6.1 Anketni vprašalnik
6.1.1 Analiza anketnega vprašalnika
1. Sklop: Demografija
Na anketni vprašalnik se je odzvalo 257 oseb; ustreznih odgovorov je bilo 109. Nekateri namreč ankete niso izpolnili do konca. Med vsemi, ki so rešili anketo, je prevladal ženski spol;
bilo je namreč 59 % žensk ter 41 % moških. S strukturnim krogom na sliki 6.1 sem predstavila razporeditev spola anketirancev.
44
Med anketiranci je bilo največ tistih, ki spadajo v starostno skupino 21-30 let; takih je bilo kar 63 %; druga starostna skupina po vrsti je bila stara med 31 in 50 let (31 %); naslednja je bila skupina do 20 let (3 %), nato pa še skupini 51-60 let (2 %) ter 61 let in več (1 %). Razporeditev starostne strukture anketirancev sem s strukturnim krogom prikazala na sliki 6.2.
Pri vprašanju izobrazbe udeleženih v anketi so prevladovali tisti z visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo (44 %); kar 32 % je bilo takih, ki so imeli srednje šolsko izobrazbo;
Ženske;
Moški; 41%
Spol
Ženske Moški
Slika 6. 1: Spol udeležencev
Slika 6. 2: Starost udeležencev
63%
31%
3% 2% 1%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
21-30 let 31-50 let do 20 let 51-60 let 61 let ali več
Starost
45
19 % jih je imelo pridobljeno magistrsko izobrazbo. Kar 4 % je bilo takih, ki so imeli pridobljeno le osnovnošolsko izobrazbo, medtem ko je 1 % imel opravljen doktorat. Podatki so prikazani v stolpčnem diagramu na sliki 6.3.
Sledilo je vprašanje o delovni dobi udeležencev ankete. Več kot polovica (57 %) je imela v trenutku reševanja ankete od 0 do 5 let delovne dobe. V kategoriji med 5 in 15 let delovne dobe je bilo 36 % anketiranih, v kategoriji 15 do 25 let 3 % v kategorijah 25 in 35 let ter 35 ali več let pa po 2 %.
44%
32%
19%
4% 1%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
Visokošolska ali Univerzitetna
Srednja šola Magisterij Osnovna šola Doktorat
Izobrazba
Slika 6. 3: Izobrazba udeležencev
46
Pri vprašanju oblike zaposlitve je 59 % delo opravljalo s pogodbo za nedoločen čas; 16 % je bilo takšnih s pogodbo za določen čas; kar 25 % pa je izbralo možnost drugo. Anketirance sem prosila, naj pri odgovoru drugo dopišejo, za kakšno obliko zaposlitve gre. Prevladovali so samostojni podjetniki (s. p.).
Pogodba za nedoločen čas; 59%
Pogodba za določen čas; 16%
Drugo; 25%
Oblika zaposlitve
Pogodba za nedoločen čas Pogodba za določen čas Drugo 57%
36%
3% 2% 2%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
0-5 let 5-15 let 15-25 let 25-35 let 35 ali več let
Delovna doba
Slika 6. 4: Delovna doba udeležencev
Slika 6. 5: Oblika zaposlitve
47 2. Sklop: Prezentizem
Pri prvem vprašanju, vezanem na pojav prezentizma, sem anketirance prosila, naj opredelijo, ali so se na delovno mesto že kdaj odpravili kljub zdravstvenim ali drugim težavam. Večina je odgovorila pritrdilno (53 %).
Zanimalo me je, v kolikšni meri so za prezentizem značilne posledice na delovnem mestu občutili tisti, ki so se na delo že kdaj odpravili z zdravstvenimi ali drugimi težavami. Pri vsaki navedeni možni posledici so anketiranci morali označiti pogostost le-te. Izbirali so med možnostmi: nikoli, redko, včasih, pogosto in vedno. Glede na odgovore je na delovnem mestu kot posledica zdravstvenih ali drugih težav z vrednostjo 3,5 prevladovala utrujenost; nato so sledili problemi s koncentracijo (2,9), potreba po več odmorih (2,8), počasnejše opravljanje dela (2,7) ter opravljanje dela s strani drugih z vrednostjo 1,6. Podatki so z vodoravnim stolpčnim diagramom predstavljeni na sliki 6.7.
Tisti, ki so na delo že kdaj odšli z zdravstvenimi ali drugimi težavami;
Tisti, ki niso nikoli na delo odšli z zdravstvenimi ali
drugimi težavami; 47%
Tisti, ki so na delo že kdaj odšli z zdravstvenimi ali drugimi težavami Tisti, ki niso nikoli na delo odšli z zdravstvenimi ali drugimi težavami
Slika 6. 6: Odhod na delo z zdravstvenimi ali drugimi težavami
48
Anketirance sem nato prosila, naj navedejo razlog za prihod na delo kljub zdravstvenim ali drugim težavam. Na voljo so imeli več možnih odgovorov. Najpogostejši razlog je bila pravzaprav lojalnost podjetju (44 %); 30 % jih je to počelo po zgledu ostalih zaposlenih. Po 16 % vsak sta dobila razloga strah pred izgubo zaposlitve ter strah pred izgubo bonitet. Le 8 % jih je verjelo, da takšno početje daje dober zgled podjetju. Možnost drugo je izbralo kar 30 % anketiranih; prosila sem jih, naj pri tej izbiri podajo utemeljitev. Razlogi so se navezovali predvsem na dovolj dobro počutje, na boljše plačilo ob prihodu oziroma slabše ob neprihodu;
predvsem je bilo veliko takih, ki so bili edini, ki so znali opravljati svoje delo zaradi
»podhranjenosti kadra«.
1,6
2,2
2,7 2,8
2,9
3,5
1 2 3 4 5
Opravljanje dela s strani drugih Predčasni odhod iz dela Počasnejše opravljanje dela Potreba po več odmorih Problemi s koncentracijo Utrujenost
1- nikoli 2- redko 3-včasih 4- pogosto 5- vedno
Slika 6. 7: Posledice prihoda na delo z zdravstvenimi ali drugimi težavami
49
3. Sklop: Absentizem
Sledil je sklop vprašanj, ki so se navezovala na pojav absentizma. Sprva me je zanimalo, koliko je takšnih, ki so delovnem mestu že kdaj koristili bolniški dopust tudi takrat, ko niso imeli nikakršnih zdravstvenih ali drugih težav, torej ko so bili zdravi. Med vsemi anketiranimi jih kar 95 % tega ni storilo nikoli. Podatki so prikazani na sliki 6.9.
44%
Tisti, ki so že koristili bolniški dopust, ko so bili zdravi Tisti, ki niso nikoli koristili bolniškega dopusta, ko so bili zdravi
Slika 6. 8: Razlogi za prihod na delo z zdravstvenimi ali drugimi težavami
Slika 6. 9: Koriščenje bolniškega dopusta, ko ni zdravstvenih ali drugih težav
50
Od anketirancev sem želela izvedeti, ali po njihovem mnenju na njihovem delovnem mestu prihaja do zlorab bolniškega dopusta. Večina (66 %) jih je bila mnenja, da do zlorab ne prihaja;
ostalih 34 % je bilo nasprotnega mnenja. Podatke s tortnim diagramom prikazuje slika 6.10.
Pri naslednjem in zadnjem vprašanju tega sklopa sem tiste, ki so bili mnenja, da na njihovem delovnem mestu prihaja do zlorab bolniškega dopusta s strani ostalih zaposlenih označijo pogostost le-teh. 45 % jih je bilo mnenja, da so te zlorabe le občasne, 42 % pa ,da so pogoste.
Le 13 % jih je bilo mnenja, da so zlorabe redke; nihče ni bil mnenja, da se dogajajo vedno.
Prihaja do zlorab bolniškega dopusta;
34%
Ne prihaja do zlorab bolniškega
dopusta; 66%
Prihaja do zlorab bolniškega dopusta Ne prihaja do zlorab bolniškega dopusta
13%
45% 42%
0%
0%
5%
10%
15%
20%
25%
30%
35%
40%
45%
50%
Redko Včasih Pogosto Vedno
Slika 6. 10: Mnenje o zlorabi bolniškega dopusta s strani ostalih zaposlenih
Slika 6. 11: Pogostost zlorabe bolniškega dopusta s strani ostalih zaposlenih
51
Na podlagi prej analiziranih podatkov lahko zdaj potrdim ali ovržem svojo delovno hipotezo.
Hipoteza 1: Med zaposlenimi pogosto prihaja do zlorabe bolniškega dopusta.
Svojo hipotezo lahko ovržem; namreč med vsemi vprašanimi je bila večina (95 %, slika 6.9) takih, ki zase pravijo, da nikoli niso zlorabili bolniškega dopusta. Tudi pri vprašanju, ali po njihovem mnenju ostali zaposleni zlorabljajo bolniški dopust, je bilo več takih, ki so bili mnenja, da do zlorab ne prihaja (66 %, slika 6.10); pri vprašanju pogostosti teh zlorab je prav tako prevladal odgovor včasih (45 %, slika 6.11) in ne odgovor pogosto.
4. Sklop: Stres na delovnem mestu
Pri naslednjem sklopu me je predvsem zanimala prisotnost stresa na delovnem mestu ter vzroki zanj. Sprva sem anketirance prosila, naj opredelijo, ali so se že kdaj soočili s stresom na delovnem mestu. Kar 94 % se jih je s tem pojavom že soočilo. Podatki so prikazani v tortnem diagramu na sliki 6.12.
Nato me je zanimalo, v kolikšni meri so določeni dejavniki vplivali na nastanek stresa na delovnem mestu pri anketirancih. Prosila sem jih, naj pri vsakem možnem navedenem vzroku označijo njegovo pogostost. Izbirali so med možnostmi: nikoli, redko, včasih, pogosto in
Tisti, ki so se s stresom na delovnem mestu že Tisti, ki se s
stresom na delovnem mestu še
niso soočili; 6%
Tisti, ki so se s stresom na delovnem mestu že soočili Tisti, ki se s stresom na delovnem mestu še niso soočili
Slika 6. 12: Prisotnost stresa na delovnem mestu
52
vedno. Raziskava je pokazala, da je z vrednostjo 3,3 najpogostejši vzrok za nastanek stresa na delovnem mestu med danimi izbirami potreba po visoki hitrosti dela. Z vrednostjo 3 je sledil stres, povezan z medosebnimi odnosi na delovnem mestu. Sledila je izbira veliko pritiska s strani nadrejenih z vrednostjo 2,9. Sledili sta izbiri zunaj običajne delovne ure (2,8) ter vprašanje smiselnosti dela (2,7). Podatki so z vodoravnim stolpčnim diagramom prikazani na sliki 6.13.
Sledilo je še zadnje vprašanje tega sklopa, kjer me je zanimalo, ali se lahko ob nastanku stresa na delovnem mestu zaposleni po pomoč obrnejo na svoje nadrejene. Le nekoliko več kot polovica anketiranih (54 %) se je lahko po pomoč obrnila na nadrejene; ostalih 46 % jih ni imelo te možnosti.
2,7 2,8
2,9 3
3,3
1 2 3 4 5
Vprašanje smiselnosti dela Izven običajne delovne ure Veliko pritiska s strani nadrejenih Medosebni odnosi Potreba po visoki hitrosti dela
1- nikoli 2- redko 3-včasih 4- pogosto 5- vedno
Slika 6. 13: Vzroki za nastanek stresa na delovnem mestu
53
Na podlagi prej analiziranih podatkov lahko sedaj potrdim ali ovržem svoji dve delovni hipotezi, ki se navezujeta na pojav stresa na delovnem mestu.
- Hipoteza 2: Večina zaposlenih se srečuje s pojavom stresa na delovnem mestu.
Hipotezo lahko potrdim, saj rezultati ankete kažejo, da se kar 94 % (slika 6.12) srečuje s stresom na delovnem mestu.
- Hipoteza 3: Večina tistih, ki se srečujejo s stresom na delovnem mestu, se po pomoč k nadrejenemu ne more obrniti.
Hipoteze ne morem niti potrditi niti ovreči, saj rezultati kažejo, da je razlika med skupinama zelo majhna, kar kaže na pomanjkanje statistično značilnih razlik.
5. Sklop: Kadrovske prakse
Zadnji sklop vprašanj se je navezoval na (ne) prisotnost kadrovskih praks na delovnih mestih anketiranih. Pri prvem vprašanju me je zanimalo, ali so v slovenskih podjetjih prisotni team buildingi. Več kot polovica (54 %) anketiranih se na delovnem mestu s to prakso še ni srečala.
Odgovore prikazuje tortni diagram na sliki 6.15.
Tisti, ki so se po pomoč lahko obrnili
k nadrejenim; 54%
Tisti, ki se na nadrejene niso mogli obrniti; 46%
Tisti, ki so se po pomoč lahko obrnili k nadrejenim Tisti, ki se na nadrejene niso mogli obrniti
Slika 6. 14: Pomoč pri premagovanju stresa na delovnem mestu s strani nadrejenega
54
Na tistih delovnih mestih, kjer so organizirani team buildingi, prevladujejo zabavni (59 %).
38 % vprašanih pravi, da so na njihovih delovnih mestih tako zabavni kot strokovni team buildingi; ostalih 3 % opredeljuje le prisotnost strokovne oblike le-teh. Podatki so s tortnim diagramom prikazani na sliki 6.16.
Zabavni; 59%
Strokovni; 3%
Oboje; 38%
Zabavni Strokovni Oboje
Team buildingi so;
46%
Team buildingov ni;
54%
Team buildingi so Team buildingov ni
Slika 6. 15: Prisotnost »Team buildingov«
Slika 6. 16: Oblike »Team buildingov«
55
Med vsemi anketiranci je več takšnih, ki na svojem delovnem mestu nima ponujene možnosti dela od doma (53 %). Upoštevati je treba dejstvo, da je v zadnjem letu veliko delavcev bilo primorano delo opravljati od doma zaradi epidemije covida-19.
Na sliki 6.18 je razvidno, da ima večina anketiranih (60 %) na delovnem mestu organizirana raznorazna izobraževanja.
Zanimalo me je, ali je na delovnih mestih anketirancev prisotna praksa skrajšanega delovnega časa, zato sem jih prosila, naj opredelijo, koliko časa traja njihov delovni dan (slika 6.19).
Na voljo; 47%
Ni na voljo; 53%
Na voljo Ni na voljo
So organizirana;
Niso organizirana; 60%
40%
So organizirana Niso organizirana
Slika 6. 17: Možnost dela od doma
Slika 6. 18: Prisotnost organiziranih raznoraznih izobraževanj
56
Večina (75 %) ima 8-urni delavnik; 8 % jih ima 12-urni delavnik; 6-urni delavnik ima 8 % vprašanih; 11 % jih je izbralo možnost drugo. Pri izbiri drugo sem anketirance prosila, naj svoj odgovor utemeljijo. Odgovori so bili različni; nekaj jih je navedlo 10-urni delavnik, nekaj 7-urni, nekaj pa jih ni moglo opredeliti točnega urnika, saj naj ta ne bi bil določen; naj bi namreč bil odvisen od obdobja in količine dela.
Sledilo je vprašanje o opravljenem perspektivnem pogovoru na delovnem mestu. Pri tem vprašanju so bili rezultati enaki. 50 % anketirancev je perspektivni pogovor že kdaj opravilo;
50 % ga ni še nikoli. Podatki so s tortnim diagramom prikazani na sliki 6.20.
6%
75%
8% 11%
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
80%
6 urni 8 urni 12 urni Drugo
Tisti, ki ga še niso; 50%
Tisti, ki so ga že kdaj opravili; 50%
Tisti, ki ga še niso Tisti, ki so ga že kdaj opravili
Slika 6. 19: Dolžina delovnika v enem dnevu
Slika 6. 20: Vprašanje o opravljenem perspektivnem pogovoru
57
V zadnjem delu raziskave sem od anketirancev želela izvedeti, prisotnost katerih od ponujenih kadrovskih praks, bi po njihovem mnenju bila učinkovita pri zmanjševanju odsotnosti in stresa na delovnem mestu. Možna je bila izbira več odgovorov. Na sliki 6.21 lahko vidimo, da je kar 58 % anketirancev izbralo prakso skrajšanega delovnega časa; 54 % jih je bilo mnenja, da bi veliko pripomogel perspektivni pogovor; 41 % jih je izbralo možnost team buildinga; delo od doma jih je izbralo 33 % in 30 % jih je izbralo izobraževanja.