Ko smo združili 12 statističnih regij v 5 območij, so te statistične regije verjetno izgubile svoje specifične karakteristike (tj. gospodarsko središče posamezne regije), pri čemer v območju 1 prevladujejo karakteristike Podravske statistične regije (Maribor), v območju 2 Savinjske statistične regije (Celje), v območju 5 pa nekoliko karakteristike Obalno-kraške statistične regije (Koper). Slednje je razvidno iz preglednice 1 (%4 delež od vseh šol, primernih za analizo).
129
Zanimalo nas je, kako so različno velike šole (število vseh učencev) zastopane v vsakem od vzorcev teh petih združenih območij. Spodnja preglednica prikazuje število šol znotraj posameznih območij glede na velikost šole oz. kategorijo (več v poglavju 4.7). Izračunali smo tudi njihov delež znotraj teh petih območij.
Sestavo vzorca šol posameznih območij glede na velikost šole smo izračunali posebej, saj je velikost šole dejavnik, ki lahko vpliva tudi na druge parametre (npr. na število specifičnih programov). Ravno zato je smiselno preveriti, ali se območja razlikujejo tudi po številu učencev v šolah. Če ugotovimo, da obstajajo razlike med območji, je to lahko tudi na račun večjega (oz. manjšega) števila priseljenskih učencev v šolah posameznega omočja.
Preglednica 3: Sestava vzorca šol posameznega območja glede na velikost šole
Območje
1 2 3 4 5
Število vseh učencev
< 201 2 (6,9 %) 4 (11,1 %) 1 (3,7 %) 0 (0 %) 5 (20,8 %)
201 – 400 14 (48,3 %) 12 (33,3 %) 11 (40,7 %) 5 (31,3 %) 6 (25,0 %)
401 – 600 11 (37,9 %) 16 (44,5 %) 11 (40,7 %) 5 (31,3 %) 9 (37,5 %)
601 + 2 (6,9 %) 4 (11,1 %) 4 (14,9 %) 6 (37,4 %) 4 (16,7 %)
Skupaj 29 (100,0 %) 36 (100,0 %) 27 (100,0 %) 16 (100,0 %) 24 (100,0 %) Območje:
1. Pomurska, Podravska, Koroška,
2. Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, JV Slovenija, 3. Osrednjeslovenska,
4. Gorenjska,
5. Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška.
Iz preglednice 3 je razvidno, da 29 šol (22,0 %) od skupno 132 spada v območje 1 (Pomurska, Podravska, Koroška), 36 šol (27,3 %) v območje 2 (Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, JV Slovenija), 27 šol (20,4 %) v območje 3 (Osrednjeslovenska), 16 šol (12,1 %) v območje 4 (Gorenjska) in 24 šol (18,2 %) v območje 5 (Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška).
Primerjava med petimi območji kaže, da je sestava vzorcev šol posameznih območij glede na velikost šole (število vseh učencev) precej podobna. Kljub temu med
130
območji obstajajo nekatere razlike. Največji delež šol do 200 učencev je v vzorcu območja 5 (20,8 %), najmanjši pa v vzorcu območja 4 (0 %) in območja 3 (3,7 %). Delež šol od 200 do 400 učencev je največji v območju 1 (48,3 %) in najmanjši v območju 5 (25
%). V vzorcu območja 4 izstopa visok delež šol nad 600 učencev (37,4 %), medtem ko je slednji najmanjši v območju 1 (6,9 %).
Na tem mestu smo predstavili zastopanost različno velikih šol v vzorcih petih območij. Vpliv različno velikih šol na oblikovanje in izvajanje specifičnih programov za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev bomo predstavili v poglavju 4.7.
Preverili smo, ali obstajajo statistično značilne razlike med temi 5 območji, in sicer po:
1. številu vseh učencev,
2. številu priseljenskih učencev,
3. deležu priseljenskih učencev glede na število vseh učencev, 4. številu specifičnih programov za priseljenske učence,
5. številu priseljenskih učencev, ki so vključeni v specifične programe.
131
Preglednica 4: Primerjava števila vseh učencev, števila priseljenih učencev, deleža priseljenih učencev glede na število vseh učencev, števila specifičnih programov in števila učencev, vključenih M – povprečje, SD – standardni odklon, M (rang) – povprečje rangov
a. ANOVA
Če porazdelitev spremenljivke ni statistično odstopala od normalne porazdelitve, smo za primerjavo skupin uporabili enosmerno analizo variance (ANOVA, Priloga 9), v nasprotnem primeru pa smo uporabili neparametričen Kruskal-Wallisov H-test (Priloga 10), ki normalnosti porazdelitve ne predvideva. Porazdelitev smo preverili s Shapiro-Wilkovim testom. Izkazalo se je, da samo število vseh učencev ne odstopa statistično značilno od normalne porazdelitve (p > 0,05), medtem ko za preostale štiri spremenljivke to ni mogoče trditi (p < 0,05).
Izkazalo se je, da med območji obstajajo statistično značilne razlike v številu učencev (F = 3,245, p = 0,014), v številu priseljenskih učencev (χ2 = 13,065, p = 0,011), v deležu priseljenskih učencev, glede na število vseh učencev (χ2 = 9,949, p = 0,041),
132
ter številu priseljenskih učencev, ki so vključeni v specifične programe (χ2 = 12,266, p = 0,015), medtem ko med območji ni bilo mogoče ugotoviti statistično značilnih razlik v številu specifičnih programov (χ2 = 2,105, p = 0,716).
Iz preglednice 4 je razvidno, da se skoraj povsod (razen pri številu specifičnih programov) pojavljajo razlike med območji 1 (Pomurska, Podravska, Koroška) in 2 (Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, JV Slovenija) na eni strani ter območji 3 (Osrednjeslovenska), 4 (Gorenjska) in 5 (Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška) na drugi strani. Ta podatek je dokaj pričakovan, saj spadata območji 3 (Osrednjeslovenska) in 4 (Gorenjska) po podatkih SURS-a (2011) med najbolj razviti.
Po podatkih SURS-a (2011), živi največje število priseljencev prav v Mestni občini Ljubljana. Približno četrtina jih živi v Ljubljani, skoraj tretjina pa še v desetih drugih mestih (Kranj, Maribor, Celje, Velenje, Jesenice, Novo mesto, Nova Gorica, Koper/Capodistria, Izola/Isola in Piran/Pirano). Večina teh občin je predvsem v obdobju nekdanje Jugoslavije predstavljala jedro slovenske industrializacije in posledično potreb po delovni sili, ki je ni bilo mogoče zagotoviti v lokalnem okolju.
Tudi po podatkih Zavoda Republike Slovenije za zaposlovanje (2011) se povpraševanje po delovnih dovoljenjih ne razlikuje od zgoraj navedenih podatkov SURS-a, kar pomeni, da je največ delovnih dovoljenj izdanih prav v območju Ljubljane, Kranja, Maribora, Celja, Kopra in Nove Gorice.
Da razvitost regije dejansko pogojuje večje število priseljenskih učencev v slovenskih šolah, potrjujejo podatki, ki smo jih za namen raziskave pridobili od SURS-a – Tuji držSURS-avljSURS-ani v osnovnošolskem izobrSURS-aževSURS-anju po stSURS-atistični regiji šole, SlovenijSURS-a, 2012/1356. Več kot tretjina vseh učencev – tujih državljanov je vpisanih v osnovne šole Osrednjeslovenske regije, sledijo šole Savinjske, Gorenjske, Obalno-kraške in Goriške regije, v katerih je v vsaki od njih vpisanih približno 10 % teh učencev, medtem ko jih je v Pomurski regiji najmanj, le 0,5 % vseh učencev, ki so tuji državljani (B. Ložar, SURS, osebna komunikacija, marec 2015).
V 132 osnovnih šolah, primernih za analizo v naši raziskavi, je bilo v povprečju 427 učencev (število vseh učencev), medtem ko podatki SURS-a kažejo, da je bilo v
56 SURS zbira podatke o učencih – tujih državljanih, ki so vpisani v slovenske osnovne šole, in so: (1) državljani držav članic EU, (2) državljani drugih držav, (3) učenci, tuji državljani, ki so vključeni v mednarodno šolo in (4) učenci, tuji državljani, ki so vključeni v posebne oblike pomoči (Vprašalnik za statistično raziskovanje – Osnovnošolsko izobraževanje mladine ob koncu šolskega leta 2013/14 in ob začetku šolskega leta 2014/15 (ŠOL-O 2014), tabela 11, str. 7. Dostopno na:
http://terminologija.stat.si/doc/vprasalniki/SOL-O_2014.pdf ).
133
450 rednih slovenskih osnovnih šolah v šolskem letu 2012/13 povprečno 325 učencev57. To pomeni, da imajo osnovne šole, zajete v naši raziskavi, v povprečju precej večje število učencev, kar pa je statistično značilno povezano s povprečno večjim številom priseljenskih učencev v šolah, večjim številom specifičnih programov za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev itd. (glej poglavje 4.7).
Iz izračunov povprečja (M) in standardnega odklona (SD) v preglednici 4 je razvidna tudi velika razpršenost vzorca posameznega območja, kar dokazuje velik standardni odklon v številu priseljenskih učencev in številu priseljenskih učencev, vključenih v specifične programe. Vzorce petih območij torej sestavljajo šole z zelo različnim številom priseljenskih učencev. Sklepamo, da je slednje povezano tako z razlikami v razvitosti znotraj posameznih območij (razlike med statističnimi regijami, združenimi v pet območij) in večjim številom priseljencev v večjih mestih (Ljubljana, Kranj, Maribor, Celje, Koper, Nova Gorica itd.) kot tudi z velikostjo šol, saj imajo večje šole v povprečju več priseljenskih učencev (več v poglavju 4.7). Prav tako je razvidno, da so v vzorcu posameznega območja šole, ki izvajajo različno število specifičnih programov (M, SD), kar je verjetno povezano tako z geografsko lego (mestno oz. podeželsko okolje, razvitost regije) kot tudi z velikostjo šole (več v poglavju 4.7). Število vseh in priseljenskih učencev je statistično značilno povezano tudi s številom specifičnih programov (glej preglednico 9).
Nadalje smo poskušali ugotoviti, ali med temi 5 območji obstajajo statistično značilne razlike, in sicer po:
1. času, ki ga porabijo za specifične programe, 2. trajanju izvajanja specifičnih programov,
3. pogostosti udeleževanja seminarjev, izobraževanj, izpopolnjevanj na temo priseljenskih učencev
4. mnenju o usposobljenosti strokovnih delavcev, ki delajo s priseljenskimi učenci.
57 Podatkovni portal SI-STAT (SURS) – Osnovne šole po vrstah programov, ki jih izvajajo, organizacijski obliki, razredih, številu oddelkov in učencev v njih, Slovenija, začetek šolskega leta, letno. Dostopno na:
http://pxweb.stat.si/pxweb/Dialog/varval.asp?ma=0952704S&ti=&path=../Database/Dem_soc/09_izobrazev anje/04_osnovnosol_izobraz/01_09527_zac_sol_leta/&lang=2.
134
Preglednica 5:Primerjava porabljenega časa za specifične programe v posameznih območjih, trajanja izvajanja specifičnih programov, pogostosti udeleževanja na izobraževanjih in ocene
Ker gre pri vseh štirih spremenljivkah za ordinalne spremenljivke, smo razlike preverili s Kruskal-Wallisovim H-testom. Statistično značilnih razlik med območji ni bilo mogoče ugotoviti pri nobeni spremenljivki (p > 0,05). Kljub temu, da statistično ni mogoče potrditi (torej potrditi s 95 % gotovostjo), pa je dejstvo, da nekatere razlike med območji le obstajajo. V območju 3 (Osrednjeslovenska) se namreč strokovni delavci pogosteje udeležujejo seminarjev, izobraževanj in izpopolnjevanja na omenjeno tematiko kot v območju 1 (Pomurska, Podravska, Koroška).
Eden od razlogov, da se šole oz. strokovni delavci pogosteje (vsaj enkrat ali večkrat letno) udeležujejo seminarjev, izobraževanj in izpopolnjevanj, je zagotovo dejstvo, da imajo šole na območju 3 (osrednja Slovenija) večje število priseljenskih učencev (razvitost, priseljevanje) in je zato tudi večje zanimanje za tovrstna
135
izobraževanja (glej preglednici 4 in 5). Drugi razlog je velikost šole (večja, kot je šola, večje je število priseljenskih učencev, ki obiskujejo specifične programe, in posledično večje zanimanje za tovrstna izobraževanja) (glej tudi preglednici 8 in 9).
Prav tako obstajajo razlike tudi med območjem 1 (Pomurska, Podravska, Koroška) in 2 (Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, JV Slovenija) na eni strani ter območji 3 (Osrednjeslovenska), 4 (Gorenjska) in 5 (Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška) na drugi strani. V slednjih območjih je večje število takšnih šol, ki izvajajo specifične programe več kot 5 let, medtem ko je v istih območjih takšnih šol, ki izvajajo specifične programe od 2 do 5 let, bistveno manj.
Iz preglednice 5 je razvidno tudi, da šole iz območja 5 v povprečju namenjajo manjše število tedenskih ur za izvajanje specifičnih programov. Sklepamo, da je slednje povezano z večjim deležem manjših šol (do 200 učencev) v tem območju (glej preglednico 3), kar potrjujejo tudi podatki v preglednicah 8 in 10. Sklepamo, da temu botruje tudi dejstvo, da precej šol tega območja spada v dvojezično jezikovno področje58. To potrjuje tudi čezmejna raziskava (Zorman in Zudič Antonič, 2014), saj je delež učiteljev, ki se ne prilagaja jezikovni in kulturni raznolikosti učencev, tam precej višji.
S χ2 testom smo preverili, kakšna je povezanost med temi 5 območji, v katerih se šole nahajajo, ter med:
1. izvajanji posameznih programov za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev,
2. nameni, zaradi katerih izvajajo specifične programe
3. vrstami opor, ki jih šola uporabi pri sestavi specifičnih oblik pomoči ali programov za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev.
S χ2 testom smo torej preverili, ali je posamezno območje povezano z deležem šol, ki imajo določen specifičen program/namen/oporo. Če so bile frekvence premajhne, so bile v križnih tabelah celice s pričakovanimi vrednostmi pod 5, kar bi lahko vodilo v nezanesljive rezultate. V tem primeru smo uporabili Fisherjev natančni test (Priloga 11).
58 Na dvojezičnem jezikovnem področju prebivajo pripadniki italijanske in madžarske manjšine, na katerih sta uradna in učna jezika italijanščina oz. madžarščina. Za priseljenske učence to pomeni, da se po priselitvi na dvojezično območje poleg slovenščine začnejo učiti tudi drugi jezik okolja, tj. italijanščino oz.
madžarščino.
136
Preglednica 6: Povezanost med območji in specifičnimi programi, nameni izvajanja specifičnih programov ter oporami pri izvajanju dodatnih programov
Statistično značilno povezanost smo ugotovili med temi petimi območji in organiziranjem tečajev slovenščine za (novo)priseljene učence in/ali njihove starše (χ2 = 10,913, p = 0,022), drugje pa statistično značilnih razlik nismo ugotovili (p > 0,05).
137
Pri specifičnih programih torej obstajajo statistične razlike le pri organiziranju tečaja slovenščine za (novo)priseljene učence in/ali njihove starše, in sicer med območjem 4 (Gorenjska), kjer je 50 % šol, ki organizirajo tečaj slovenščine in območjem 5 (Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška), kjer je takšnih šol le 8,3 %.
Kljub temu, da statistično ni mogoče potrditi (torej potrditi s 95 % gotovostjo), pa je dejstvo, da nekatere razlike med območji le obstajajo. Omenili bi pomoč preko javnih del, kjer izstopata območje 3 (Osrednjeslovenska) in območje 4 (Gorenjska). V območju 4 (Gorenjska) je 31,3 % šol, ki izvajajo pomoč preko javnih del, medtem ko je v območju 3 (Osrednjeslovenska) takšnih šol le 3,7 %. V območju 4 (Gorenjska) uvajalnic za (novo)priseljene učence ne izvaja nobena šola, medtem ko je v območju 5 (Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška) takšnih šol, ki organizirajo uvajalnice, 12,5 % in v območju 3 (Osrednjeslovenska) 11,1 %.
Iz preglednice 6 je razvidno, da so specifični programi, ki jih šole največ izvajajo (dopolnilni pouk, pomoč vrstnikov ter individualno in skupinsko pomoč učiteljev ali svetovalnih delavcev, glej graf 2), v vseh območjih dokaj enakomerno zastopani.
138
Preglednica 7: Število in delež šol ter profili strokovnih delavcev, ki izvajajo specifične programe, glede na območje
Območje (n (%)) *
1 2 3 4 5 Skupaj
defektolog 1 (3,4 %) 1 (2,8 %) 1 (3,7 %) 2 (12,5 %) 0 (0 %) 5 (3,8 %) delavec preko javnih del 0 (0 %) 1 (2,8 %) 0 (0 %) 3 (18,8 %) 1 (4,2 %) 5 (3,8 %)
knjižničarka 2 (6,9 %) 2 (5,6 %) 1 (3,7 %) 0 (0 %) 0 (0 %) 5 (3,8 %)
pedagog 7 (24,1 %) 8 (22,2 %) 11 (40,7 %) 6 (37,5 %) 8 (33,3 %) 40 (30,3 %)
psiholog 0 (0 %) 3 (8,3 %) 2 (7,4 %) 3 (18,8 %) 7 (29,2 %) 15 (11,4 %)
socialni delavec 1 (3,4 %) 6 (16,7 %) 4 (14,8 %) 3 (18,8 %) 2 (8,3 %) 16 (12,1 %) socialni pedagog 4 (13,8 %) 4 (11,1 %) 3 (11,1 %) 1 (6,3 %) 1 (4,2 %) 13 (9,8 %) specialni pedagog 3 (10,3 %) 3 (8,3 %) 7 (25,9 %) 2 (12,5 %) 1 (4,2 %) 16 (12,1 %)
učitelj RP 15 (51,7 %) 12 (33,3 %) 7 (25,9 %) 8 (50 %) 13 (54,2 %) 55 (41,7 %)
učitelj SLJ 12 (41,4 %) 14 (38,9 %) 13 (48,1 %) 8 (50 %) 7 (29,2 %) 54 (40,9 %)
učitelj tujega jezika 1 (3,4 %) 3 (8,3 %) 1 (3,7 %) 1 (6,3 %) 1 (4,2 %) 7 (5,3 %) učitelji različnih predmetnih področij 11 (37,9 %) 17 (47,2 %) 12 (44,4 %) 6 (37,5 %) 10 (41,7 %) 56 (42,4 %)
drugo ** 3 (10,3 %) 4 (11,1 %) 2 (7,4 %) 3 (18,8 %) 4 (16,7 %) 16 (12,1 %)
* delež v % je izračunan na podlagi števila šol v vzorcu posameznega območja
** študent, pomočnik ravnatelja, pripravnik, profesor albanskega jezika, prostovoljec, ravnatelj, romski pomočnik, učitelj podaljšanega bivanja, upokojeni učitelj, vzgojitelj, zunanji sodelavec, svetovalni delavec (ni označen točen profil) Območje:
1. Pomurska, Podravska, Koroška,
2. Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, JV Slovenija, 3. Osrednjeslovenska,
4. Gorenjska,
5. Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška.
Iz preglednice 7 sta razvidna število in delež šol v vzorcu posameznega območja, v katerem strokovni delavci določenega profila izvajajo specifične programe za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev. V vseh petih območjih je največ šol navedlo profile strokovnih delavcev, kot so učitelji slovenskega jezika, razredni in predmetni učitelji (primerjaj z grafom 7, poglavje 4.4), kar sicer velja tudi za osnovne šole različne velikosti (preglednica 11). V območju 3 (Osrednjeslovenska) je nekoliko večji delež šol navedel profil specialnega pedagoga ter hkrati manjši delež profil učitelja razrednega pouka, večji delež šol območja 5 (Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška) pa profil psihologa.
139
V tem poglavju smo se ukvarjali z vprašanjem, kako demografsko področje šole vpliva na oblikovanje in izvajanje specifičnih programov za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev59. Med območji obstajajo statistično značilne razlike v številu učencev; v številu priseljenskih učencev; v deležu priseljenskih učencev glede na število vseh učencev ter v številu priseljenskih učencev, ki so vključeni v specifične programe, in sicer med območji 1 (Pomurska, Podravska, Koroška) in 2 (Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, JV Slovenija) na eni strani ter območji 3 (Osrednjeslovenska), 4 (Gorenjska) in 5 (Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška) na drugi strani60. Slednje je pričakovano, saj razvitost regije pogojuje število priseljencev in posledično večje število priseljenskih učencev, ki se vpisujejo v slovenske šole.
Med območji ni bilo mogoče ugotoviti statistično značilnih razlik v številu specifičnih programov. Specifični programi, ki jih šole največ izvajajo (dopolnilni pouk, pomoč vrstnikov ter individualno in skupinsko pomoč učiteljev ali svetovalnih delavcev, graf 2), so v vseh območjih dokaj enakomerno zastopani. Statistične razlike obstajajo le pri organiziranju tečaja slovenščine za (novo)priseljene učence in/ali njihove starše, in sicer med območjem 4 (Gorenjska) in območjem 5 (Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška).
Osnovne šole v vseh petih območjih Slovenije se približno v enakem deležu opirajo na lastno dobro prakso in na priporočila MIZŠ. Na smernice ZRSŠ se opira zelo majhen delež šol, ne glede na demografsko območje Slovenije (več v poglavju 4.3).
Rezultati naše raziskave kažejo, da se strokovni delavci v skoraj polovici zajetih slovenskih osnovnih šol le redko udeležijo izobraževanj, ki so povezani z več-/medkulturnimi vsebinami (manj kot enkrat letno), v več kot četrtini šol, ki so bile zajete v naši raziskavi, pa se strokovni delavci še nikoli niso udeležili izobraževanja, seminarja ali izpopolnjevanja o tovrstni tematiki (poglavje 4.4). V območju 3 (Osrednjeslovenska) se strokovni delavci nekoliko pogosteje udeležujejo seminarjev, izobraževanj in izpopolnjevanja na omenjeno tematiko kot v območju 1 (Pomurska, Podravska, Koroška).
Kot smo ugotovili že v zgornjih poglavjih, je stanje na področju dela s priseljenskimi učenci v slovenskem sistemu vzgoje in izobraževanja precej zaskrbljujoče.
Raziskave namreč kažejo, da strokovni delavci oz. učitelji, ki se ne udeležujejo izobraževanj oz. nimajo potrebnih kompetenc za delo s priseljenskimi učenci, svojega
59 V poglavju 4.0 smo sicer z zadržkom sklepali, približno kolikšen je bil delež šol, ki so izvajale specifične programe za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev v posameznih statističnih regijah.
60 Med temi območji obstajajo tudi razlike v trajanju izvajanja specifičnih programov (preglednica 5).
140
pouka didaktično in vsebinsko ne prilagajajo kulturni različnosti učencev. Naša raziskava kaže, da slednje velja za vsa demografska območja Slovenije.
4.7 Razlike med specifičnimi programi glede na velikost šole
Najprej smo preverili, kako je velikost šole (število vseh učencev) povezana s/z:
1. številom priseljenskih učencev,
2. deležem priseljenskih učencev glede na število vseh učencev, 3. številom specifičnih programov za priseljenske učence, 4. številom vključenih učencev v specifične programe.
Ker za porazdelitev spremenljivk (razen velikosti šole) ni mogoče trditi, da ne odstopa od normalne, smo povezanost preverili s Spearmanovim korelacijskim koeficientom.
Za predstavitev podatkov smo velikost šole rekodirali v štiri kategorije, in sicer:
1. do 200 učencev (n = 12 šol) 2. 201 do 400 učencev (n = 48 šol) 3. 401 do 600 učencev (n = 52 šol) 4. več kot 600 učencev (n = 20 šol)
*n = število šol, primernih za analizo (šole, ki so se odzvale, imajo priseljene učence in izvajajo dodatne programe za podporo pri vključevanju priseljenskih učencev)
Kriterij, ki smo ga uporabili za razvrstitev šol v štiri kategorije glede na velikost šole, je bil narejen na podlagi podatkov SURS-a v letu 2011/12 (SURS, 2013), kjer je bilo v samostojnih in matičnih osnovnih šolah v razredu v povprečju 20,2 učenca. Iz tega smo lahko sklepali, da imajo 1-oddelčne šole (tj. 9 razredov na šoli) do okrog 200 učencev, 2-oddelčne (tj. 18 razredov) med 200 in 400 učencev, 3-2-oddelčne (tj. 27 razredov) med 400 in 600, oddelčno številčnejše pa nad 600 učencev.
141
Zanimalo nas je, kako so šole petih združenih območij zastopane v vsakem od vzorcev teh štirih kategorij (število vseh učencev). Preglednica 8 prikazuje, koliko šol iz posameznih območij je zajetih v določeni kategoriji. Izračunali smo tudi njihov delež znotraj teh štirih kategorij.
Preglednica 8: Sestava vzorca šol posamezne kategorije glede na območja
Število vseh učencev (n (%))
< 201 201–400 401–600 601 + Območje
1 2 (16,7 %) 14 (29,2 %) 11 (21,2 %) 2 (10,0 %)
2 4 (33,3 %) 12 (25,0 %) 16 (30,7 %) 4 (20,0 %)
3 1 (8,3 %) 11 (22,9 %) 11 (21,2 %) 4 (20,0 %)
4 0 (0 %) 5 (10,4 %) 5 (9,6 %) 6 (30,0 %)
5 5 (41,7 %) 6 (12,5 %) 9 (17,3 %) 4 (20,0 %)
Skupaj 12 (100,0 %) 48 (100,0 %) 52 (100,0 %) 20 (100,0 %) Območje:
1. Pomurska, Podravska, Koroška,
2. Savinjska, Zasavska, Spodnjeposavska, JV Slovenija, 3. Osrednjeslovenska,
4. Gorenjska,
5. Notranjsko-kraška, Goriška, Obalno-kraška.
Iz preglednice 8 je razvidno, da 12 šol (9,0 %) od skupno 132 šol spada v kategorijo do 200 učencev, 48 (36,4 %) šol v kategorijo od 201 do 400 učencev, 52 (39,4
%) šol v kategorijo od 401 do 600 učencev in 20 (15,2 %) šol v kategorijo šol z več kot 600 učenci. Skupaj kar 100 šol (75,8 %) spada v kategoriji od 201 do 400 oz. 401 do 600 učencev.
V vzorcu kategorije do 200 učencev je največji delež šol iz območja 5 (41,7 %) in območja 2 (33,3 %), najmanjši pa iz območja 4 (0 %) ter območja 3 (8,3 %). V kategoriji od 200 do 400 učencev so bolje zastopane šole iz območij 1, 2 in 3 ter slabše iz območij 4 in 5. V kategoriji od 200 do 400 učencev izstopa delež šol iz območja 2 (30,7 %) in območja 4 (9,6 %).
142
Iz preglednice 8 je razvidno, da so v vseh kategorijah zelo dobro zastopane šole iz območja 2, kar bi lahko pripisali večjemu številu šol iz tega območja, medtem ko bi slabšo zastopanost šol iz območja 4 v vseh kategorijah (razen nad 600 učencev) lahko pripisali prav manjšemu številu šol iz tega območja (glej preglednico 3).
Velikost šole smo rekodirali samo za opis podatkov, pri izračunu povezanosti pa smo uporabili nerekodiralno spremenljivko.
Preglednica 9: Primerjava števila priseljenskih učencev, deleža priseljenskih učencev (glede na število vseh učencev), števila specifičnih programov, števila učencev vključenih v specifične programe glede na število vseh učencev
Število vseh učencev (M (SD))
< 201 201–400 401–600 601 + rs (p)a
število priseljenskih učencev 5 (6,58) 8,4 (10,68) 13,6 (12,29) 17,1 (18,13) 0,39 (0,000) delež (%) priseljenskih učencev glede
na število vseh učencev 3,2 (3,66) 2,6 (3,09) 2,8 (2,55) 2,4 (2,71) 0,024 (0,781) število specifičnih programov 3,6 (1,76) 3 (1,61) 3,7 (1,66) 3,8 (1,55) 0,182 (0,033) število učencev, vključenih v
specifične programe 4,6 (6,67) 6,3 (6,94) 9,5 (9,01) 10,7 (9,52) 0,329 (0,000) M – povprečje, SD – standardni odklon
a. Spearmanov korelacijski koeficient z nerekodirano spremenljivko ‘Število vseh učencev’
Izkazalo se je, da je število vseh učencev na šoli statistično značilno pozitivno povezano s številom priseljenskih učencev na šoli (rs = 0,39, p < 0,001), s številom učencev, vključenih v specifične programe (rs = 0,329, p < 0,001) ter nekoliko šibkeje, a še vedno statistično značilno, s številom specifičnih programov (rs = 0,182, p = 0,033). To pomeni, da število priseljenskih učencev narašča z velikostjo šole (večja, kot je šola, več priseljenskih učencev imajo). Prav tako narašča tudi število
Izkazalo se je, da je število vseh učencev na šoli statistično značilno pozitivno povezano s številom priseljenskih učencev na šoli (rs = 0,39, p < 0,001), s številom učencev, vključenih v specifične programe (rs = 0,329, p < 0,001) ter nekoliko šibkeje, a še vedno statistično značilno, s številom specifičnih programov (rs = 0,182, p = 0,033). To pomeni, da število priseljenskih učencev narašča z velikostjo šole (večja, kot je šola, več priseljenskih učencev imajo). Prav tako narašča tudi število