ANALIZA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV

V postopku vsebinske kvalitativne analize intervjujev ¹ sem glede na zastavljena raziskovalna vprašanja in kode drugega reda deduktivno oblikovala 6 glavnih vsebinskih kategorij:

1. Kategorija: Prehodi med matično in rejniško družino 2. Kategorija: Razpetost med matično in rejniško družino 3. Kategorija: Sodelovanje med družinama

4. Kategorija: Podpora strokovnih služb za sodelovanje med rejniki in biološkimi starši 5. Kategorija: Sistem rejništva v Sloveniji

6. Kategorija: Predlogi za izboljšavo rejniškega sistema pri nas

V prikazu rezultatov odgovarjam na raziskovalna vprašanja tako, da kategorije odgovorov opredelim s kodami drugega reda in jih podkrepim z izjavami iz pogovorov z udeleženci raziskave. Sklepna spoznanja za posamezno raziskovalno vprašanje povezujem in interpretiram tudi z relevantno literaturo in lastnimi razmisleki. Poševen tisk v besedilu označuje citate intervjuvancev.

RV1: Kako otrok doživlja rejniško in kako matično družino?

Na to raziskovalno vprašanje odgovarjam z rezultati pridobljenimi v okviru vsebinske kategorije »Prehodi med matično in rejniško družino«. Kategorija se nanaša na to, kako otroci v rejništvu doživljajo prehod iz matične v rejniško družino, kako doživljajo rejniško družino in kako matično. Vključuje tudi doživljanje otroka v očeh bioloških in rejniških staršev.

Kategorija vključuje naslednje kode drugega reda: stiske ob prehodu iz matične v rejniško družino, otrokovo doživljanje rejniške družine, vzpostavljanje razlik med biološkimi in rejniškimi otroki, vplivi dejavnikov zunanjega okolja na otrokovo doživljanje rejniške družine, povezanost in stiki otroka z matično družino.

Tabela 3 Stiske ob prehodu iz matične v rejniško družino

Koda 2. reda: Stiske ob prehodu iz matične v rejniško družino

Otroci Rejniški starši Biološki starši

- Občutki zmedenosti -Nerazumevanje in prepiri z biološkimi otroki rejnikov -Hrepenenje po domu -Zdravstvene težave

-Zadrževanje svojih občutkov

- Preplašenost otroka in neutolažljivi jok ter bruhanje ob hudi stiski

-Potreben čas za vzpostavitev zaupanja -Nemirnost in agresivno vedenje otrok

-Težave z učenjem -Velike posledice nasilja -Otrokova potreba po ljubezni

-Začetna kriza

-Uporniško vedenje otroka -Izogibanje rejniški družini in zahajanje v gostilno

-Hrepenenje po domu

1 Prikaz kodiranja enega intervjuja se nahaja v prilogi.

34

Tabela 4 Vzpostavljanje razlik med biološkimi in rejniškimi otroki

Koda 2. reda: Vzpostavljanje razlik med biološkimi in rejniškimi otroki

Otroci Rejniški starši Biološki starši

-Rejniški otroci niso smeli sedeti skupaj z biološkimi otroki

-Rejniški otroci veljali za umazane

-Rejniška deklica si je morala sama kupovati šolske

potrebščine in kriti šolske izlete

-Med biološkimi in

rejniškimi otroki ne sme biti razlik

-Občutek hvaležnosti, da so rejniki otroka vzeli za svojega.

Tabela 5 Otrokovo doživljanje rejniške družine

Koda 2. reda: Otrokovo doživljanje rejniške družine

Otroci Rejniški starši Biološki starši

-Sprejemanje rejniške družine kot nekaj naravnega

-Dobro počutje otroka in lep odnos z rejnico potrebno je začeti počasi - Posredni prehod v rejništvo boljša možnost od

neposrednega prehoda

-Sprejemanje rejništva -Želja po vrnitvi otroka v matično družino

-Hrepenenje po združitvi matične družine

35

Tabela 6 Vplivi dejavnikov zunanjega okolja na otrokovo doživljanje rejniške družine

Koda 2. reda: Vplivi dejavnikov zunanjega okolja na otrokovo doživljanje rejniške družine

Otroci Rejniški starši Biološki starši

-Nesprejemanje rejniške deklice s strani sovrstnikov

-Neprijetni občutki rejniških otrok ob postavljanju vprašanj s strani sovrstnikov

-Družba je kruta do drugačnih -Družba ne pozna rejništva -Negativni komentarji vplivali na otroke v rejništvu in

biološke otroke rejnikov

-Nesprejemanje

drugačnosti zaradi odzivov sovrstnikov

Tabela 7 Povezanost in stiki otroka z matično družino

Koda 2. reda: Povezanost in stiki otroka z matično družino

Otroci Rejniški starši Biološki starši

-Odnos z biološko mamo -Zamera do biološkega očeta -Prekinitev stikov z očetom korenin in biološke družine -Stiska ob stikih z

biološkimi starši

-Zbujanje, nočne more in nemir ob prihajajočih stikih z mamo

-Telesni spomin iz otroštva -Zamera do bioloških staršev - Želja otroka po združitvi matične družine

Ob prehodu iz matične v rejniško družino otroci lahko doživljajo stisko, ki se kaže na različne načine. R1 izpostavlja, da se je 5 letni fantek, ko je prišel v rejniško družino bal zaspati sam, ponoči je neutolažljivo jokal, ob hudi stiski pa tudi bruhal. »To jokanje ponoč. Nisi ga mogu pomirit. Ti si biu zravn, držov si ga, on se je pa kr metov, pa jokov pa jokov.. sej nisi več vedu kaj nardit. Pa sm hodila z njim, pa v naročju sm ga mela, ampak se sploh ni mogu pomirit, kukr da bi biu v enmu transu in se sploh ni mogu zbudit iz tega. In ta fantk je biu ful preplašen, on ni nikol sam spau ane. On je recimo pol na trenutke kr bruhov, zarad tega ker mu je blo tko grozn. Recmo, da je pričakvou mamico, mamice pa ni blo.. on je kr iz lepga bruhov.« R2 poudarja, da je pri zmanjševanju otrokovih stisk pomembno, da otrok občuti varnost in ljubezen. »In bistvo vsega je, da mu pokažeš, da ga maš rad ane. Recimo on se je zbujal, pa da si ga stisnu- kaj je narobe, ubistvu je pomembno da se pogovarjaš. Pa da ga stisneš…čeprov otroci k pridejo sem, se ne znajo crklat, ker niso tega vajeni od doma. In je treba počas začet.«

S tem se strinja tudi R1: »Nč druzga kukr da si z njim, da ga objameš in držiš. Kle ni blo druzga..

Pa pokazat, da ga maš rad ane.« R3 opozori na posledice nasilja, ki ga je otrok kot dojenček doživel v matični družini. »Recimo pr enem sm opazu, da je na začetku zelo težko prenašal vpitje.. no, sej še dons zelo težko to prenaša. Vidš ga, da se skup zloži, rata nemiren, neha funkcionirat pravzaprav.. vidš, da je dau nekej skos.« Prehod v matično družino je lažji, če ni neposrednega prehoda in če otrok v rejništvo pride kot dojenček, kar izpostavlja R3. »Naša hčerkica ni pršla direkt v rejniško družino, ampak je bla vmes še 3 tedne v kriznem centru.

Tkoda ubistvu ni blo neposrednega prehoda, tukej ni blo nobenih težav. Je pa pršla kot dojenček

36

in primarna navezanost se je pol razvila s čist drugo osebo.« Tudi O1 je v rejniško družino prišla kot mala punčka, stara manj kot dve leti. Ko je začela razumevat svoj specifičen položaj med dvema družinama, se spominja, da so jo na začetku spremljali mešani občutki, a je kmalu razumela situacijo in jo tudi sprejela. »Na začetku je blo mau čudn. Spomnm se, da mi ni blo jasn zakaj jo morm klicat R2, zakaj ne mamica. In pač to...pol sem pa začela razumevat, da sem pač zdej v tej družini, ta ženska je zato tukej da skrbi zame, da me vzgaja, da mi da hrano na mizo, da me oblač... in pač sm nekak tko dojemala vse. Se mi zdi, da sm kr hitr razumela tole situacijo in jo sprejela.«

Starejši otroci oz. mladostniki ki pridejo v rejniško družino že bolj razumejo svoj položaj, zato se lahko zgodi, da svojo situacijo težje sprejmejo, poleg tega so pogosto močno zaznamovani s težkimi izkušnjami iz matične družine. R1: »Fant k je pršu k nam 6 let pa pou star… rabu je dolg časa, da je zaupov. Pri njem je trajalo kar 5 let bi rekla. On je bil star 6 let pa pol, bil je pretepen.. Pa dolgo časa ni nobenga spustu bliz... bil je pa tud precej tak agresiven, nikakor ga nismo mogli umirit, težko se je tud učil, ker on je hodu že v prvi razred.«

O3 je v rejniško družino prišla z osmimi leti, O2 pa s trinajstimi leti. Oba se spominjata težkih začetkov. Prehod iz matične družine v rejniško je bil pri O3 otežen tudi zaradi bioloških otrok rejnikov, ki je niso lepo sprejeli medse. »Jest sm bla ko nek tujek tam in ubistvu vsi trije so se nad mano spravlal.. vse kar je blo.. vse kar je tamali naredu, sem bla vse jest kriva. Jest sm se grozn počutla... skos sm upala, da bom šla domov k mami.. sm mela takrt ful zdravstvenih problemov. Skos sm bla v bolnci, mela sm ful pritiska, bolna sm bla skos in skos so rekli, da je to čustveno. Ker jest sm pa to skos v seb skrivala, jest nism nč povedala, nism nč govorila. Vse sm sam v seb notr zadržvala.«

O2 je pri prehodu v rejniško družino pogrešal priprave na rejništvo. Izpostavil je neposreden prehod iz matične v rejniško družino zaradi krizne situacije, v kateri se je znašel. »No k gre en v rejništvo, naj bi kkšne 3 vikende prej tam preživeu.. kao da pride na obisk, mal pogleda, se jih mal navad… pr men je blo pa vse na hitr pa direkt. Na socialni smo se dobil pač z rejnico, pa mojedva tastaredva sta bla še, pol me je pa mami pelala k rejnikom.«.. //.. »Sej nekak sm vedu zakaj se gre. Sm dojemal stvar ane.. vrjetn je blo tko bolš za vse. Vedu sm, da je tko treba..

pa sm si reku: glej, za enkrat bo tko.. sej začetek je težk, ampk pol k sm se enkrat navadu folka…

Ene pol leta sm rabu, da sm se jih res navadu.« Tudi njegova biološka mama B2 izpostavlja težek prehod O2 iz matične v rejniško družino, in sicer pravi: »Na začetku je sicer bla kriza, ker je biu upornik ane, normalno. In so ga dal v red, so ga naučil delat. Tam so ble meje postavljene.. k recimo iz šole ni hodu domov ane, ga je rejnik hodu iskat pred šolo. O2 je šu pa kr v oštarijo, sj veš. Pa kofe, pa cigareti...«

Prehod iz matične v rejniško družino otroci doživljajo na različne načine, odvisen je od situacije in starosti otroka. Prav tako pa tudi rejniško družino otroci opisujejo različno. O1 rejniško družino sprejema kot nekaj naravnega, v njej se dobro počuti, s svojo rejnico pa ima tudi zelo lep odnos. »Zame je to čist normaln ta rejniška družina. Že 15 let živim tako in zato mi gre včasih res na živce, da se enim smilm zarad tega. Nočem se nobenmu smilt, ker men je čist super. Ne jokam vsakih 5 minut hočm mamico, hočm atija.. to je brez veze. Še kr sm punca, mam velik upanja. Men je čist okej, R1 je res neverjetna ženska, me je super vzgojila.. sm zrasla v tako punco kukr je treba ane. Ful sm ji hvaležna.« V rejniški družini je zgradila svoj občutek doma, sprejetosti in varnosti: »Moj dom je zmerej pri R1. Ker to jest tud čutm v srcu. In pač tko.. R1 bo vedno po srcu moja mamica in tega dejstva ne morm spremenit. Jest zmerej rečem:

jest grem domov in nimam v mislih mamice, ampak R1. Ne morm si pomagat, ampak tko je.«

Tudi njena biološka mama B1 je hvaležna rejnici svoje hčerke in vesela, ker je O1 zadovoljna v rejniški družini. »Ona je naš popotnik. Zmer živlene v kufrih ane. Ampak prav: jest uživam tkole.. pač zdej ma rada rejnico, jest to sprejemam. Razumem, da je navezana nanjo.«

Tudi O2 je odlično sprejel svojo situacijo in se v rejniški družini počuti razumljenega in sprejetega, vendar rejnika ne dojema kot očeta in mamo, vendar bolj kot skrbnika. Vlogo

37

rejniške družine vidi bolj v nudenju osnovnih potreb. »Res sta fajna, ampak jest pač vem, da sta rejnika moja skrbnika, da bi jih pa dojemal kot mamico al pa atija pa ne. Dobr, je neka taka navezanost, to ne bom reku. Onedva sta bla zame tista, k sta mi dala streho nad glavo, mi pomagala pr šoli in take stvari… in za to sm jima res hvaležn.«

Za razliko od O1 in O2, pa O3 ni imela dobre izkušnje znotraj rejništva. Zamenjala je kar 3 rejniške družine, nikjer pa se ni počutila sprejeto in ljubljeno. V prvi rejniški družini je niso sprejeli biološki otroci rejnikov, zato so se čez nekaj časa odločili, da ne more biti več pri njih.

Namestili so jo v drugo rejniško družino, kjer so rejniške otroke izkoriščali predvsem za delo na kmetiji. V družini je bila pol leta, potem pa je skupaj s svojim polbratom pobegnila nazaj k očetu. »Tist dan, ko so me s centra pripeljali tja, sem se res dobr počutila. Vse je blo lepo. Pol k so pa iz centra šli, se je pa vse obrnl. Že ubistvu tist moment. Pol pa nismo smel za isto mizo sedet, ko so oni sedel. In pol so nam oni rekl, da en dan v letu maš pa čist frej, ko ni treba nič delat.. drugač pa skos skos. Zjutrej recimo preden si šu v šolo si mogu it v hlev, pomolzit kravo..

men je blo to ful čudn ane. Jest sm se krave bala. Jest nism krave nikol prej tak od bliz vidla.«

..//.. »Pa tepl so nas skos.. tle so nas res tepl.« Dekle je bilo tudi v matični družini deležna nasilja s strani očeta, zato so jo čez 2 leti namestili v tretjo rejniško družino, v kateri je preživela 3 leta, vendar se tudi tam ni počutila dobro. »Mel so svojo hčero starejše od mene ane. Ona ni nobene šole nardila... Ful so jo ujčkal, jest sm mogla pa... sej po eni strani sem hvaležna, da so me tko ane, da sem pač zdej to, kar sem.. sam jest sm mogla šolske potrebščine, izlete za šolo...vse sm mogla sama financirat. Velke razlike so delal med nama.« Do 18. leta je bila pri tretji rejniški družini, potem pa se je osamosvojila in odšla živeti na svoje.

O vzpostavljanju razlik med biološkimi otroki in rejniškimi otroki je spregovorila R2, ki pravi, da je najbolj pomembno, da med rejniškimi in biološkimi otroci rejniški starši ne delajo razlik.

Rejniški otroci namreč v družino prihajajo s hudimi ranami in so običajno na te stvari še posebej občutljivi in pozorni. »Njegova mami je ogromno lagala. In je preverjal če mu jest lažem.. pa to je skos imu.. al delava razliko al ne. Med njim in najinimi otroki. On je vse podzavestno to delou… jest sploh nism vedla, da me kontrolira. Tako da zdej vedno rečem ko se s kšno rejnico pogovarjam: previdna bodi, da bo za vse enako. To je tako pomembno, res.« O3 poudarja, da je v vseh treh rejniških družinah pogrešala občutek doma in občutek, da bi jo vzeli za ˝svojo˝.

»Občutek doma rabi vsak otrok ane. In ne bi smel razlik delat. Če te vzamejo, te morjo za svojga vzet.. mene niso nikjer za svojo vzel. Spomnem se, da so pri drugi družini imel doma bazen, pa se mi otroci, rejniški otroci, nismo smel kopat v njem, ker smo bli kao umazani otroci.«

Zelo pomembno je, da se otrok v rejniški družini dobro razume z biološkimi otroci rejniških staršev. R2 in njen mož sta izbrala zanimiv pristop, in sicer odločitve glede tega katerega otroka bosta sprejela v rejništvo nikoli nista sprejela sama, vendar sta to nalogo prepustila svojim trem biološkim otrokom. »Midva sva jim predstavla recimo kukr so nam na centru povedali. Recimo:

je otrok s posebnimi potrebami, al pač nevem.. je mati psihični bolnik al karkoli. Midva sva jim to vse razložila pač na otroški način in sva jim dala možnost izbire. Če se otroci odločijo, pa če ga otroci sprejmejo je to čist neki druzga, kot če bi se starša sama odločla. Ker pridejo problemi čez cajt ane.. sploh najstniška leta, ko so in če bi se midva sama za to odločila, bi nama bl očitali lahko, pač zakaj sva pa tazga vzela.«

Niso pa pomembni samo odnosi znotraj družine, temveč tudi odnos med okoljem in rejniškimi otroci. R3 izpostavlja dinamiko med fantoma v rejniški družini in sovrstniki v vrtcu. »Onedva se imata za brata pa sta bla v vrtcu v isti skupini, ker sta enak stara. Ampak pisala sta se pa drugač ane, logično. In ostali otroci so spraševal in jima je blo težko…družba je pač kruta do drugačnih.« Otrok z izkušnjo rejništva je zaradi svoje življenjske zgodbe drugačen od svojih vrstnikov in lahko se zgodi, da svoje ˝drugačnosti˝ otrok ne sprejme, na kar opozarja B3, čigar otrok je v rejništvu že 7 let. »Na rejniško družino se mi zdi, da se ni nikol zares navadu, oz.sprejel tega, da je drugačen od ostalih otrok, tudi zaradi sošolcev, ker so mel vsi vse pošlihtan in so drugač gledal nanjga. Sej rejniki so prijazni, lepo skrbijo zanjga. Ampak on kr

38

skos mau probleme dela. Zdej v 9. razredu je dobil slabo družbo, pa ni v šolo hodu, kadit so začel.. take stvari.« Tudi okolica je lahko tista, ki ne sprejme in ki pripomore k temu, da otrok negativno doživlja rejništvo. O3 govori o tem, kako je otroci v osnovni šoli zaradi njene drugačnosti niso sprejeli medse in kako slabo se je počutila zaradi tega. »Katastrofa.. ful so me na stran deval. Jest sm bla za njih.. ker sm mela tud v šoli probleme učne ane. Tam v uni družini se nism mogla sploh učit, ker sm mogla delat cele dneve, pa pol je biu zvečer šele čas za nalogo.

Pol sem šla k fotru, je blo nasilje v družini.. pa sej ne morš... tud če bi za zvezkom sedela, sej ne morš. Kukr si meu slabše ocene, al si meu pa starše alkoholike, al pa jih nisi meu.. ful so te otroci odrinl na stran. Grozn sm se počutla.«

R2 se prav tako spominja težkega začetnega obdobja. S parterjem sta bila namreč prvi zakonski par, ki je v njihovem okolju vzel otroke v rejništvo. Na začetku sta sprejela 2 otroka, fanta in deklico. Ljudje rejništva niso poznali, zamenjevali so posvojitev in rejništvo, poleg tega pa se

R2 se prav tako spominja težkega začetnega obdobja. S parterjem sta bila namreč prvi zakonski par, ki je v njihovem okolju vzel otroke v rejništvo. Na začetku sta sprejela 2 otroka, fanta in deklico. Ljudje rejništva niso poznali, zamenjevali so posvojitev in rejništvo, poleg tega pa se

In document 1.2 RANLJIVE DRUŽINE (Strani 43-74)