Pregled zakonodaje

Človekove pravice in temeljne svoboščine zagotavlja vsakomur že Ustava Republike Slovenije sprejeta 23. decembra 1991. Pravice invalidov pa so posebej opredeljene v 52. členu ustave, kjer je invalidom v skladu z zakonom zagotovljeno varstvo ter usposabljanje za delo. Posebej pa navaja, da imajo otroci z motnjami v telesnem ali duševnem razvoju ter druge huje prizadete osebe pravico do izobraževanja in usposabljanja za dejavno življenje v družbi (Macedoni-Lukšič idr., 2009; Ustava Republike Slovenije).

Zakonsko področje otrok s posebnimi potrebami in s tem tudi otrok s SAM v Sloveniji ureja zakonodaja na različnih področjih.

Zdravstvo

Tako temeljni zakon, ki ureja sistem zdravstvenega varstva v Republiki Sloveniji uporablja pojem otrok z motnjami v telesnem in duševnem razvoju. Zakon o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju med drugim določa, da sta za zdravljenje in rehabilitacijo otrok, učencev in študentov, ki se redno šolajo in otrok in mladostnikov z motnjami v telesnem in duševnem razvoju ter otrok in mladostnikov z nezgodno poškodbo glave in okvaro možganov v celoti zagotovljena plačila zdravstvenih storitev. Novela zakona o zdravstvenem varstvu in zdravstvenem zavarovanju sprejeta 25. 7. 2008 dodaja skupini zavarovancev, ki jim je zagotovljeno plačilo vseh zdravstvenih storitev tudi osebe z avtizmom. Zakon je stopil v veljavo 1. 1. 2009 (ZZVZZ-K, 2008).

Šolstvo

Zakon, ki ureja področje izobraževanje in vzgoje oseb s posebnimi potrebami, je Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami (ZUOPP), izvaja pa se tudi v skladu s predpisi, ki urejajo področje predšolske vzgoje, osnovnošolskega izobraževanja, poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja. ZUOPP natančneje opredeljuje otroke s posebnimi potrebami (OPP) in določa splošne cilje in načela vzgoje in izobraževanja otrok s posebnimi potrebami. Navaja vrste programov, v katere so lahko usmerjeni OPP in omenja tudi prilagajanje izvajanja programa, v katerega je OPP že usmerjen. Zakon natančno določa tudi

30

celoten postopek usmerjanja otrok s posebnimi potrebami. Komisije za usmerjanje prve in druge stopnje so imenovane glede na vrsto ovir, motenj in primanjkljajev v sestavi treh članov:

specialni pedagog ustrezne smeri, psiholog in specialist pediater ali specialista pedopsihiater oziroma specialist šolske medicine, praviloma pa tisti, ki otroka obravnava z vidika njegovih posebnih potreb. Po zakonu so učenci s posebnimi potrebami lahko otroci z motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci oziroma otroci z okvaro vidne funkcije, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci, otroci s primanjkljaji na posameznih področjih učenja, otroci z avtističnimi motnjami ter otroci s čustvenimi in vedenjskimi motnjami (Macedoni-Lukšič idr., 2009; ZUOPP-1, 2011).

Zakon tudi določa, da mora vzgojno-izobraževalni zavod oziroma socialnovarstveni zavod za vsakega OPP pripraviti individualiziran program v skladu s programom, v katerega je otrok usmerjen. Zakon tudi omogoča aktivno vlogo staršem oziroma skrbnikom pri oblikovanju individualiziranega programa in pri njegovi evalvaciji (Macedoni-Lukšič idr., 2009; ZUOPP-1, 2011).

22. 7. 2011 je bil sprejet nov Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, v katerem so otroci s SAM prvič prepoznani kot posebna skupina otrok s posebnimi potrebami. Zakon tudi določa, da se otokom s SAM izjemoma lahko dodeli začasni spremljevalec na podlagi kriterijev, ki jih določi minister. Zakon naj bi začel veljati 1. septembra 2012, vendar Zakon za uravnoteženje javnih financ v 81. členu določa: V Zakonu o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami se v 53. členu besedilo »1. septembra 2012.« nadomesti z besedilom »1. decembra 2012« (ZUOPP-1, 2011; ZUJF 2012). V praksi se v večini še vedno otroci s SAM najpogosteje usmerjajo kot dolgotrajno bolni, otroci s primanjkljaji na posameznih področji učenja, z govorno-jezikovnimi motnjami ali kot otroci z motnjami v duševen razvoju.

Socialno varstvo

Splošno področje varstva otrok s posebnimi potrebami ureja Zakon o socialnem varstvu (ZSV), ki predvideva socialnovarstveno dejavnost kot preprečevanje in odpravljanje socialnih stisk in težav posameznikov, družin in skupin prebivalstva. Pravice iz socialnega varstva so urejena v obliki storitev, ukrepov in dajatev in so zagotovljene vsem državljanom, ki jih potrebujejo in so do njih upravičeni. Storitve namenjene premagovanju socialnih stisk so: prva socialna pomoč,

31

osebna pomoč, pomoč družini za dom in na domu, institucionalno varstvo, vodenje in vodstvo ter zaposlitev pod posebnimi pogoji in pravica do izbire družinskega pomočnika (Macedoni-Lukšič idr., 2009).

Do dajatve oziroma denarne socialne pomoči so upravičeni tisti posamezniki, ki si sami materialne varnosti ne morejo zagotoviti zaradi okoliščin, na katere ne morejo vplivati. Denarno pomoč pa direktno prejema, ob izpolnjevanju drugih pogojev, oseba, ki skrbi za otroka ali odraslo osebo, ki ni sposobna skrbeti zase in se po tem zakonu šteje v družino, če tak način varstva otroku oziroma odrasli osebi nadomešča institucionalno varstvo po tem zakonu (ZSV-UPB1, 2004).

V Sloveniji varstvo zmerno, težje in težko motnjo v duševnem razvoju ter gibalno oviranih oseb poleg zakona o socialnem varstvu, ureja tudi Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb (ZDVDTP). Osebe s SAM lahko sodijo v to skupino, kadar imajo pridruženo zmerno, težjo ali težko duševno ali najtežjo telesno prizadetost. S tem zakonom se urejajo oblike družbenega varstva oseb, ki se ne morejo usposobiti za samostojno življenje in delo (v nadaljnjem besedilu: invalidi) in pri katerih je ugotovljeno, da je prizadetost nastala v otroški oziroma mladostni dobi do dopolnjenega 18. leta starosti oziroma v času rednega šolanja, vendar najdlje do dopolnjenega 26. leta starosti. Te osebe pa imajo pravico tudi do varstva v splošnih in posebnih zavodih, do varstva v drugi družini in do nadomestila za invalidnost in do dodatka za tujo nego in pomoč (ZDVDTP, 1983; ZSVarPre-A, 2011).

Zaposlovanje

Zaposlovanje oseb s SAM ureja vrsto zakonov v sklopu zaposlovanja invalidov. Osebam s SAM, ki imajo izdane odločbe o invalidnosti po drugih predpisih (ne po Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb), je dana pravica do priznanja statusa invalida po tem zakonu in pravica do zaposlitvene rehabilitacije. Rehabilitacijska komisija Zavoda za zaposlovanje predloži mnenje, na podlagi katerega izdela rehabilitacijski svetovalec zavoda v sodelovanju z invalidom rehabilitacijski načrt. V njem je možno opredeliti tudi specifike funkcioniranja osebe s SAM, ki ima značilno pomembnejše težave na področju socializacije in komunikacije kakor druge invalidne osebe. Zavod po končani zaposlitveni rehabilitaciji izdela oceno zaposlitvenih možnosti osebe na podlagi mesečnih poročil in končne evalvacije izvajalca zaposlitvene rehabilitacije. Iz ocene je razvidno, ali je oseba zaposljiva v običajnem delovnem okolju, v

32

podporni ali zaščitni zaposlitvi, za katera dela je usposobljena in kakšne podporne storitve ali prilagoditve potrebuje na delovnem mestu. Lahko pa zaradi invalidnosti oseba ni zaposljiva na običajnem delovnem mestu in se vključi v programe socialne vključenosti.

Osebe s SAM pri t. i. podporni zaposlitvi potrebujejo dodatno pomoč. Zagotovljena mora biti strokovna in tehnična podpora osebi, delodajalcu in delovnem okolju. Strokovna podpora je lahko v obliki informiranja, svetovanja, usposabljanja, osebne asistence, spremljanja pri delu, razvoja osebnih metod dela in ocenjevanja delovne uspešnosti. Osebe s SAM, ki so pridobile status invalidne osebe po Zakon o družbenem varstvu duševno in telesno prizadetih oseb, se pri Zavodu za zaposlovanje ne morajo prijaviti kot iskalci zaposlitve, saj so namreč ocenjeni kot nezaposljivi in nesposobni za pridobitev dela. Upravičeni so do prejemanja denarnih dodatkov in do vodenja, varstva in zaposlitve pod posebnimi pogoji. Izvajalci te storitve so varstveno delovni centri (VDC). Pravico do vključitve v zaposlitev pod posebnimi pogoji uveljavlja oseba na podlagi sklenjenega dogovora z VDC-jem, ki mu sledi napotitvena vloga centra za socialno delo (Macedoni-Lukšič idr., 2009;ZZRZI-C, 2011).

33