je relativno majhna. Enako velja za vodarino, kjer je razlika še manjša, saj je v večini primerov subvencionirana omrežnina, vodarina pa je enaka za vse plačnike.

Povprečna omrežnina za tržne dejavnosti je 7,003 EUR na mesec, omrežnina s subvencijo pa 6,684 EUR/mesec. Povprečna vodarina za tržne dejavnosti znaša 0,783 EUR/m³, subvencionirana pa 0,779 EUR/m³.

Najvišjo omrežnino plačujejo vsi subjekti v občini Moravče, in sicer v višini 17,576 EUR/mesec, najnižjo tržno ceno pa v občini Podvelka, kjer znaša 1,412 EUR/mesec. Najnižji omrežnini, ki sta subvencionirani, sta v občini Bovec in Luče, kjer omrežnina znaša 0 EUR/mesec.

Občina z najvišjo vodarino za vse subjekte je Kobarid in znaša 2,227 EUR/m³. Občina z najnižjo vodarino za vse subjekte je občina Horjul kjer znaša vodarina 0,256 EUR/m³.

Preglednica 5 prikazuje hipotetičen primer izračuna cene omrežnine za posamezen priključek.

Prikazani so nazivni pretok, faktor, vsota vseh priključkov z določenim faktorjem, vsota vseh faktorjev, stroški omrežnine na leto in na mesec za posamezni faktor. Nazivni pretok je odvisen od premera vodomera. Premer vodomera določa vrednost faktorja. Vodomer s premerom DN

≤ 20 ima faktor 1, vodomer s premerom 20 < DN < 40 ima faktor 3. Stolpec »Skupaj« prikazuje hipotetično število posameznih priključkov. Stolpec »Vsota faktorjev« je zmnožek stolpca

»Faktor« in »Skupaj«. Vsota vseh faktorjev na hipotetičnem območju je enaka 7.663. Na podlagi vsote vseh faktorjev in stroška omrežnine za faktor 1 s premerom DN ≤ 20 je mogoče izračunati celotne stroške omrežnine na hipotetičnem območju. Letni stroški celotne omrežnine so enaki 328.000 EUR. (7.663 faktorjev * 42,8 (EUR/Leto*faktorjev) = 328.000 EUR/leto.

S preglednico 5 smo prikazali tudi način, kako lahko določimo omrežnino za druge premere, če poznamo omrežnino za premer vodomera DN ≤ 20.

Preglednica 5: Omrežnina pri DN ≤ 20

Nazivni pretok Faktor Skupaj Vsota faktorjev EUR/mesec EUR/Leto

DN ≤ 20 1 5825 5825 3,5661403 42,793684

20 < DN < 40 3 21 63 10,698421 128,38105

40 ≤ DN < 50 10 2 20 35,661403 427,93684

50 ≤ DN < 65 15 25 375 53,492105 641,90526

65 ≤ DN < 80 30 1 30 106,98421 1283,8105

80 ≤ DN < 100 50 19 950 178,30702 2139,6842

100 ≤ DN < 150 100 4 400 356,61403 4279,3684

150 ≤ DN 200 0 0 713,22807 8558,7368

Vsota 5897 7663 27326,3 328000

V predhodnih poglavjih smo obravnavali razmere v Republiki Sloveniji kot celoti, v naslednjih poglavjih pa se bomo osredotočili na obravnavane občine, to so Občina Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer.

(36)

6 KOMUNALNE DEJAVNOSTI V OBČINI VRHNIKA IN SOSEDNJIH OBČINAH

Ustrezno izvajanje komunalnih in drugih dejavnosti Gospodarske javne službe (GJS) je v javnem interesu. Življenja brez oskrbe s pitno vodo, odvajanja odpadne vode, odvoza odpadkov in drugih dejavnosti si ni mogoče predstavljati. Torej so to dejavnosti, ki služijo ljudem in je njihovo izvajanje nujno potrebno za razvoj ljudi in njihovih potencialov.

V nadaljevanju bomo v uvodnem delu predstavili nekaj osnovnih podatkov, ki veljajo za posamezne obravnavane občine, kot so površina občine, število prebivalcev, gostota poselitve, število gospodinjstev in povprečna plača. Podatki za obravnavane občine Vrhnika, Borovnica in Log-Dragomer so bili pridobljeni 22.11.2020.

Občina Vrhnika leži v osrednjem delu Slovenije na zahodnem robu Ljubljanskega barja.

Razprostira se na površini 116 km², kjer domuje 17.452 prebivalcev. Gostota poseljenosti znaša 151 prebivalcev/km². V letu 2019 je v občini prebivalo 6.163 gospodinjstev. Povprečna neto plača za prebivalca občine Vrhnika je znašala 1.027,06 EUR.

Občina Borovnica leži v osrednjem delu Slovenije na jugozahodnem robu Ljubljanskega barja.

Razprostira se na površini 42 km², kjer domuje 4.547 prebivalcev. Gostota poseljenosti znaša 108 prebivalcev/km². V letu 2019 je v občini prebivalo 1.597 gospodinjstev. Povprečna neto plača za prebivalca občine Borovnica je znašala 1.004,54 EUR.

Občina Log-Dragomer leži v osrednjem delu Slovenije. Razprostira se na površini 11 km², kjer domuje 3.654 prebivalcev. Gostota poseljenosti znaša 330 prebivalcev/km². V letu 2019 je v občini prebivalo 1.316 gospodinjstev. Povprečna neto plača za prebivalca občine Log- Dragomer je znašala 994,51 EUR.

Povprečna površina občine v Sloveniji znaša 96 km², povprečno število prebivalcev na občino je 9.855, povprečna gostota poseljenosti pa znaša 103 prebivalce/km². Povprečno število gospodinjstev po občinah je 3.890. Povprečna neto plača po občinah v Sloveniji je 1.021 EUR.

Preglednica 6: Predstavitev vrednosti za povprečno slovensko občino ter občin Vrhnika, Borovnica in Log- Dragomer v letu 2019(SURS)

Površina (km²) Število prebivalcev Gostota (prebivalci/km²)

Število gospodinjstev

Povprečna plača (EUR) Povprečna

slovenska

občina 96 9855 116 3890 1020,98

Vrhnika 116 17452 151 6163 1027,06

Borovnica 42 4547 108 1597 1004,54

Log Dragomer 11 3654 330 1316 994,51