REJNIŠTVO IN SISTEMSKA UREDITEV REJNIŠTVA V SLOVENIJI

II. TEORETIČNI DEL

2. REJNIŠTVO IN SISTEMSKA UREDITEV REJNIŠTVA V SLOVENIJI

Rejništvo je posebna oblika varstva in vzgoje otrok, nameščenih v rejniško družino in je namenjena otrokom, ki iz različnih vzrokov ne morejo bivati v matični družini. Namen rejništva je, da se otroku, ki ne more živeti pri starših ali ga je potrebno zaradi ogroženosti izločiti iz okolja v katerem živi, v rejniških družinah omogoči zdrava rast, skladen osebnostni razvoj, izobraževanje in usposobitev za življenje in delo (Rakar idr., 2010). Čačinovič Vogrinčič (2006) poudarja, da je rejništvo definirano kot začasen ukrep za otroka, poleg tega pa dodaja, da danes socialno delo rejništvo pojmuje kot skrbno načrtovan sistem sodelovanja, kjer nihče od udeleženih ničesar ne dela sam in kjer nihče od udeleženih ne ostane brez pomoči in podpore.

Zemljič (2016) pa izpostavi deljeno skrb za vzgojo otroka na rejniško družino, matično družino

in center za socialno delo. Za vsakega otroka v rejništvu se vzpostavi individualni projekt pomoči, v katerem se rejniki za svoje delo izobražujejo, usposabljajo in skupaj s preostalimi družinskimi člani izvajajo rejniško dejavnost.

Rejništvo v Republiki Sloveniji urejata dva zakona, in sicer Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list RS, št. 69/04 – uradno prečiščeno besedilo, 101/07 – odl.

US, 90/11 – odl. US, 84/12 – odl. US, 82/15 – odl. US, 15/17 – DZ in 30/18 – ZSVI) in Zakon o izvajanju rejniške dejavnosti (Uradni list RS, št. 110/02, 56/06 – odl. US, 114/06 – ZUTPG, 96/12 – ZPIZ-2, 109/12 in 22/19). 8. člen v Zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR) rejništvo definira kot posebno obliko varstva otrok, ki jim je potrebna oskrba in vzgoja pri osebah, ki niso njihovi starši, rejništvo pa je bolj podrobno opredeljeno še v petem delu, od vključno 154. do 177. člena. V Zakonu o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljevanju ZIRD) je rejništvo definirano kot posebna oblika varstva in vzgoje otrok, ki so nameščeni v rejniško družino. Na podlagi zakona, ki ureja družinska razmerja je rejništvo namenjeno otrokom, ki začasno ne morejo prebivati v biološki družini (ZIRD, 2. člen).

ZIRD sistemsko ureja rejniško dejavnost in operacionalizira naloge ter vsebino dela udeležencev v rejništvu. Ureja pogoje, ki jih mora izpolnjevati oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, pogoje in postopek za izvajanje rejniške dejavnosti kot edini poklic, določa normative za izvajanje rejniške dejavnosti, opredeljuje dolžnosti rejnikov in naloge centrov za socialno delo pri izvajanju rejniške dejavnosti, ureja financiranje rejniške dejavnosti ter nekatera druga vprašanja, vezana na izvajanje zakona. Pogoji in postopki o izvajanju rejniške dejavnosti so zapisani v Pravilniku o pogojih in postopkih za izvajanje zakona o izvajanju rejniške dejavnosti (v nadaljevanju Pravilnik). Pravilnik določa kriterije za sestavo komisij, imenovanje članov in način dela komisij, natančnejši postopek pridobitve dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti, pogoje in postopek za znižanje normativa ter zvišanje plačila dela, pogoje za zvišanje oskrbnine, delo individualne projektne skupine, vsebino in trajanje usposabljanja, natančnejše pogoje za podelitev priznanj ter predpisuje vsebino obrazcev vlog, ki so sestavni del tega pravilnika (Rakar idr., 2010).

Republika Slovenija je tudi podpisnica Konvencije o otrokovih pravicah OZN (1990), kjer je v 20. členu zapisano, da ima »otrok, ki je začasno ali za stalno prikrajšan za svoje družinsko okolje ali katerega koristi ne dopuščajo, da bi še naprej živel v tem okolju, pravico do posebnega varstva in pomoči, ki mu jo zagotovi država. Države pogodbenice pa morajo v skladu s svojo notranjo zakonodajo takemu otroku zagotoviti nadomestno skrb«.

V ZIRD-u so določeni postopki, pravice in dolžnosti vpletenih v rejniško dejavnost, finančni vidik in način izvajanja rejniške dejavnosti. Na podlagi intervjujev z rejnicami, ki jih je Dunaj (2016) opravila v svoji diplomski nalogi pa lahko rečemo, da se zakon in praksa razhajata predvsem pri pravicah rejnika, kjer bi zakon moral dodeliti rejnikom večjo pristojnost glede vsakodnevnih odločitev, ki se tičejo otroka. Zakon je pomanjkljiv tudi na področju izobraževanja, saj bi morala biti izobraževanja za izvajanje rejniške dejavnosti pogostejša. Z namenom izboljšanja rejniške dejavnosti, pa bi bilo z zakonom potrebno posodobiti še ureditev ustreznega plačila dela rejnikom, ureditev pravice do regresa in bolniškega staleža.

Stroka je dalj časa opozarjala, da bi bil ZIRD potreben posodobitve, opozorila glede potrebe po novi ureditvi, ki bi bolje varovala koristi otrok, pa so dosegla svoj namen. Spremembe so se začele z veljavo družinskega zakonika (Dunaj, 2017).

Državni zbor je 21. marca 2017 sprejel Družinski zakonik (DZ), ki je pričel veljati 15. aprila 2019. Družinski zakonik ureja zakonsko zvezo, zunajzakonsko skupnost, razmerja med starši in otroki, oblike pomoči države pri težavah partnerskega in družinskega življenja, ukrepe za

varstvo koristi otroka ter preživljanje, posvojitev, podelitev starševske skrbi sorodniku, rejništvo in skrbništvo za otroke in odrasle osebe, ki potrebujejo posebno varstvo (Cirkvenčič, 2017). Glavno vodilo novega zakonika je varovanje koristi otrok. Družinski zakonik (Uradni list RS, št. 15/17, 21/18 – ZNOrg in 22/19) prinaša veliko novosti, in sicer novo razširjeno opredelitev družine, nova zakonodaja pa prinaša spremembe tudi na področju rejništva. Sedmi del družinskega zakonika bolj podrobno ureja področje rejništva, in sicer od 232. do 238. člena.

Družinski zakonik koncepta rejništva ne spreminja in opredelitev rejništva ostaja enaka.

Definicija in namen rejništva sta v DZ definirana enako kot v ZZZDR. Z novim zakonikom so pomembne predvsem spremembe o odločanju o namestitvi v rejništvo. Pristojnost za odločanje o namestitvi otroka v rejniško družino se seli s centrov za socialno delo v pristojnost sodišč (DZ, 235. člen). Pri odločanju pa imajo kljub temu centri za socialno delo zelo pomembno vlogo, saj še naprej opravljajo svojo svetovalno in strokovno vlogo. Odločitve in postopki, ki so po novem zaupane sodišču, še vedno slonijo na opažanjih in strokovnem delu centrov za socialno delo (Cirkvenčič, 2017 in Ministrstvo za pravosodje, 2018). Center za socialno delo bo o namestitvi v rejništvo odločal le izjemoma, in sicer v primeru ko bo z verjetnostjo izkazana huda ogroženost otroka, da bo njegove koristi mogoče zavarovati le s takojšnjo namestitvijo v rejniško družino (Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, 2019) v primeru, če otrok nima svoje družine, ali če otrok iz različnih razlogov ne more živeti pri starših ter tudi v primeru, če otrok potrebuje usposabljanje v skladu z zakonom, ki ureja vzgojo in izobraževanje otrok s posebnimi potrebami (DZ, 234. člen).

Z namestitvijo otroka v rejništvo ostanejo staršem ali skrbniku tiste pravice in obveznosti, ki so združljive z namenom rejništva, če zaradi varovanja otrokove koristi ni določeno drugače (DZ, 233. člen). Staršem oz. skrbnikom ostane tudi pravica do upravljanja otrokovega premoženja in druge pravice, ki izvirajo iz starševske skrbi in seveda tudi pravice, ki izhajajo neposredno iz razmerja starši – otrok, predvsem tiste, ki vplivajo na otrokov družinski status, npr. pravice, da dajo privolitev za posvojitev otroka. Rejnik pa prevzame skrb za varovanje otroka, za zdravje, negovanje in oskrbovanje, za vsakodnevno, redno vzgojo otroka, za njegovo izobraževanje in pripravo na samostojno življenje (Cirkvenčič, 2017). Naslednja sprememba v družinskem zakoniku odpravlja možnost, da starši sami oddajo otroka v rejništvo. Dosedanja ureditev je namreč omogočala, da so starši sami namestili otroka v rejništvo in o tem naknadno obvestili CSD. Razlog za ukinitev te možnosti je nova ureditev po ZIRD, ki poudarja korist otroka in predpisuje ostrejše pogoje za rejnika. Otroku ni v korist, če je po odločitvi staršev v rejništvu pri osebi, ki teh pogojev ne zadovoljuje, zato starši o tem ne morejo odločati (prav tam). Družinski zakonik na področju rejništva dobro dopolnjuje ZIRD, ki sistemsko ureja rejniško dejavnost in operacionalizira naloge ter vsebino dela udeležencev v rejništvu (Rakar idr., 2010). Nova ureditev posegov države v družino zaradi varovanja koristi otrok skuša doseči predvsem čimprejšnje odkrivanje primerov ogroženih otrok, zagotovitev takojšnje pomoči in preprečitev nadaljnjega ogrožanja otroka. Zakonik predpisuje timsko interdisciplinarno obravnavanje primerov, čim manj odvzemov otrok staršem in rehabilitacijo družine, v kolikor je le ta mogoča (Cirkvenčič, 2017). Pomemben cilj zakonika je tudi hitrejše reševanje zadev na družinskem področju, kar je posebej pri odločanju o ukrepih za varstvo koristi otroka ključnega pomena. Dolgotrajni postopki imajo lahko nepopravljive posledice na nadaljnji razvoj otroka (Ministrstvo za pravosodje, 2018).

2.1 REJNIŠKA POGODBA

Rejniška pogodba je pisna pogodba, ki jo po izvršljivosti odločbe o namestitvi otroka v rejništvo skleneta pristojni center otroka in rejnik za posameznega otroka (ZIRD, 44. člen).

Rejniška pogodba določa zlasti:

 obseg oskrbe otroka;

 pravice in obveznosti pogodbenih strank;

 višino in način plačevanja rejnine;

 način in rok prenehanja rejniške pogodbe;

 morebitne posebnosti rejništva v posameznem primeru (ZIRD, 45. člen)

Pristojni center za socialno delo lahko podaljša veljavnost rejniške pogodbe z rejnikom tudi po polnoletnosti otroka, in sicer v primeru da otrok zaradi motenj v telesnem ali duševnem razvoju ni sposoben za samostojno življenje in delo ali če otrok ostane v rejniški družini zara.di nadaljevanja šolanja, najdlje pa do dopolnjenega šestindvajsetega leta starosti, če se s tem strinja (ZIRD, 46. člen).

Rejniška pogodba preneha: (ZIRD, 47. člen)

 če je prenehalo rejništvo;

 z izbrisom rejnika iz evidence izdanih dovoljenj;

 s potekom časa, če je pogodba sklenjena za določen čas, razen če se podaljša;

 z odpovedjo;

 z razvezo;

 s smrtjo rejnika ali rejenca.

Sodišče lahko rejniško pogodbo razveže v primeru da: (ZIRD, 49. člen)

 nastopi kateri od razlogov iz 6. člena ZIRD (6. člen določa kdo ne more biti rejnik);

 se rejnik ne udeleži usposabljanj iz 28. člena ZIRD;

 se oceni, da to zahteva zaščita otrokovih koristi;

 rejnik ne izpolnjuje z rejniško pogodbo določenih dolžnosti;

 razrešitev zahteva rejnik in v ta namen poda izjavo na centru otroka.

CSD otroka lahko na podlagi utemeljenih razlogov izda odločbo o prenehanju rejniške pogodbe, o tem obvesti sodišče in predlaga imenovanje novega rejnika ali prenehanje rejništva ali drugo obliko varstva in vzgoje v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja (prav tam).

Končina Peternel (1998) pa opozarja na to, da lahko odločitev CSD-ja o razvezi rejniške pogodbe uvrstimo med posege države v družinska razmerja zaradi varovanja koristi otrok. Tudi otrokom v rejništvu in članom rejniške družine bi namreč morali priznati pravico do spoštovanja družinskega življenja in jim v zakonu zagotoviti enako pravno varstvo pred neupravičenimi posegi v družinska razmerja, saj rejniško razmerje izpolnjuje postavljene pogoje, ki so potrebni, da lahko rejniško družino štejemo kot samostojno družinskopravno razmerje.

2.2 USPOSABLJANJE REJNIKOV

Oseba, ki želi izvajati rejniško dejavnost, vloži vlogo za izvajanje rejniške dejavnosti z ustreznimi dokazili pri krajevno pristojnem centru za socialno delo. Center za socialno delo po prejemu vloge ugotovi ali kandidat izpolnjuje pogoje ter v primeru da jih, izdela oceno primernosti kandidata in njegove družine za izvajanje rejniške dejavnosti, ki jo pošlje na Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti (ZIRD, 8. in 9. člen).

Rejnik je oseba, ki izvaja rejniško dejavnost pod pogoji, ki jih predpisuje ta zakon in v skladu z zakonom, ki ureja družinska razmerja (ZIRD, 2. člen). Je strokovni delavec, ki se za svoje delo izobražuje, usposablja in skupaj z drugimi družinskimi člani izvaja rejniško dejavnost (Zemljič, 2016). Tudi Čačinovič Vogrinčič (2006) poudarja strokovno plat rejnikov, in sicer pravi, da so rejniki več kot le dobri starši. So sodelavci centrov za socialno delo in za to posebno delo se morajo šolati in usposabljati vedno znova. V kolikor želi oseba postati rejnik, se mora udeležiti usposabljanj, ki so pogoj za pridobitev dovoljenja za izvajanje rejniške dejavnosti.

Država je zakonsko opredelila obveznost usposabljanja, določila izvajalca, vsebino in število ur usposabljanja ter na ta način pristopila k vseživljenjskemu usposabljanju rejnikov (Zemljič, 2016). Pred opravljanjem rejniške dejavnosti morajo rejniki opraviti obvezno usposabljanje, ki ga oblikuje Skupnost centrov za socialno delo v sodelovanju s Fakulteto za socialno delo.

Usposabljanje traja od 10 do 12 ur. Poleg tega je dolžnost rejnika, da redno sodeluje v individualni projektni skupini in se najmanj enkrat na pet let udeleži dodatnih usposabljanj, ki trajajo od 20 do 25 ur in jih prav tako izvaja Skupnost centrov za socialno delo (Rakar idr, 2010). To je določeno tudi v ZIRD, in sicer v 28. členu, ki določa, da se »mora rejnik najmanj enkrat v petih letih udeležiti usposabljanj, katerih vsebino, izvajalca in trajanje predpiše minister.« Zemljič (2016) poleg tega izpostavlja, da vseživljenjsko učenje rejnikov obsega tudi sodelovanje na srečanjih skupin rejnic in rejnikov, sodelovanje v podpornih programih in udeležbo na različnih skupnostnih dejavnostih za rejniške družine. Po 42. členu (ZIRD) so centri za socialno delo dolžni na območju, za katerega so krajevno pristojni, za rejnike najmanj enkrat letno organizirati krajše usposabljanje in na ta način vzpodbujati ter nuditi podporo s skupnostnimi oblikami dela.

Meolic (2019) opozarja, da je na področju izobraževanja rejnikov še veliko možnosti za izboljšavo. Konkretni predlog, ki ga podaja je, da bi lahko rejnikom nudili strokovno podporo tudi v smislu izdelave priročnika. V priročniku bi lahko bila dodatna znanja o varni in ne-varni navezanosti, o potrebah otrok v rejništvu, o prepoznavanju bolečin in ključnih vlogah otroka, znanja o tem kako vzpostaviti in vzdrževati stike z matično družino ter kako skupno reševati probleme v sistemu.

2.3 ŠTEVILO REJNIKOV IN OTROK V REJNIŠTVU

Število rejnic in rejnikov v Sloveniji v mesecu juliju 2019 je 618, od tega je 556 rejnic in 62 rejnikov. 93 jih izvaja rejniško dejavnost kot poklic, 506 je rejnic in rejnikov, pri katerih so trenutno nameščeni otroci, 112 pa je tistih, pri katerih ni nameščenih otrok. Število prostih mest pri rejnicah in rejnikih je 182 (Rejništvo, 2019).

Število vseh otrok v rejništvu v juliju 2019 je 867, od tega je 452 deklic in 415 dečkov. 666 je otrok starih do 18 let in 201 je tistih, ki so že polnoletni. 184 otrok, ki so že dopolnili 18 let se šola, 17 pa je takih, ki se ne. Otrok, nameščenih v družine, ki izvajajo rejniško dejavnost kot sorodniki , je 207 (Rejništvo, 2019).

10 Podatke prikazujem v spodnjih dveh tabelah.

Tabela 1: Podatki o številu rejnikov v juliju 2019

Tabela 2: Podatki o številu otrok v rejništvu v juliju 2019

Število vseh otrok/oseb v rejništvu 867

Spol-moški 452

Spol-ženske 415

Starost do 18 let 666

Starost nad 18 let

Se šola

184 Se ne šola 17 Število otrok nameščenih v družine, ki izvajajo

rejniško dejavnost kot sorodniki 207

2.4 VLOGA REJNIŠKEGA DRUŠTVA SLOVENIJE

Na področju rejništva je zakonska podlaga tista, ki določa pravice in dolžnosti vseh vključenih, nenehno pa se pojavljajo situacije in težave, ki jih ni mogoče predvideti in uokviriti v zakone.

Rejniki in otroci v rejništvu se spopadajo s težavami, ki jih morajo reševati sami. To je bil tudi eden izmed glavnih razlogov, da so se rejniki zatekli k medsebojnemu povezovanju in po zaslugi socialnega čuta, odgovornosti do sočloveka in vztrajnosti leta 2006 ustanovili Rejniško društvo Slovenije (Dunaj, 2017).

Rejniško društvo Slovenije združuje vse, ki so vpleteni v sistem rejništva in na kakršen koli način sodelujejo z njim- otroci v rejništvu, rejnice in rejniki, sorodniki rejnikov, strokovnjaki, in vsi podporniki rejništva ter pomoči otrokom, ki iz različnih razlogov ne morejo živeti v svoji biološki družini (Rejniško društvo Slovenije, b.d.). Glavni cilj društva je povezati vse somišljenike in jih organizirati v obliki različnih aktivnosti z namenom doseči čim višjo kvaliteto rejništva (Rejniško društvo Slovenije, 2014). Namen društva pa je podpora otrokom v rejništvu na njihovi poti v samostojno življenje, ponuditi otrokom zanimive življenjske

Število rejnic in rejnikov

skupaj 618 Rejnice 556 rejniki 62 Število rejnic in rejnikov, ki izvajajo

rejniško dejavnost kot poklic

93 Število rejnikov in rejnic, pri katerih so

trenutno nameščeni otroci

506 Število rejnic in rejnikov, pri katerih

trenutno ni nameščenih otrok

112 Število prostih rejnic in rejnikov 182

vsebine in dopolnjevati program rejniškega dela ter opozarjati na področja v rejniški dejavnosti, ki v našem sistemu niso najbolje urejene (Rejniško društvo Slovenije, b.d.). Od ustanovitve pa do danes je Rejniško društvo Slovenije izvajalo številne aktivnosti in projekte na področju rejništva, kot so tradicionalno srečanje rejniških družin v Razkrižju, javne razprave, okrogle mize, tabori za otroke v rejništvu ipd. V teh letih so k sodelovanju privabili številne strokovnjake na tem področju, ki skrbijo za kontinuirano in kakovostno delo. Rejniško društvo je tako postalo pomemben člen med rejniki in centrom za socialno delo, ki je zadolženo za formalni nadzor nad izvajanjem rejništva in z rejništvom povezanih dejavnosti. Rejniško društvo Slovenije preko samopomočnih skupin, medsebojne pomoči in izmenjave izkušenj pomaga pri reševanju težav znotraj rejništva in tako zvišuje samo kvaliteto našega rejniškega sistema (Dunaj, 2017). Delo RDS pa bi bilo še boljše, v primeru, da bi bile znotraj društva bolj aktivne rejnice/ki in ne samo strokovni delavci, ki niso rejniki in posledično ne morejo videti vseh pomanjkljivosti v rejniškem sistemu (prav tam).

Dunaj (2016) ugotavlja, da Rejniško društvo Slovenije v sistemu rejništva opravlja več vlog, in sicer:

 RDS IMA POVEZOVALNO IN ANALITIČNO VLOGO TER TAKO OPOZARJA STROKO NA ODPRTA VPRAŠANJA IN TEŽAVE PRI IZVAJANJU REJNIŠTVA;

RDS ima funkcijo povezovanja med rejniki in uradno stroko, s čimer prenaša informacije iz prakse do strokovnih delavcev in zakonodajalcev. Analitično vlogo izpolnjujejo v raziskovanju praktičnih primerov rejništva, s pridobivanjem predlogov, ki jih posredujejo otroci v rejništvu in izvajalci rejniške dejavnosti.

 IZOBRAŽUJE

Okrogle mize, ki jih društvo organizira so izobraževalno informativne narave in namenjene rejnikom, strokovnim delavcem in širši javnosti. Krajnc (2015) izpostavlja, da centri za socialno delo okrogle mize (po ZIRD-u) lahko izkoristijo tudi kot izvedbo izobraževanja za rejnike. Po dogovoru s CSD-jem v društvu izvajajo tudi izobraževanja za izvajalce rejniške dejavnosti, vsaj enkrat letno pa izdajo tudi Rejniški glasnik, ki vsebuje strokovne članke povezane z rejništvom in vzgojo otrok, del revije pa zajema izpovedi rejnic in otrok iz rejniških družin.

 POVEZUJE REJNIŠKE DRUŽINE

To vlogo društvo uresničuje predvsem preko organiziranih srečanj rejniških družin v Razkrižju, ki predstavlja pomembno obliko neformalnega druženja in povezovanja (Krajnc, 2015). Na srečanjih otroci spoznavajo, da niso edini, ki jih je doletela usoda, da ne morejo živeti z biološkimi starši. Rejniki pa na srečanjih dobijo možnost posvetovanja in povezovanja z enako mislečimi. Rejništvo je velikokrat prezrta in vse prevečkrat negativno predstavljena dejavnost v družbi. Srečanja omogočajo, da rejniške družine v pozitivni luči javnosti predstavijo svoje delo (Mali, 2014). V društvu organizirajo tudi manjše projekte kot so: letovanje na morju in strokovno zabavni tabori za otroke, kjer se otroci preko dela in igre zbližajo ter si delijo svoje izkušnje, stiske, dileme. Ta vloga je ena izmed najpomembnejših, saj ima povezovanje predvsem terapevtsko funkcijo.

 INFORMIRA

Rejniško društvo Slovenije informira svoje člane o dejavnostih, ki jih organizira, o novostih na področju zakonodaje in drugih aktualnih temah, ki se tičejo rejništva. Širšo javnost društvo informira preko izjav za medije, potrebno pa je izpostaviti tudi Rejniški glasnik, ki predstavlja

In document 1.2 RANLJIVE DRUŽINE (Strani 15-24)