RAZISKOVALNI PRISTOP IN METODA RAZISKOVANJA

V empiričnem delu magistrskega dela sem uporabila kvalitativni raziskovalni pristop in deskriptivno metodo raziskovanja. Mesec (1998) pravi, da je to raziskava, pri kateri je osnovno izkustveno gradivo zbrano v raziskovalnem procesu pogosto sestavljeno iz pripovedi in besednih opisov.

7.1 UDELEŽENCI RAZISKAVE

Vzorec v raziskavi je namenski. Vse intervjuvance sem poiskala po metodi snežne kepe, s pomočjo svojih poznanstev. Za vzorčenje s pomočjo snežne kepe je značilno, da raziskovalec poišče osebo, ki ustreza preučevani tematiki, nato pa mu ta oseba priporoči naslednjo osebo in enako se zgodi pri vsakem naslednjem stiku (Vogrinc, 2008). Vzorec je zajemal devet oseb, od tega 3 otroke oz. mladostnike z izkušnjo rejništva, v starosti od 17 do 25, 3 rejniške starše in 3 biološke starše. Otroci imajo izkušnjo rejništev od 8 let do 14 let. Osebe prihajajo iz različnih koncev Slovenije.

31

7.2 PREDSTAVITEV SODELUJOČIH V RAZISKAVI

Otrok v rejništvu 1: (O1)

O1 je stara 17 let in je v rejništvu že od svojega 3. leta. Rejnica sama skrbi zanjo.

Biološka mama 1: (B1)

O1 je njena hčerka. Svojo hčerko je dala v rejništvo, ko je bila stara 2 leti in pol. Ostala je brez sredstev za preživljanje. Nekaj časa je bila v materinskem domu in ker ni dobila socialne pomoči niti priložnosti za delo, je doživela živčni zlom ter bila hospitalizirana, hčerko pa so odpeljali v rejniško družino.

Rejniška mama 1: (R1)

V rejništvu je v preteklosti imela 6 otrok, sedaj ima v rejništvu samo še O1, za katero skrbi že več kot 14 let. Ima 3 svoje biološke otroke in ni poklicna rejnica. Za O1 v rejništvu skrbi sama.

Otrok v rejništvu 2: (O2)

O2 je star 25 let in je v rejništvu od svojega 13. leta, torej 12 let. Trenutno še živi v rejniški družini, vendar se počasi osamosvaja.

Biološka mama 2: (B2)

O2 je njen sin. Svojega sina je dala v rejništvo, ko je bil star 13 let. Znašla se je v finančni stiski in nihče ji ni pomagal. Prosila je za socialno podporo, pa je nihče ni uslišal. Znašla se je v situaciji, ko ni imela moči in ni videla rešitve, saj ji je zmanjkalo denarja. Poleg tega so jo vsi zapustili in se je soočala z osamljenostjo. Ločila se je od moža, ki je grdo delal z obema njenima otrokoma. Svojega sina je peljala v krizni center, kasneje pa je šel v rejništvo.

Rejniška mama 2 : (R2)

Njena družina šteje 8 članov, imajo 3 biološke otroke in 3 otroke v rejništvu. Ena deklica je iz rejništva že prešla v posvojitev. Oba z možem sta rejnika, ona je poklicna rejnica.

Otrok v rejništvu 3: (O3)

V rejništvu je bila od 8. do 13. leta, potem je za dve leti šla živet domov k očetu, obdobje od 15. leta do 18. leta pa je zopet preživela v rejništvu. Zamenjala je 3 rejniške družine.

Rejniški oče 3: (R3)

V rejništvu je imel 3 otroke. Vsi otroci so iz rejništva prešli v posvojitev. Deklica je v rejniško družino prišla kot dojenček, fanta pa v obdobju ko sta bila stara približno 2 leti.

Biološki oče 3: (B3)

Svojega sina je v rejništvo oddal, ko je bil star 8 let. Mama je umrla, oče pa zaradi svojih težav ni zmogel prevzeti skrbi. Imel je tudi težave z alkoholom. Otrok je bil zaradi tega nastanjen v rejniško družino.

7.3 POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV

Podatke sem zbirala s pomočjo pol strukturiranega intervjuja, za katerega je značilno, da si raziskovalec vnaprej pripravi nekaj bistvenih vprašanj odprtega tipa, ki jih zastavlja intervjuvancu, preostala vprašanja pa oblikuje sproti med potekom intervjuja (Vogrinc, 2008).

Intervjuvancem sem zastavljala vprašanja neposredno, kar mi je omogočilo, da sem ob nejasnostih postavila podvprašanja, s čimer sem lahko dobila boljši vpogled v situacijo.

Opravila sem 9 intervjujev, 3 intervjuje z otroki oz. mladostniki v rejništvu, 3 z rejniki in 3 z biološkimi starši, katerih otroci so bili dani v rejniško družino. Intervjuji so potekali v obdobju treh mesecev, in sicer od septembra do novembra 2019, glede na posamezne dogovore z intervjuvanci. Pri izbiri prostora sem upoštevala želje intervjuvancev in se prilagodila njihovemu domačemu kraju. Vsi intervjuji so bili izvedeni na mirni lokaciji, brez motečih dejavnikov. Intervjuji z biološkimi starši in rejniki so bili malo daljši in so v povprečju trajali 1 uro in pol do 2 uri, medtem ko so bili intervjuji z otroki in mladostniki malo krajši in so

32

povprečno trajali 1 uro. Pri sami izvedbi intervjujev sem se držala glavnih tem, vprašanja pa sem zastavljala zelo na široko, tako da je intervjuvana osebe lahko čim bolj prosto govorila in izpostavila teme, ki so se ji zdele pomembne. Delno strukturiran intervju mi je omogočil fleksibilnost v pridobivanju podatkov. Vsi intervjuji so bili izvedeni s predhodno privolitvijo intervjuvancev, katere sem na začetku seznanila z glavnimi temami, nameni in cilji raziskave.

Udeleženim v raziskavi sem zagotovila popolno anonimnost, intervjuje pa sem ob predhodni privolitvi intervjuvancev posnela, kar mi je omogočilo dobre pogoje za vodenje pogovora in za dosledno zbiranje podatkov.

7.4 PRIPOMOČKI ZA ZBIRANJE PODATKOV

Kot glavni raziskovalni instrument sem uporabila delno strukturiran intervju. S tem tipom intervjuja lahko dobro preiščemo področje raziskovanja, odkrijemo kje so problemi, ugotovimo kako ljudje gledajo nanje in kako se o tem pogovarjajo. Ta intervju je fleksibilnejši, odgovori so bolj spontani in konkretni (Kordeš in Smrdu, 2015). Za namen raziskave sem pripravila tri različne osnutke intervjujev, ki sem jih sestavila za otroke oz. mladostnike z izkušnjo rejništva, za rejniške starše in za biološke starše otrok v rejništvu. Vprašanja so bila odprtega tipa in sestavljena na podlagi raziskovalnega cilja in raziskovalnih vprašanj. Intervjuvanim sem ob odpiranju tem po potrebi zastavljala dodatna podvprašanja in tako razširjala poglede v obravnavane teme (Mesec, 1998).

Okvirne teme, ki jih je vključeval delno strukturiran pogovor:

 otrokovo doživljanje matične in rejniške družine;

 vključenost, povezovanje in sodelovanje med družinama;

 podpora sodelovanja s strani strokovnih služb;

 identiteta in samopodoba otroka v rejništvu;

 glas otroka;

 pogled na celoten sistem rejništva.

7.5 OBDELAVA PODATKOV

Podatke sem obdelala kvalitativno, z metodo vsebinske analize. Kvalitativna analiza je postopek, pri katerem s kategoriziranjem in klasificiranjem enot gradiva oblikujemo pojme, katere med seboj povežemo in nato oblikujemo teoretične modele in pojasnitve (Mesec, 1998).

Postopek kvalitativne vsebinske analize je potekal po naslednjih korakih: 1) ureditev gradiva, 2) definiranje kodirnih enot, 3) odprto kodiranje, 4) zbiranje povezanih pojmov v kategorije višjih redov, 5) selekcija in definiranje pomembnih pojmov in kategorij, 6) odnosno kodiranje in oblikovanje poskusne teorije (Kordeš in Smrdu, 2015). Najprej sem naredila dobeseden prepis avdio posnetkov intervjujev. Besedilo, ki sem ga imela namen analizirati sem razčlenila na sestavne dele, tako da sem dobila enote kodiranja. V nadaljevanju sem določila kode 1. reda in kode 2. reda. Na podlagi kod 2. reda sem v skladu z raziskovalnimi vprašanji oblikovala kategorije. Posebej sem analizirala intervjuje z mladostniki v rejništvu, rejniškimi starši in biološkimi starši. Na koncu sem iskala še povezave in skupne teme med odgovori treh skupin intervjuvancev ter rezultate prikazala v zbirni tabeli. Veljavnost raziskave sem zagotavljala tako, da sem udeležence v raziskavi seznanila z ugotovitvami analize in jih prosila za povratno

33

informacijo (Mesec, 1998). Zanesljivost raziskave pa sem zagotovila z jasnimi raziskovalnimi vprašanji, jasnim raziskovalnim načrtom in teoretičnim okvirjem (Kordeš in Smrdu, 2015).