• Rezultati Niso Bili Najdeni

5. OBRAVNAVA OTROK S SPEKTRO AVTISTIČNO MOTNJO V SLOVENIJI

5.2. Obravnava otrok s SAM v Sloveniji

5.2.2. Usmerjanje otrok s SAM

Od 1. junija 2000 v Sloveniji velja nov Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, ki je prinesel ključne spremembe na področju usmerjanja otrok s posebnimi potrebami (Macedoni-Lukšič idr., 2009).

Komisije za usmerjanje (v nadaljevanju: komisija) prve in druge stopnje so imenovane glede na vrsto ovir, motenj in primanjkljajev v sestavi treh članov: specialni pedagog ustrezne smeri, psiholog in specialist pediater oziroma specialist šolske medicine, praviloma pa tisti, ki otroka obravnava z vidika njegovih posebnih potreb. Po potrebi lahko komisija v soglasju z uradno osebo, ki vodi postopek, v svoje delo vključi tudi specialista, ki je ključen za ugotavljanje otrokovih posebnih potreb. Komisija se tukaj lahko poveže z razvojnimi ambulantami, mentalno-higiensko službo ali kliničnim oddelkom za otroško, mladostniško nevrologijo, kjer je bil lahko otrok s SAM obravnavan. S tem se lahko v postopek vključi specialist, ki dobro pozna specifiko otroka s SAM. Kadar se usmerja otrok s čustvenimi in vedenjskimi motnjami, morata biti v postopek usmerjanja vključena tudi specialist pedopsihiater in predstavnik pristojnega centra za socialno delo (ZUOPP-1, 2011).

Komisija za usmerjanje prve stopnje v strokovnem mnenju predlaga usmeritev v ustrezni program vzgoje in izobraževanja ali pa ugotovi, da usmeritev ni potrebna. V strokovnem mnenju se opredeli vrsto in stopnjo primanjkljaja, ovire oziroma motnje ter se na podlagi ugotovljenih izobraževalnih potreb otroka poda predlog njegove usmeritve v ustrezen vzgojno-izobraževalni program. Ena izmed motenj, ki jih lahko komisija navede v strokovnem mnenju, so tudi otroci s spektroavtistično motnjo. Strokovno mnenje vsebuje tudi elemente, na podlagi katerih se uveljavljajo pravice, ki jih določajo drugi predpisi za uveljavljanje pravic s področja šolske zakonodaje in drugih pravic (ZUOPP-1, 2011).

Nato Zavod RS za šolstvo izda odločbo o usmeritvi v program vzgoje in izobraževanja. Z odločbo pa se natančneje določi:

 vzgojno-izobraževalne potrebe otroka,

 programu vzgoje in izobraževanja, v katerega se otroka usmerja,

 vzgojno-izobraževalni zavod, v katerega se bo otrok vključil,

 datumu vključitve v program ali vzgojno-izobraževalni zavod,

34

 obseg, oblike ter izvajalci posamezne oblike dodatne strokovne pomoči,

 pripomočki, prostor in oprema ter drugi pogoji, ki morajo biti zagotovljeni za vzgojo in izobraževanje,

 začasen ali stalni spremljevalec,

 zmanjšanje števila otrok v oddelku glede na predpisane normative,

 rok preverjanja ustreznosti usmeritve,

 pravice, ki jih določa poseben zakon.

Otrokom s SAM se izjemoma lahko dodeli začasni spremljevalec na podlagi kriterijev, ki jih določi minister. Vzgojno-izobraževalni zavod oziroma socialnovarstveni zavod mora najkasneje v roku 30 dni po dokončnosti odločbe izdelati za otroka s posebnimi potrebami individualizirani program. Z individualiziranim programom se v programu s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo določi organizacija in izvedba dodatne strokovne pomoči za premagovanje primanjkljajev, izvajanje svetovalnih storitev in izvajanje učne pomoči (ZUOPP-1, 2011).

35

5.2.3. Vzgoja in izobraževanje otrok s SAM

Otroke s posebnimi potrebami se usmerja v programe vzgoje in izobraževanja ob upoštevanju njihovih potreb na telesnem, spoznavnem, čustvenem, socialnem področju ter posebnih zdravstvenih potreb. Pri tem se upošteva tudi otrokova dosežena raven razvoja, zmožnost za učenje in doseganje standardov znanja ter prognoza njegovega nadaljnjega razvoja ob upoštevanju otrokovih primanjkljajev, ovir oziroma motenj, kakor tudi kriterijev za opredelitev vrste in stopnje primanjkljajev, ovir oziroma motenj.

Glede na odločbo izdano s strani Zavoda RS za šolstvo in ZUOPP se otroci s posebnimi potrebami in s tem tudi otroci s SAM usmerjajo v različne programe predšolske vzgoje in izobraževanje, različne programe na osnovnošolski ravni in v programe poklicnega in strokovnega izobraževanja ter splošnega srednjega izobraževanja (ZUOPP-1, 2011).

5.2.3.1.Predšolska vzgoja in izobraževanje

Na predšolski ravni se otroci s SAM usmerjajo v dva programa vzgoje in izobraževanja:

 program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo

 prilagojen program za predšolske otroke.

Otroci s SAM, ki so lahko usmerjeni v Program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, so vključeni v redne oddelke vrtcev. Pravilnik o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami določa, da se v program za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo lahko usmerijo: otroci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi, otroci z lažjimi motnjami v duševnem razvoju, slepi in slabovidni otroci, gluhi in naglušni otroci, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami, gibalno ovirani otroci, dolgotrajno bolni otroci.

Izjemoma se lahko v ta program usmeri tudi otroke z zmernimi motnjami v duševnem razvoju, vendar se v praksi to pogosto dogaja (www.zveza-sozitje.si).

Čeprav je bil leta 2011 spremenjen Zakon o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami, se v Pravilnik o usmerjanju otrok s posebnimi potrebami še niso vnesle spremembe, ki so na novo določene z ZUOPP. Tako so otroci s SAM v ta program največkrat usmerjeni kot otroci z mejnimi intelektualnimi sposobnostmi, otroci z govorno-jezikovnimi motnjami ali dolgotrajno bolni otroci. Do dodatno strokovne pomoči so otroci upravičeni od 1 do 3 ur na teden.

36

Pedagoški delavci, ki opravljajo delo v rednih oddelkih vrtcev, kjer se izvaja zgoraj navedeni program, so vzgojitelji predšolske vzgoje. Dodatno strokovno pomoč izvajajo strokovni delavci, največkrat so to mobilni specialni pedagogi, z izobrazbo profesorja specialne in rehabilitacijske pedagogike. V nekaterih vrtcih, kjer dodatno strokovno pomoč izvaja mobilna služba, pa dodatno strokovno pomoč nudijo tudi specialni pedagogi za osebe z motnjami sluha in govora, ki nudijo logopedske obravnave. To se dogaja redko.

Prilagoditve organizacije in način izvajanja programa se pripravijo v skladu z navodili h Kurikulumu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s PP (Macedoni-Lukšič idr., 2009).

Otroku je v okviru dodatne strokovne pomoči nudena pomoč v skupini, kjer:

 specialni pedagog pomaga pri sestavi dejavnosti vzgojitelju in otroku prilagaja dejavnosti, pri kateri otrok potrebuje vodenje odraslega;

 izvaja delo v manjši skupini otrok izven igralnice (s prijatelji iz skupine, ki si jih otrok sam izbere ali z otroki, ki želijo sodelovati);

 izvaja individualno delo z otrokom v igralnici v mirnem kotičku ali posebnem prostoru (kjer lahko izvajajo tudi nekatere posebne pristope za delo z otroki s SAM – TEACCH, PECS, modifikacija vedenja …);

 otroku s posebnimi potrebami in drugim otrokom pomaga pri razvijanju ustreznih socialnih odnosov, ki so pomembni za socialno integracijo;

 pomaga otrokom pri reševanju konfliktnih situacij v oddelku.

(Navodila h kurikulu za vrtce v programih s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo za otroke s posebnimi potrebami, 2003.)

Poleg Programa za predšolske otroke s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo pa so otroci s SAM vključeni tudi v Prilagojeni program predšolske vzgoje. Prilagojeni program predšolske vzgoje se izvaja v t. i. razvojnih oddelkih vrtcev. Normativi v teh oddelkih so drugačni, imajo manjše število otrok (do 6), izvajalec pa je specialni pedagog. Prilagojeni pa so tudi didaktični pristopi, cilji in vsebine (Macedoni-Lukšič idr., 2009; www.zveza-sozitje.si).

»Praksa je ponekod taka, da so v te oddelke usmerjeni samo otroci s težjimi oz. težkimi motnjami, zato starši otroka s SAM pogosto ocenjujejo, da to okolje ni primerno za razvoj

37

njihovega otroka. Komisija za usmerjanje otrok s posebnimi potrebami pa v tem smislu popušča pritiskom staršev. Obravnava otrok s SAM v teh oddelkih ni vedno prilagojena njihovim specifičnim potrebam, ker strokovnjaki za to niso dodatno usposobljeni« (Macedoni-Lukšič idr., 2009).

Ministrstvo za šolstvo in šport je 15. 5. 2006 odobrilo projekt »Oblikovanje in delovanje oddelkov za predšolske otroke s osebnimi potrebami z avtističnimi razvojnimi motnjami«. S tem projektom smo dobili osnovo za uvajanje novosti v vzgojno-izobraževalno prakso, katere namen je zagotoviti ustrezne pogoje (vsebinske, kadrovske in prostorske), ki so prilagojeni specifičnim potrebam otrok s SAM. V okviru tega projekta in sklepa ministrstva so se za obdobje treh let, v določenih vzgojno-izobraževalnih ustanovah, oblikovali oddelki predšolske vzgoje. V te oddelke so bili vključeni otroci s SAM, delo je potekalo v skladu s programom s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo, vendar s to posebnostjo, da je bilo v en oddelek vključenih največ 6 otrok ter v skupini ni bilo vrstnikov z značilnim razvojem. Skupina strokovnjakov, ki je vodila projekt, je v končnem poročilu projekt označila kot uspešen, vendar nadaljnjih premikov, predvsem na zakonski strani trenutno še ni (Kolenec, 2010; Macedoni-Lukšič idr., 2009).

Skupina, ki je oblikovala »Smernice za celostno obravnavo oseb s spektroavtistično motnjo«

ocenjuje, da so po sedanji zakonodaji edino v oddelkih prilagojenega programa predšolske vzgoje »…zagotovljeni pogoji za dovolj intenzivno in specifično obravnavo večine otrok s SAM

… Samo v prilagojenem programu za predšolsko vzgoji so zagotovljeni tudi pogoji za izvajanje nekaterih posebnih pristopov, ki so uveljavljeni in sodijo v prakse, ki temeljijo na dokazih (npr.

TEACCH, PECS, modifikacija vedenja …) in so ti cilji tudi v skladu s kurikulom…«

(Macedoni-Lukšič idr., 2009).

Otroci s SAM imajo poleg zgoraj naštete pomoči in možnosti usmerjanja v okviru trenutnih možnosti tudi logopedsko obravnavo zunaj vrtca, in sicer v ambulantah znotraj zdravstvenih domov. Otroci so deležni logopedske obravnave enkrat do dvakrat na mesec, ponekod enkrat na dva meseca.

5.2.3.2.Osnovnošolska raven izobraževanja in vzgoje

Na osnovnošolski ravni se otroci s posebnimi potrebami lahko usmerjajo v naslednje programe vzgoje in izobraževanja:

38

 vzgojno-izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo,

 prilagojeni programi vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom,

 prilagojeni programi vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom,

 posebnem program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in druge posebne programe (v nadaljevanju posebni program vzgoje in izobraževanja),

 vzgojne programe (ZUOPP-1, 2011).

Vzgojno-izobraževalni programi s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo V izobraževalni program osnovne šole s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo so usmerjeni otroci s SAM, za katere komisije za usmerjanje ocenjujejo, da imajo takšne razvojne in učne zmožnosti, da bodo predvidoma s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo dosegali vsaj minimalne cilje oz. standarde, določene v učnih načrtih za vse predmete v predmetniku devetletne osnovne šole. Otroci s SAM, ki so usmerjeni v ta program imajo po navadi višji intelektualnimi potenciali (otroci z visoko funkcionalnim avtizmom, z Aspergrejevim sindromom). Otroci, ki so usmerjeni v ta program, morajo dosegati standarde znanja, rednega programa osnovne šole, prilagodijo pa se jim lahko:

- organizacija (prilagojeno izvajanje pouka/poučevanje in učenje), - način preverjanja in ocenjevanja znanja,

- napredovanje in časovna razporeditev pouka, - tehnični pripomočki, učna gradiva,

- prilagoditve prostora in opreme.

Zagotovi se jim dodatna strokovna pomoč (3 do 5 ur tedensko), ki se lahko izvaja v oddelku ali izven oddelka, izvajajo pa jo strokovni delavci šole ali zunanji strokovni delavci, ki izpolnjujejo s predpisi določene pogoje. Dodatno strokovno pomoč praviloma izvajajo specialni in rehabilitacijski pedagogi, zaposleni na šoli ali kot mobilni specialni pedagogi.

Učenci s SAM so v ta program največkrat usmerjeni, kot učenci z govorno jezikovnimi motnjami ali dolgotrajno bolni učenci (ZUOPP-1, 2011).

Učencem, ki so usmerjenim kot učenci z govorno jezikovnimi motnjami, dodatno strokovno pomoč glede na pravilnik nudi logoped, vendar je to v praksi redko. Obseg in način izvajanja

39

dodatne strokovne pomoči se določi z odločbo o usmeritvi in glede na navodila za izobraževalne programe s prilagojenim izvajanjem in dodatno strokovno pomočjo. Dodatna strokovna pomoč zajema največ 5 ur pomoči na teden (ZUOPP-1, 2011).

Čeprav imajo učenci s SAM, ki so vključeni v ta program, višje intelektualne potenciale, se lahko zgodi, da so njihove posebne potrebe na drugih področjih tako velike, da jih ne moremo zagotoviti zgolj s 3- ali 5-urno dodatno strokovno pomočjo (Jurišić, 2006).

Prilagojeni programi vzgoje in izobraževanja z enakovrednim izobrazbenim standardom

Ti programi se izvajajo v specializiranih ustanovah. Otroci s SAM so največkrat vključeni v prilagojen program vzgoje in izobraževanje z enakovrednim izobrazbenim standardom za govorno-jezikovne motnje. Zavod za gluhe in naglušne Ljubljana pa izvaja prilagojen program vzgoje in izobraževanje z enakovrednim izobrazbenim standardom za govorno-jezikovne motnje in avtistične motnje. Predpisani standardi znanja so enakovredni tistim v rednem programu, posebnost tega programa pa je, da imajo različne specialno-pedagoške dejavnosti (npr. predmet:

komunikacija), ki so namenjene doseganju optimalnega razvoja posameznega otroka. Za različne skupine otrok se specialno-pedagoške dejavnosti razlikujejo, čeprav se izvajajo pod enakim imenom. Otrokom se prilagodi predmetnik, organizacija, način preverjanja in ocenjevana znanja, napovedovanje in časovna razporeditev pouka. Prilagojeni pa so tudi normativi števila učencev v oddelkih (ZUOPP-1, 2011; www.zgnl.si).

Prilagojeni programi vzgoje in izobraževanja z nižjim izobrazbenim standardom

Ti programi se večinoma izvajajo v osnovnih šolah s prilagojenim programom. V tem programu so standardi znanja bistveno znižani, prilagojen je tudi predmetnik in učni načrt. Program deluje z drugačnimi normativi in kadrovskimi pogoji. Vanje so po navadi vključeni otroci s SAM, ki imajo pridruženo lažjo motnjo v duševnem razvoju.

40

Posebnem program vzgoje in izobraževanja za otroke z zmerno, težjo in težko motnjo v duševnem razvoju in drugih posebnih programih

Posebni programi vzgoje in izobraževanja se izvaja v šolah s prilagojenim programom, socialno varstvenih zavodih in centrih za usposabljanje. V te programe se usmerjajo otroci s SAM z pridruženo zmerno, težjo ali težko motnjo v duševnem razvoju. Posebni program vzgoje in izobraževanja nima predpisanih standardov znanja, namesto predmetov ima šest področji dejavnosti.

»Učenci s SAM so usmerjeni v enega od veljavnih programov vzgoje in izobraževanja, ki pa sami po sebi niso prilagojeni učencem s SAM. Posamezni program določa le, katere vsebine naj se učenec nauči oziroma jih osvoji, in standarde znanja; določa torej predvsem vzgojno-izobraževalne cilje, ne pa konkretnih metod dela in ciljev za izboljšanja adaptivnega vedenja in povezovanje različnih ciljev, ki odpravljajo socialne primanjkljaje in primanjkljaje v komunikaciji in razširjajo obzorje učenčevega zanimanja.« (Macedoni-Lukšič idr., 2009).

Zato pomembno vlogo pri šolanju otrok s SAM igra individualiziran program (IP), ki mora biti sestavljen za vsakega otroka s posebnimi potrebami, ki je vključen v kateri koli program vzgoje in izobraževanja na vseh stopnjah. IP je torej tisto orodje, ki pomaga pri individualizaciji vzgojno-izobraževalnega procesa za otroka s SAM. IP vključuje diagnostiko, načrtovanje, organizacijo, vodenje, odnose, sredstva in vrednotenje vzgojno-izobraževalnega procesa. IP mora tako ustrezno upoštevati učenčeve posebne potrebe, specifične posebne potrebe otrok s SAM. Posebno pozornost je potrebno nameniti funkcionalnim ciljem na kognitivnem področju in na področju socializacije in komunikacije (Macedoni-Lukšič idr., 2009).

41

6. OBRAVNAVA OTROK S SPEKTRO AVTISTIČNO MOTNJO V ŠPANIJI

6.2. Zgodovina obravnave otrok s posebnimi potrebami v