Izobraževanje otrok s spektroavtičnimi motnjami

Izobraževanje otrok s SAM danes predstavlja izziv pedagoškim delavcem, ostalim strokovnjakom in tudi staršem otrok s SAM. Otroci s SAM imajo poseben psihološko-izobraževalni profil, ki se razlikuje od profila otrok, ki nimajo posebnosti v razvoju. Študije kažejo, da imajo otrocih s SAM primanjkljaje na mnogih kognitivnih področjih, predvsem tistih, ki zahtevajo kompleksnejše sposobnosti, tiste, ki pa zahtevajo enostavnejše sposobnosti, pa ostanejo nedotaknjene (Manuel idr., 2005).

Pri otrocih s SAM lahko najdemo primanjkljaje na naslednjih področjih:

- primanjkljaje na področju pozornosti, zadrževanja pozornosti in preusmerjanja pozornosti,

- primanjkljaje na področju govora,

- primanjkljaje na področju abstraktnega mišljenja in oblikovanja pojmov,

- primanjkljaje na področju socialne integracije, vključno z izražanje čustev in razumevanju čustev drugih,

20

- nezmožnost načrtovanja in organizacije reševanja problemov(povzeto po: Manuel idr., 2005, str. 17).

Navedene težave vplivajo na proces izobraževanja otrok s SAM. Posledice težav, s katerimi se otroci soočajo, so lahko:

- slabo razvita sposobnost poslušanja in pozornosti, - stalno odvračanje pozornosti od namena dejavnosti, - slabo razumevanje povedanega,

- razumevanje posameznih besed, ne pa tudi bolj kompleksnih pomenov, ki jih vsebujejo, - težave s posploševanjem naučenih spretnosti na druge situacije,

- učenje na pamet, ne da bi razumeli, kaj so se naučili, - nesposobnost igrati se ali razumeti pravila igre,

- pomanjkanje zavedanja drugih in tega, kako lahko na druge vplivajo s svojimi dejanji, - težave z sprejemanjem odločitev in iskanjem rešitev za težave (povzeto po: Hannah,

2009).

3.6.1. Strategije in metode dela z otroki s spektroavtistično motnjo

Zaradi prej naštetih značilnosti in primanjkljajev, se pri otrocih s SAM kažejo težave, ki se lahko pojavljajo pri izobraževanju otrok s SAM, moramo otrokom s SAM zagotoviti ustrezen pristop, pomoč in obravnavo.Dokazano je, da izobraževanje, učni ter vzgojni programi in metode, ki so prilagojeni posebnim potrebam otrok s SAM, močno izboljšajo njihovo sposobnost učenja, komunikacije in odnosa z okoljem. Otroci z SAM potrebujejo tako v individualni kot skupinski obravnavi specifične oz. prilagojene stimulacije. Z njimi vzpodbujamo razvoj otrok s SAM, odpravljamo ali zmanjšujemo vedenjske odklone, značilne za to motnjo (Werdonig, Vizjak-Kure, Švagli, Petrič-Puklavec, Kornhauzer-Robič, Turk-Haski, Štok, Marenče, Caf, 2009).

Kot navaja avtorica Roth (2010), je prvi korak k uspešni obravnavi otrok s SAM vzpostavitev t. i. »avtistom prijazne šole«, ki vzpostavlja okolje, ki deluje z in okoli posebnih značilnosti otrok s SAM. Šola, ki vzpostavlja tako okolje, naj bi dosledno sledila načelom in strategijam za delo z otroki s SAM, njeno osebje pa naj bi dobilo primero znanje na področju dela s takimi otroki.

Šola mora zagotoviti ustrezno izobraženega strokovnjaka, ki naj bi prevzel vodenje in

21

svetovanje, tako ostalemu osebju kot tudi otrokom s SAM. Ravno tako mora šola poskrbeti za dosledno komunikacijo med lokalnimi zdravstvenimi ustanovami, socialnimi in izobraževalnimi ustanovami, ki delajo z otrokom s SAM. O novostih in spremembah dela z otroki s SAM mora šola obveščati tako osebje kot tudi starše otrok s SAM. Poskrbljeno mora biti za ustrezne prilagoditve učnega načrta in strategije dela za posameznega otroka, ravno tako pa mora šola poskrbeti za fizične prilagoditve okolja (Roth, 2010).

Če želimo otroku omogočiti ustrezno obravnavo in uspešno šolanje ne glede na posebnosti otrok s SAM, moramo v procesu izobraževanja upoštevati naslednje:

- spodbujati funkcionalno komunikacijo (spontano in uporabno v različnih okoliščinah in z različnimi osebami),

- učenje socialnih veščin v različnih okoliščinah,

- spodbujanje učenja spretnosti igre in ustrezne rabe igrač z vrstniki,

- načrtovanje poučevanja, ki vodi k posploševanju in vzdrževanju kognitivnih ciljev v naravnih povezavah,

- reševanje vedenjskih težav s pozitivnimi pristopi,

- poučevanje uporabnega akademskega znanja (povzeto po: Jurišić, 2006).

Po mnenju Ameriške akademije znanosti za obravnavo otrok s SAM ni enega samega pristopa, ki bi bil najboljši za vse posameznike s SAM in prav tako ni enega samega pristopa, ki bi bil najbolj učinkovit za istega posameznika s SAM v daljšem časovnem obdobju. Različne pristope je potrebno pri delu z otroki s SAM prepletati in prilagoditi potrebam posameznika. Kot enega najbolj uspešnih in največkrat uporabljenih pristopov zasledimo vedenjski pristop (Jurišić, 2006).

Med vedenjskimi obravnavami otrok z SAM so najbolj uveljavljene:

- TEACCH (Teaching and Education of Autistic and Related Communication Handicapped Children) predstavlja načela, ki podpirajo strukturno učenje. Poudarek daje prostorski ureditvi, s katero otrok lažje obvladuje rutino urnika. Prostorska ureditev zajema učilnico in vse ostale prostore šole. Ureditev vsebuje urnike dogodkov in opravil za otroka ter otroku daje ustrezna navodila (www.teacch.com).

22

- PECS (Picture Exchange Communication System) je sistem komunikacije z izmenjavo slik, ki je v pomoč predvsem negovorečim otrokom. Vsebuje šest faz, od spodbujanja komunikacije do učenja odgovarjanja na preprosta vprašanja, skozi katere gre vsak otrok (www.pecsusa.com).

- ABA (Aplied Behavioral Analysis) je uporabna vedenjska analiza, metoda, pri kateri je uporabljena vedenjska teorija učenja. Temelji na vzročni povezavi med dražljajem, vedenjem in posledicami. S pomočjo te metode otroka po korakih učimo, kako naj se vede oz. kako naj se ne vede in primerno vedenje nagradimo, neprimernega pa ignoriramo (www.autismweb.com).

- SPELL (Structure, Positive approches and expectations, Empathy, Low arousal Links) uporablja strukturne pristope, ki naredijo otroku okolje bolj predvidljivo, dostopnejše in varnejše. Z ureditvijo okolja in procesa poučevanja otrok s SAM vedno ve, kaj sledi in kaj se od nega pričakuje, na voljo ima slikovno podporo za verbalna navodila, jasna pričakovanja ipd. (Roth, 2010).

3.6.2. Možnosti šolanja otrok s spektroavtistično motnjo

Možnosti šolanja otrok s spektroavtistično motnjo se med državami razvitega sveta razlikujejo.

Ravno tako lahko prihaja do razlik v možnostih izobraževanja iz okolja, v katerem otrok živi.

Opredelitev dobrega izobraževalnega programa je odvisna od potreb posameznega otroka s SAM. Poleg individualnih potreb otroka s SAM in možnosti, ki jih ponuja sistem izobraževanja v državi, je odločitev, kam bodo vpisali svojega otroka predvsem na starših. Zato morajo biti starši dobro seznanjeni, kaj njihovemu otroku ponuja določen program/način šolanja (www.autism.about.com).

Nekaj najbolj pogostih tipov šolanja v Veliki Britaniji za otroke s spektroavtistično motnjo:

- Šolanje v večinski šoli: nekateri otroci s SAM so vključeni v oddelke redne osnovne šole, nekateri celo brez večjih prilagoditev in pomoči. Večjemu delu otrok s SAM, ki se šola v redni osnovni šoli, pa je nudena dodatna pomoč in prilagoditve s strani usposobljenega pedagoškega osebja.

23

- Šolanje v posebnem oddelku znotraj večinske šole: nekatere redne šole imajo znotraj svojih ustanov posebne oddelke, namenjene samo otrokom s spektroavtističnimi motnjami. Način poučevanja v teh oddelkih je prilagojen posebnostim motnje. Otroci lahko prehajajo med rednimi oddelki pri določenih predmetih in so vključeni v vse skupne aktivnosti (odmori, interesne dejavnosti, ostale aktivnosti) z ostalimi učenci na šoli.

- Šole s posebnim programom: te šole so namenjen celotni populaciji otrok s posebnimi potrebami, nekatere, predvsem zasebne šole s posebnim programom, pa se usmerijo samo v izobraževanje otrok s SAM. Nekateri otroci s SAM lahko preživijo ves čas pouka v šoli s posebnim programom, drugi pa lahko pri določenih aktivnostih prehajajo med rednimi šolami. Po nekaj letih vključitve v šolo s posebnim programom se lahko učenec s SAM tudi prešola v večinsko šolo.

- Zavodi za otroke s posebnimi potrebami in bivalne enote: so ravno tako ena izmed možnosti usmeritve otrok s SAM, ki poleg izobraževalnega dela ponujajo celodnevno skrb za otroke s SAM (povzeto po: Roth, 2010).

24