Španija

V letu 2011 sem se udeležila mednarodne izmenjave v okviru programa Erasmus. V okviru študijskega programa univerze Universidad Autónoma de Madrid sem obiskovala enomesečno pedagoško prakso. Sama sem izbrala prakso na šoli s posebnim programom, kjer sem lahko v mesecu dni dodobra spoznala potek dela na šoli, način poučevanja in sestavine programa. Tu pa sem lahko tudi podrobneje spoznala delo z učenci s SAM, od samega dela specialne pedagoginje, logopedinje do celotnega sistema dela na šoli z učenci s SAM.

Colegio de Educación Especial Monte Abantos

Šole je ena izmed novejših šol s posebnim programom za otroke z zmerno in težjo motnjo v duševnem razvoju na območju severnega Madrida, odprta leta 2005. Umeščena je v središče šol, saj ob njej stojita še dva velika šolska kompleksa dveh osnovnih šol, ene zasebne in druge javne.

Colegio de Educación Especial Monte Abantos je javna šola financirana s strani države in strani avtonomne pokrajine Madrid. Šole je t. i. mentorska šola in je tesno povezana z Avtonomno univerzo v Madridu (Universidad Autónoma de Madrid), saj vsako leto sprejme študente univerze na prakso in različna usposabljanja. Direkten prevod imena šole se glasi: »Šola za posebno edukacijo Monte Abantos« in je po programu podobna našim zavodom, kjer izvajajo posebne programe vzgoje in izobraževanja.

Šola je pred odprtjem delovala na drugi lokaciji v veliko starejši stavbi, z novim odprtjem leta 2005 pa se je preselila v novo zgrajeno stavbo. Stavba je prilagojena gibalno in drugače oviranim osebam, zgrajena samo v pritličje. Hodniki so široki, v učilnice pa vodijo široka vrata. Poleg učilnic so v zgradbi še šolska jedilnica, telovadnica in veliko igrišče. V šoli sta tudi dve logopedski ambulanti, telovadnica za fizioterapijo, multisenzorna soba – snoezelen, učilnica za gospodinjstvo, glasbo ipd. V okolici šole je postavljen velik rastlinjak in okoli njega urejeni vrtovi za gojenje rastlin (rož, zelenjave, zelišč), ki so prilagojeni za dostop učencem na invalidskih vozičkih. Šola je opremljena z multimedijskimi pripomočki, skoraj vsaka učilnica ima interaktivno tablo, računalnik ipd.

59

V šolskem letu 2010/2011 je šolo obiskovalo 126 učencev v 23 oddelikih. Učitelji, ki poučujejo na šoli so v večini specialni pedagogi (Maestro de Educación Especial), poleg tega pa so na šoli zaposleni še: psiholog, dva logopeda, dva fiziotrapevta, medicinska sestra, pet oskrbovalcev, učitelj glasbe, učitelj agronomije …

Prakso sem opravljala v predzadnji 8. stopnji osnovnega izobraževanja (Educación Básica Obligatoria-EBO). Mentorica Milagros Belen Jarillo Luna je po izobrazbi profesorica specialne pedagogike in poklic opravlja že 11 let. V oddelek je bilo vključenih 6 mladostnikov, kar je tudi maksimalno število učencev v takem razredu, starih 14 in 15 let. Vsi učenci so bili učenci z zmerno motnjo v duševnem razvoju, eden od njih je prihajal iz večjezičnega okolja, saj je izhajal iz družine priseljencev. Dva učenca pa sta bila učenca s spektroavtistično motnjo in pridruženo zmerno motnjo v duševnem razvoju.

Učenci imajo na programu predmete španščina, matematika, okolje, socialno učenje, informatika, glasba, agroživilstvo in izbirni predmet religije.

Pouk se začne ob desetih dopoldan in traja do tretje ure popoldan, med poukom je 30-minutni odmor, ki ga učenci preživijo na dvorišču pred šolo. V času pouka se izvajajo individualne obravnave logopedije in fizioterapije.

Opis dela z dečkom s SAM

Deček C. je star 14 let in ima spektroavtistično motnjo. Živi v tričlanski družini, ki je ekonomsko dobro preskrbljena. Učenec je bil v šolo s posebnim programom vključen z šestimi leti starosti, pred tem pa ni bil vključen v nobeno obliko predšolske vzgoje. Logopedinja, ki ga spremlja od vsega začetka šolanja, opisuje, da je prvo leto le begal po hodnikih in kazal znake hiperaktivnosti. Ob vstopu v šolo je bil govor izredno slabo razvit, ponavljal je le določene besede.

Deček pri 14 letih prejema medikamentozno zdravljenje zaradi hiperaktivnosti in je bolj umirjen.

Govor je še vedno slabo razvit, atipičen in na trenutke stereotipen, prisotna je eholalija. Očesni kontakt je slabši. Deček ne kaže velikega zanimanja za interakcijo z ostalimi učenci, dokaj uspešno pa sledi individualni komunikaciji z odraslimi. Izredno je navajen na rutino, če česa ne napravi, kar ima v navadi, ne more nadaljevati z delom.

60

Logopedsko obravnavo obiskuje v šoli, zunaj šole dodatne obravnave nima. Na teden ima 2 uri individualne logopedske obravnave in 1 uro skupinske logopedske obravnave. Učenec je v preteklosti kot način sporazumevanja uporabljal sistem PECS. V zadnjih 3 letih pa slikovni material vse večkrat zamenjajo za verbalna navodila v kombinaciji z znaki neverbalne komunikacije. Odkar na šoli uporabljajo program TEACCH, poskušajo dečka navajati na uporabo govora za namen komunikacije. Poleg uporabe programa TEACCH logopedinja v zadnjem letu z dečkom dela tudi na samostojnem opisovanju dogodkov. Deček v zvezek lepi svoje fotografije posnete ob njemu pomembnih dogodkih (urah jahanja, družinskih izletih, obiskih), ki jih skupaj z logopedinjo opišeta s KJE + KDAJ + KDO + KAKO.

Deček tudi obiskuje eno uro skupinske logopedske obravnave. V skupini je 5 otrok s SAM, skupinsko obravnavo pa vodita obe logopedinji na šoli hkrati. Na skupinskih obravnavah se učenci učijo socialnih veščin, komunikacijskih veščin s pomočjo programa TEACCH in učenja čustev s pomočjo njihovih fotografij.

Primeri:

Slika 2: Fotografija plakata »Naše šolsko leto.« Slika 3: Fotografija »Table čustev.«

61

V razredu ima deček C. glede na ostale učence najnižje sposobnosti. Sedi blizu učiteljice, ki mu skozi šolske ure z ustnimi vzpodbudami usmerja pozornost, saj je dečkova pozornost zelo šibka.

Čeprav se deček v šolo vozi s šolskih kombijem, je učiteljica v vsakodnevnem stiku z njegovimi starši. Deček ima poseben zvezek namenjen zapisovanju dogodkov, aktivnosti, počutja doma in v šoli. Tako učiteljica kot starši v zvezek zapisujejo informacije po principu KAJ + KDO + KJE, zraven pa dopišejo njegovo razpoloženje.

Razred je izredno dobro prostorsko organiziran in opremljen z slikovnimi karticami. V jutranjem krogu poleg pogovora o počutju in vedenju učencev namenijo čas časovni orientaciji. Deček C.

vsako jutro nastavi dan, datum in mesec, prečrta pretekli datum na koledarju in to ponovi glasno pred razredom. Vsako jutro učencem samostojno nastavi jedilnik tekočega dne pred šolsko jedilnico in jedilnik ponovi v razredu.

Primeri:

Slika 4: Fotografija jedilnika. Slika 5: Fotografija table s časovno orientacijo.

62

Skupaj z učiteljico pa v posebno mapo, nalepljeno na dečkovo mizo, nastavita urnik dneva s slikovnim materialom. Pred vsako dejavnostjo dneva učiteljica poda dečku individualno razlago dejavnosti in navodila, po dejavnosti pa z učencem ponovita opravljeno delo po principu KAJ + KDO + KJE.

V letu 2008 je celoten pedagoški kolektiv opravil izobraževanje o sistemu TEACCH, poleg tega pa so informativno izobraževanje na šoli izvedli tudi za starše. Učilnice, ostali prostori in predmeti so opremljeni s slikovnimi karticami, ki učencem s SAM in ostalimi učencem s komunikacijskimi težavami nudijo oporo pri vsakodnevnih aktivnostih.