2 PISMENOST
8.1 Analiza anketnega vprašalnika
Vzgojitelji in vzgojiteljice so reševali anketne vprašalnike z enakimi vprašanji.
Analiza 4. anketnega vprašanja:
Anketiranci so razvrščali 4 komunikacijske dejavnosti (poslušanje, govorjenje, branje, pisanje) po pogostosti uporabe v dveh starostnih skupinah.
Tabela 8. 4: Število (f) in strukturni odstotek (f%) po pogostosti komunikacijskih dejavnosti v 1. in 2. starostni skupini
Med najpogosteje uporabljenimi komunikacijskimi dejavnostmi v vrtcu sta prav gotovo poslušanje in govorjenje, ki sta po pogostosti uporabe na prvih dveh mestih. Branje in pisanje pa sta bila razvrščena kot manj pogosto oz. najmanj pogosto uporabljena v vrtcu.
Vzgojiteljice 1. starostnih skupin so kot najpogosteje uporabljeno komunikacijsko dejavnost opredelile govorjenje (56, 5 %), pogosto uporabljena komunikacijska dejavnost je tudi poslušanje (39, 1 %). 1 vzgojiteljica pa je kot najpomembnejšo dejavnost izbrala pisanje.
Branje v 1. starostni skupini ni najpogosteje uporabljeno, sta ga pa 2 vzgojiteljici izbrali kot pogosto uporabljeno komunikacijsko dejavnost.
Vzgojiteljice in vzgojitelj 2. starostnih skupin so ravno tako kot vzgojiteljice 1. starostnih skupin opredelili govorjenje (71, 0 %) kot najpogosteje uporabljeno komunikacijsko dejavnost. Pogosto uporabljeno je tudi poslušanje (25, 8 %). Za branje kot najpogosteje uporabljeno dejavnost se je odločila 1 vzgojiteljica, za pisanje pa noben od vzgojiteljev.
Med manj pogosto in najmanj uporabljenimi komunikacijskimi dejavnostmi v obeh starostnih skupinah otrok sta branje in pisanje. Vzgojiteljice 1. starostnih skupin so za manj pogosto dejavnost v večini opredelile branje (91, 3 %), v tem primeru gre za navidezno branje otrok oz. so vzgojiteljice opazile njihovo željo po branju. Za najmanj pogosto uporabljeno dejavnost pa so označile pisanje (78, 2 %). Vzgojiteljice in vzgojitelj 2. starostnih skupin so pogostost branja in pisanja opredelili v enakem deležu kot najmanj uporabljeno komunikacijsko dejavnost (48, 4 %).
Hipotezo H1, ki pravi, da je najpogostejša komunikacijska dejavnost v vrtcu govor, potrdimo.
Analiza 5. anketnega vprašanja:
Anketiranci so podali mnenje o vplivu družinskega okolja na otroke v procesu porajajoče se pismenosti in podali opažanja, kako ta vpliv opazijo na otrocih.
Graf 8. 4: Grafični prikaz vpliva družinskega okolja na porajajočo se pismenost
Vpliv družinskega okolja na porajajočo se pismenost
54 0
DA NE
Vsi anketiranci so mnenja, da družinsko okolje vpliva na otroke v procesu porajajoče se
Otroci imajo bolj bogat besedni zaklad. 5 11
Otroci so bolj splošno razgledani. 2 5
Otroci več govorijo, pripovedujejo. 10 12
Otroci kažejo več interesa za različne dejavnosti. 1 6
Otroci znajo ravnati s knjigo in jih ta zanima. 8 4
Otroci se zanimajo za pisanje, poznajo določene simbole. 3 4 Otroci so uspešnejši na področjih, ki jih starši spodbujajo. 4 5
Vzgojitelji 1. in 2. starostnih skupin opazijo največji vpliv družinskega okolja na porajajočo se pismenost na področju jezika. Anketiranci 2. starostnih skupin so podali nekoliko več odgovorov, vendar pa so rezultati v obeh starostnih skupinah večinoma enaki. Pri otrocih se vpliv družinskega okolja po mnenju vzgojiteljic in vzgojitelja najbolj odraža tako, da otrok več govori oz. pripoveduje o doživetjih, knjigah itd. Otroci imajo posledično tudi bolj bogat besedni zaklad in so bolj splošno razgledani. Vzgojitelji opažajo tudi, da otroci kažejo ljubezen do knjig – lepše ravnajo z njo, knjiga jih zanima, tudi pogosteje obiskujejo knjižnico itd. Vzgojitelji vpliv družinskega okolja opazijo tudi pri raznih dejavnostih. Na tistih področjih, ki jih starši bolj spodbujajo, so otroci uspešnejši in se jih tudi raje udeležujejo.
Hipotezo H3, ki pravi, da starši otroku najbolj pomagajo k pismenosti s pogovorom in skupnim branjem, delno potrdimo. Bogat besedni zaklad, večja splošna razgledanost, lepše ravnanje s knjigo in ostali odgovori anketirancev so namreč posledica komunikacije otrok s starši, torej je pogovor otrok s starši zelo pomemben na poti k pismenosti. Vpliva skupnega branja v družinskem okolju pa iz odgovorov anketirancev ni razbrati oz. ni eno od najpomembnejših pri porajajoči se pismenosti. Iz preučene literature pa vemo, da je tudi skupno branje pomemben element pri porajanju pismenosti v vrtcu.
Analiza 6. anketnega vprašanja:
Anketiranci so na osnovi štiristopenjske letvice ocenili, kako pogosto se poslužujejo dejavnosti z raznimi besedili. Rezultate smo podali za vsako starostno skupino otrok v njej, 8 vzgojiteljic pa to počne pogosto. 13 vzgojiteljic otrokom pogosto pokaže, kje v knjigi so slike in kje besedilo, 8 vzgojiteljic pa to počne redko. Le 2 vzgojiteljici to počneta vsak dan. Menimo, da je razlog za to, da večina otrok to že ve in vzgojiteljice tega zato ne poudarjajo vsakodnevno. Vsakodnevno (13) in pogosto (10) si vzgojiteljice z otroki ogledujejo slike in jih tudi opisujejo. Pogosto (13) je tudi branje preprostih besedil otrok.
Vsak dan to počne 7 vzgojiteljic, redko pa 3. Stvarnih besedil pa vzgojiteljice 1. starostnih skupin ne berejo vsak dan. Teh dejavnosti se 8 vzgojiteljic poslužuje pogosto, 15 vzgojiteljic pa se jih poslužuje redko. Iz analize vprašanj je razvidno, da se vzgojiteljice poslužujejo vseh dejavnosti in niso v nobenem odgovoru označile, da se določene dejavnosti ne poslužujejo.
Graf 8. 6: Grafični prikaz pogostosti izvajanja dejavnosti z besedili v 2. starostni skupini
Tudi vzgojitelji 2. starostnih skupin otrokom vsakodnevno (16) in pogosto (15) berejo knjige in jim kažejo ilustracije. 6 vzgojiteljev otrokom vsak dan pokaže, kje v knjigi so slike in kje besedilo, 13 vzgojiteljev to počne pogosto, 11 redko, eden od vzgojiteljev pa se nikoli ne poslužuje te dejavnosti. Razlog je verjetno v tem, da otroci to že vedo. Pogosto (21) si vzgojitelji tudi ogledujejo slike z otroki in jih opisujejo, 9 jih to počne vsak dan, eden od vzgojiteljev pa se te dejavnosti poslužuje redko. Otrokom 10 vzgojiteljev vsak dan bere preprosta besedila, 21 vzgojiteljev pa pogosto. Vzgojitelji otrok 2. starostnih skupin pogosteje kot vzgojiteljice otrok 1. starostnih skupin otrokom berejo tudi stvarna besedila. To delata vsak dan 2 vzgojitelja, pogosto 22 vzgojiteljev in redko 7 vzgojiteljev.
Hipotezo H4, ki pravi, da vzgojitelji in vzgojiteljice otrokom v vrtcu ob branju knjig kažejo slike, potrdimo.
Hipotezo H5, ki pravi, da v vrtcu prevladuje branje preprostih besedil, potrdimo.
Hipoteze H6, ki pravi, da vzgojitelji in vzgojiteljice otrokom v vrtcu berejo malo stvarnih besedil, ne moremo potrditi.
Analiza 7. vprašanja:
Anketiranci so odgovorili, koliko napisov v igralnici otroci že poznajo.
Graf 8. 7: Grafični prikaz, koliko otroci poznajo napise v igralnici Koliko napisov poznajo otroci v igralnici?
0%
10%
20%
30%
40%
50%
60%
70%
vse veliko malo nobenega
Poznavanje napisov
Odstotni delež odgovorov
1. starostna skupina otrok 2. starostna skupina otrok
Vzgojiteljice otrok 1. starostnih obdobij menijo, da otroci ne poznajo vseh napisov v igralnici.
22 % vzgojiteljic je mnenja, da otroci poznajo veliko napisov v igralnici, 43 % jih meni, da otroci poznajo malo napisov v igralnici. 35 % vzgojiteljic pa meni, da otroci ne poznajo nobenega napisa v igralnici. Menimo, da so te odgovore podale vzgojiteljice, ki imajo skupine najmlajših otrok, starosti do 1 ali 2 let. Vzgojiteljice otrok 2. starostnih skupin pa menijo, da vsi otroci poznajo vsaj malo napisov v igralnici. 26 % vzgojiteljev meni, da otroci poznajo vse napise v igralnici, kar 64 % jih meni, da otroci poznajo veliko napisov, 10 % vzgojiteljev pa meni, da otroci poznajo malo napisov. Noben vzgojitelj pa ni mnenja, da otroci 2.
starostnih obdobij ne poznajo nobenega napisa v igralnici.
Hipotezo H7, ki pravi, da otroci poznajo veliko napisov v igralnici, potrdimo.
Analiza 8. vprašanja:
Anketiranci so pri 8. anketnem vprašanju odgovarjali, ali otroci že sami pišejo in berejo oz. na kakšen način to počnejo.
Graf 8. 8: Grafični prikaz mnenj vzgojiteljev o znanju branja in pisanja otrok Ali otroci sami pišejo in berejo?
56 % vzgojiteljic otrok 1. starostnih skupin meni, da otroci znajo sami brati in pisati, vendar to pokažejo s čečkanjem, navideznim branjem, nekateri pa že rišejo simbole, znake, podobne črkam. Pravih črk še ne pišejo. 44 % vzgojiteljic otrok 1. starostnih skupin pa meni, da otroci sami ne pišejo in ne berejo. Sem verjetno spadajo odgovori vzgojiteljic z najmlajšimi skupinami otrok. Za otroke 2. starostnih obdobij pa kar 94 % vzgojiteljev meni, da otroci znajo brati in pisati, 6 % pa jih meni, da otroci še ne znajo sami brati in pisati.
Tabela 8. 6: Število (f) in strukturni odstotek (f%) odgovorov anketiranih o stopnji branja in pisanja otrok
13 vzgojiteljic otrok 1. starostnih skupin meni, da otroci že pišejo in berejo, kar je 56 % vseh anketiranih v 1. starostni skupini. Te vzgojiteljice so glede na začetne faze pisanja odgovorile, da so vsi otroci že v fazi čečkanja. 53,9 % teh otrok tudi že navidezno bere. 15,4 % otrok pa riše simbole, znake, podobne črkam. Vse vzgojiteljice pa so odgovorile, da otroci 1. starostnih skupin še ne pišejo pravih črk. V 2. starostnih skupinah otrok pa so rezultati nekoliko drugačni. 94 % vzgojiteljev je odgovorilo, da otroci že pišejo in berejo, to je odgovor 29 vzgojiteljev. Od tega jih 58,6 % pravi, da otroci čečkajo. To fazo so vsi že dosegli, vendar jih vzgojitelji verjetno niso označili, ker se čečkanje ne pojavlja več. Vsi vzgojitelji odgovarjajo, da otroci navidezno berejo in rišejo simbole, znake, podobne črkam. 68,2 % otrok 2.
starostnih skupin pa jih tudi že piše prave črke, večinoma so to zapisi svojih imen.
Hipotezo H8, ki pravi, da otroci v vrtcu znajo zapisati svoje ime, za otroke 2. starostnih skupin potrdimo, za otroke 1. starostnih skupin pa jo ovržemo.
Analiza 9. anketnega vprašanja:
Anketiranci so na osnovi štiristopenjske lestvice ocenili, kako pogosto izvajajo dejavnosti glasovnega zavedanja, spoznavanja črk in kako pogosto delajo vaje za grafomotoriko.
Tabela 8. 7: Število (f) in strukturni odstotek (f %) po pogostosti izvajanja dejavnosti glasovnega zavedanja, spoznavanja in poimenovanja črk ter dejavnosti grafomotorike v 1.
in 2. starostni skupini
Graf 8. 9: Grafični prikaz pogostosti urjenja glasovnega zavedanja
Iz grafikona je razvidno, da vzgojiteljice otrok 1. starostnih skupin redko (43, 5 %) ali nikoli (56, 5 %) z otroki ne izvajajo dejavnosti glasovnega zavedanja. Medtem ko 12, 9 % vzgojiteljev otrok 2. starostnih skupin to dejavnost izvaja vsak dan, 61, 3 % vzgojiteljev se dejavnosti glasovnega zavedanja (npr. prvi glas, zadnji glas, zlogovanje) poslužuje vsak dan, 25, 8 % vzgojiteljev pa le redko.
Graf 8. 10: Grafični prikaz pogostosti urjenja dejavnosti spoznavanja in poimenovanja črk Pogostost dejavnosti spoznavanja in poimenovanja črk poimenovanjem črk. 1 vzgojiteljica (4, 3 %) to dejavnost izvaja vsak dan, 21, 7 % vzgojiteljic
pa se te dejavnosti ne poslužuje. Tudi v 2. starostni skupini otrok vzgojitelji dejavnost spoznavanja in poimenovanja črk izvajajo pogosto (77, 4 %). Vsak dan se za njo ne odločajo, 22, 6 % vzgojiteljev pa to dejavnost izvaja redko.
Graf 8. 11: Grafični prikaz pogostosti urjenja dejavnosti grafomotorike Pogostost urjenja dejavnosti grafomotorike
Dejavnost urjenja grafomotorike pa vzgojitelji pogosteje izvajajo kot prejšnji dve dejavnosti.
17, 4 % vzgojiteljic 1. starostnih obdobij grafomotoriko urijo vsak dan, 56, 5 % vzgojiteljic jo uri pogosto in 26, 1 % vzgojiteljic redko. Vzgojitelji 2. starostnih skupin grafomotoriko urijo vsak dan (29, 0 %) in pogosto (71, 0 %). V obeh starostnih skupinah se dejavnosti poslužujejo, saj odgovor nikoli ni bil izbran v nobenem primeru.
Hipotezo H9, ki pravi, da so otroci v vrtcu grafomotorično opismenjeni, potrdimo.
Vzgojitelji so podali nekaj dejavnosti, ki jih izvajajo na področju porajajoče se pismenosti.
Njihove predloge smo združili v večje skupine:
• Fina motorika (gnetenje plastelina, igre z žličkami, prelivanje vode, presipavanje koruze in riža, nizanje perlic, risanje, slikanje, rezanje s škarjami, zapenjanje zadrge, risanje s prsti po različnih materialih, barvanje pobarvank, prerisovanje, trganke).
• Glasovno zavedanje (posnemanje glasov, poslušanje zvokov, šumov, učenje izštevank, igre glasov, izdelovanje plakatov z lepljenjem slik, ki se začnejo na enak glas, poslušanje – kaj slišim, poišči besedo na dani glas, iščejo rimane besede, ploskajo število zlogov, razlikovanje dolgih in kratkih besed).
• Grafomotorične vaje – spoznavanje črk (oblikovanje črk iz plastelina, pisanje imen, delo s črkovno stavnico, pravilna drža pisala, masaža – navidezno pisanje po hrbtu, risanje vzorcev, v knjigah in embalažah iščejo določene črke, črke izrezujejo iz papirja).
• Razvijanje motorike govoril (pihanje vate, napihovanje lic, igra z jezikom, pihanje v vodo po slamici).
• Govor (poimenovanje slik na kocki/plakatih, poimenovanje napisov/naslovov zgodb, pesmi, poimenovanje imen otrok, izmišljanje – pripovedovanje ob slikanicah).
• Orientacija (rajanje po prostoru v različne smeri, povezovanje točk).
• Branje (branje knjig, branje napisov, Malček Bralček).
Tabela 8. 8: Število (f) najpogostejših dejavnosti, ki jih anketiranci izvajajo na področju delajo pa tudi vaje za glasovno zavedanje, razvijajo motoriko govoril in razvijajo govor. Manj predlogov je bilo za razvijanje orientacije in branja. V 2. starostni skupini otrok so vzgojiteljice najbolj izpostavile grafomotorične dejavnosti za spoznavanje črk, veliko je tudi dejavnosti na področju glasovnega zavedanja. Manj kot v vzgojiteljice v 1. starostnih skupinah izpostavljajo dejavnosti za razvoj fine motorike. V 2. starostni skupini otrok se pojavlja več branja. Vzgojitelji so podali še dejavnosti za razvoj govora in nekaj vaj za orientacijo. Niso pa podali nobene dejavnosti za razvoj motorike govoril.
Analiza 10. vprašanja:
Anketiranci so predstavili didaktično igro, ki jo najpogosteje uporabljajo za razvijanje predopismenjevalnih spretnosti. Njihove predloge didaktičnih iger smo združili v večje skupine:
• Didaktične igre z glasovi (igra ugani, kaj vidim, začne se z glasom; ponavljanje različnih glasov, oponašanje zvokov v naravi, živali; igra veriga besed, kjer se beseda začne enako kot končni glas prejšnje besede; igra potujem v ____, s sabo bom vzel ___ – naštevajo predmete na isti glas, kot je začetni glas kraja, kamor potujejo).
• Didaktične igre s črkami (otroci vlečejo kartice s črkami in na to črko povedo besedo; spomin s črkami; igra vesela abeceda: otrok sestavlja sestavljanko, pri tem mu nastaja slika predmeta in zapis s črkami).
• Didaktične igre za razvoj grafomotorike (list formata A3 prilepijo na podlago in ob opisu z obema rokama rišejo, npr. muc lovi miš – miška beži v krogu pred muco, zato rišejo kroge, spirale; prstne igre).
• Didaktične igre za krepitev spomina (Spomin; igre parov: slika, črka).
Tabela 8. 9: Število (f) odgovorov o najpogosteje uporabljeni didaktični igri
1. starostna
Didaktične igre za razvoj grafomotorike 7 2
Didaktične igre za krepitev spomina 3 2
Brez predloga 4 6
SKUPAJ 23 31
Vzgojiteljice v 1. starostni skupini otrok se poslužujejo največ didaktičnih iger za razvoj grafomotorike (7). 5 vzgojiteljic najpogosteje izvaja didaktične igre z glasovi, 4 najpogosteje uporabljajo didaktične igre s črkami, 3 pa didaktične igre za krepitev spomina. 4 vzgojiteljice niso podale nobene didaktične igre. Vzgojitelji v 2. starostni skupini otrok pa najpogosteje uporabljajo didaktične igre z glasovi (13), 8 jih najpogosteje izvaja didaktične igre s črkami. 2 vzgojitelja najpogosteje uporabljata didaktične igre za razvoj grafomotorike in ravno tako 2 vzgojitelja didaktične igre za krepitev spomina. 6 vzgojiteljev otrok 2. starostnih skupin pa ni
Analiza 11. vprašanja:
Anketiranci so odgovarjali na vprašanje, ali se jim zdi področje zgodnjega opismenjevanja v kurikulumu za vrtce dovolj sistematično obdelano.
Graf 8. 12: Grafični prikaz mnenj vzgojiteljev o sistematičnosti na področju zgodnjega opismenjevanja v kurikulumu za vrtce
Ali je področje zgodnjega opismenjevanja v kurikulumu za vrtce dovolj sistematično obdelano?
0 5 10 15 20 25
1. starostna skupina otrok 2. starostna skupina otrok Starostna skupina otrok
Število odgovorov
DA NE
V 1. starostni skupini otrok so mnenja skoraj enakovredna. 12 vzgojiteljic je mnenja, da je to področje v kurikulumu za vrtce dovolj sistematično obdelano, 11 vzgojiteljic pa misli, da ni.
Večje razlike v mnenju se kažejo pri vzgojiteljih otrok 2. starostnih skupin. 20 vzgojiteljev je mnenja, da je področje zgodnjega opismenjevanja v kurikulumu za vrtce dovolj sistematično obdelano, 11 pa se jih s tem ne strinja.
Hipotezo H10, ki pravi, da je področje zgodnjega opismenjevanja v kurikulumu za vrtce dobro sistematično obdelano, potrdimo.
Analiza 12. vprašanja:
Pri 12. vprašanju nas je zanimalo, ali kurikulum za vrtce vzgojiteljem ponuja dovolj usmeritev za izvajanje dejavnosti zgodnjega opismenjevanja in kje najdejo dodatne usmeritve.
Graf 8. 13: Grafični prikaz odgovorov anketirancev o usmeritvah za dejavnosti zgodnjega opismenjevanja v kurikulumu za vrtce
Ali kurikulum za vrtce ponuja dovolj usmeritev za izvajanje dejavnosti zgodnjega opismenjevanja?
0 5 10 15 20
1. starostna skupina otrok 2. starostna skupina otrok Starostna skupina otrok
Število odgovorov
DA NE
Pri vzgojiteljih v 1. in 2. starostni skupini otrok prevladuje mnenje, da kurikulum za vrtce ne ponuja dovolj usmeritev za dejavnosti zgodnjega opismenjevanja. 9 vzgojiteljic otrok 1.
starostnih skupin je mnenja, da kurikulum za vrtce ponuja dovolj usmeritev za področje zgodnjega opismenjevanja, 14 vzgojiteljic pa se s tem ne strinja. V 2. starostni skupini otrok pa 13 vzgojiteljev odgovarja, da je ponujenih dovolj usmeritev, 17 pa jih odgovarja, da ni dovolj usmeritev na področju zgodnjega opismenjevanja.
Hipotezo H11, ki pravi, da kurikulum za vrtce ne ponuja dovolj usmeritev za dejavnosti zgodnjega opismenjevanja, potrdimo.
Tabela 8. 10: Število (f) odgovorov o dodatnih usmeritvah na področju zgodnjega
Dodatne usmeritve tako vzgojiteljice otrok 1. starostnih obdobij kot vzgojitelji 2. starostnih obdobij najdejo predvsem v drugi strokovni literaturi. Nekaj usmeritev pa pridobijo na izobraževanjih in na internetu. 2 vzgojitelja otrok 2. starostnih obdobij najdeta usmeritve še v otroških revijah, 1 vzgojiteljica iz 1. starostne skupine otrok pa najde usmeritve za področje zgodnjega opismenjevanja tudi v zapiskih iz fakultete.
Več kot polovica vzgojiteljev otrok 1. in 2. starostnih skupin ne bi nič spremenila na področju zgodnjega opismenjevanja v kurikulumu za vrtce, saj je nekaterim všeč, da je kurikulum tako odprt za vse ideje, in se strinjajo, da so cilji jasni. Vzgojitelji, ki želijo spremembe v
opismenjevanja več konkretnih primerov dejavnosti, več ciljev, 1 vzgojitelj otrok 2. starostnih skupin pa želi bolj posamezno opredelitev.