5 Analiza in interpretacija rezultatov
5.4 Delodajalci – pomembnost in zadovoljstvo
V tem delu raziskave smo pod drobnogled vzeli delodajalce, saj nas je zanimalo, kako ocenjujejo znanja in kompetence, ki so jih v þasu izobraževanja na VSŠ pridobili njihovi zaposleni.
Že v pregledu teoretiþnih izhodišþ smo omenili raziskave, v katerih so avtorji ugotavljali, katera znanja in spretnosti naj bi po mnenju delodajalcev imeli diplomanti, ki se zaposlijo pri njih. Harvey in Mason (1996) sta tako v svoji raziskavi identificirala pet širokih podroþij lastnosti: v prvi vrsti sta to znanje in intelektualne sposobnosti, tem pa sledijo sposobnosti delovanja v sodobnih organizacijah, spretnosti v medsebojnih odnosih in komunikacijske spretnosti. Raziskava ACNielsen (2000) je ugotovila podobno, in sicer, da so najpomembnejša znanja in spretnosti za delodajalce: ustvarjalnost, komunikacijske spretnosti in reševanje problemov.
Tudi nas je v nadaljevanju raziskave zanimalo, katerim znanjem in katerim kompetencam delodajalci pripisujejo najveþjo pomembnost. Rezultati kažejo, da so delodajalci vsem znanjem in vsem kompetencam, ki jih pridobijo diplomanti v izobraževalnem procesu na VSŠ, pripisali pomembnost, ki je višja od povpreþne vrednosti 3 (na ocenjevalni lestvici od 1 do 5).
Preglednica 23: Pomembnost in zadovoljstvo glede znanj (delodajalci) delodajalci
Znanja pomembnost zadovoljstvo
ekonomija 3,52 3,28
raþunovodstvo 3,28 3,11
pravo in zakon. 3,63 3,24
delo z ljudmi 4,36 3,35
poslovni jeziki 3,85 3,12
trženje 3,27 3,27
IKT 3,93 3,21
finance 3,37 3,08
komuniciranje 4,44 3,33
org. dela 4,31 3,41
povpreþje 3,80 3,24
Slika 18: Razlike med pomembnostjo in zadovoljstvom glede znanj pri delodajalcih Pri tem, ko poznamo pomembnost, ki jo delodajalci pripisujejo posameznim znanjem, nas zanima seveda tudi zadovoljstvo s temi istimi znanji. Zadovoljstvo in pomembnost smo zato prikazali na sliki 19 s pomoþjo razsevnega diagrama, s katerim prikazujemo porazdelitev znanj glede na povpreþno oceno pomembnosti in zadovoljstva, ki so jih posameznim znanjem pripisali delodajalci. Razsevni diagram nam na enostaven naþin prikaže povezavo med pomembnostjo in zadovoljstvom in je dragocen zlasti zato, ker nas opozori, katera so tista znanja, ki se zdijo delodajalcem pomembna, niso pa z njimi zadovoljni. Tem znanjem morajo šole v prihodnje posveþati veþjo pozornost. Lahko reþemo, da je razsevni diagram sintetiþni prikaz in kot tak povratna informacija za naþrtovalce kurikuluma.
Ϭ͕ϬϬ Ϭ͕ϱϬ ϭ͕ϬϬ ϭ͕ϱϬ Ϯ͕ϬϬ Ϯ͕ϱϬ ϯ͕ϬϬ ϯ͕ϱϬ ϰ͕ϬϬ ϰ͕ϱϬ ϱ͕ϬϬ
ƉŽŵĞŵďŶŽƐƚ njĂĚŽǀŽůũƐƚǀŽ
EE:
V zgornjem desnem kotu razsevnega diagrama (slika 20) so prikazana znanja, ki so jim delodajalci pripisali najveþjo pomembnost in najveþje zadovoljstvo hkrati. V tem kvadratu je veþ posameznih znanj, npr. organizacija dela, delo z ljudmi, komuniciranje, ki so jih po obeh kriterijih delodajalci nadpovpreþno ocenili.
Spodnji desni kvadrat vsebuje znanja, ki so jih delodajalci ocenili kot pomembna, zadovoljstvo z njimi pa je nižje od povpreþnega zadovoljstva. V tem kvadratu najdemo znanji: IKT in poslovni jeziki. Ker delodajalci ocenjujejo, da sta ti dve znanji pomembni, bi morali naþrtovalci kurikuluma temu posvetiti veþjo pozornost. Naþrtovalci kurikuluma bi morali razmisliti, zakaj so s tema znanjema delodajalci manj zadovoljni in kaj bi lahko na tem podroþju naredili, da bi se stanje izboljšalo. To je torej podroþje, ki zahteva takojšnje ukrepanje.
Levi zgornji kvadrat vsebuje znanja iz trženja, ekonomije in prava z zakonodajo. Z njimi so delodajalci zadovoljni, torej morajo šole ohranjati dosedanji nivo posredovanja tega znanja.
Presežke, ki so jih naþrtovali za izboljševanje teh znanj bi lahko usmerili drugam, npr. na znanje IKT in poslovnih jezikov.
Znanji, ki jih najdemo v levem spodnjem kvadratu, sta raþunovodstvo in finance. Pozicija teh dveh znanj v matriki nam kaže, da sta trenutno na primerni ravni.
Slika 19: Matrika pomembnost-zadovoljstvo za posamezna znanja pri delodajalcih
EKONOM.
RACUNOVOD.
PRAVO
Z LJUDMI
JEZIKI TRZENJE
IKT
FINANCE
KOMUNIC.
ORG. DELA
3,00 3,24 3,48
2,90 3,80 4,70
zadovoljstvo
pomembnost
Znanja - matrika pomembnost / zadovoljstvo - delodajalci
Preglednica 24: Pomembnost in zadovoljstvo glede kompetenc (delodajalci) delodajalci
kompetence pomembnost zadovoljstvo
kritiþno mišljenje 3,73 3,26
presojanje in odloþanje 4,03 3,12
sistem. analiza 3,42 3,01
rešev. kompleks. probl. 3,70 3,11 upravljanje s þasom 4,00 3,20 upravljanje þlov. virov 3,64 3,18
govorne sposobnosti 4,16 3,30
pisne sposobnosti 4,04 3,40
post. prednostnih nalog 4,15 3,35
povpreþje 3,87 3,22
V preglednici 24 in sliki 20 so predstavljene izraþunane srednje vrednosti pomembnosti in zadovoljstva s kompetencami. Rezultati kažejo podobno situacijo, kot smo jo navedli pri znanjih. Tudi kompetencam delodajalci pripisujejo v povpreþju veþjo pomembnost, kot zadovoljstvu z njimi.
Slika 20: Razlike med pomembnostjo in zadovoljstvom pri kompetencah za delodajalce
Ϭ͕ϬϬ Ϭ͕ϱϬ ϭ͕ϬϬ ϭ͕ϱϬ Ϯ͕ϬϬ Ϯ͕ϱϬ ϯ͕ϬϬ ϯ͕ϱϬ ϰ͕ϬϬ ϰ͕ϱϬ
ƉŽŵĞŵďŶŽƐƚ njĂĚŽǀŽůũƐƚǀŽ
<KDWdE
Slika 21: Matrika pomembnost - zadovoljstvo s kompetencami pri delodajalcih V zgornjem desnem kotu razsevnega diagrama (slika 21) so prikazane kompetence, ki so jim delodajalci pripisali najveþjo pomembnost in najveþje zadovoljstvo hkrati. V tem kvadratu so tri kompetence: pisne sposobnosti, postavljanje prednostnih nalog in govorne sposobnosti.
Spodnji desni kvadrat vsebuje kompetence, ki so jih delodajalci ocenili kot pomembne, zadovoljstvo z njimi pa je nižje od povpreþnega zadovoljstva. V tem kvadratu najdemo kompetenci: upravljanje s þasom ter presojanje in odloþanje. Ker delodajalci ocenjujejo, da sta ti dve kompetenci pomembni, bi morali naþrtovalci kurikuluma ukrepati in delati na izboljšavi teh kompetenc.
Levi zgornji kvadrat vsebuje kompetenco kritiþno mišljenje. Z njo so delodajalci zadovoljni, torej morajo šole ohranjati dosedanji nivo posredovanja te kompetence. Presežke, ki so jih naþrtovali za njeno izboljševanje bi lahko usmerili na podroþje razvoja kompetenc upravljanje s þasom ter presojanje in odloþanje.
Tri kompetence so se uvrstile v levi spodnji kvadrat: upravljanje þloveških virov, reševanje kompleksnih problemov in sistemska analiza.
V teoretiþnem delu smo omenili trditev (Kramberger 2007, 13), da delodajalci pogosto ocenjujejo, da imajo diplomanti kar dobro poklicno znanje, pritožujejo pa se nad njihovimi drugimi nepoklicnimi in netehniþnimi sposobnostmi. V nalogi nas je posebej zanimalo tudi zadovoljstvo delodajalcev z znanjem in kompetencami, ki so si ju njihovi diplomanti pridobili med šolanjem, zato smo v zvezi s tem postavili hipotezo:
Kritiþ. mišlj.
Presojanje in odloþ.
Sistem. analiza
Reševan. kompleks.
probl.
Upravlj. s þasom Upravlj. þlov. virov
Govorne sposob.
Pisne sposob.
Post. predn. nalog
3,00 3,22 3,44
3,40 3,87 4,34
zadovoljstvo
pomembnost
Kompetence matrika pomembnost / zadovoljstvo -delodajalci
H1: Delodajalci so v povpreþju bolj zadovoljni z znanjem, ki ga pridobijo njihovi zaposleni med izobraževanjem, manj pa s pridobljenimi kompetencami.
Preglednica 25: Povpreþno zadovoljstvo in pomembnost za znanje in kompetence pri delodajalcih
znanja kompetence t-test
pomembnost 3,79 3,87
zadovoljstvo 3,23 3,22
t-test za korelirane vzorce
* razlika je pomembna na nivoju 0,05
** razlika je pomembna na nivoju 0,01
Izraþunani t-test nam pokaže, da ni statistiþno pomembnih razlik med povpreþnim zadovoljstvom z znanji in kompetencami. Rezultati kažejo, da so povpreþne ocene glede zadovoljstva z znanjem in kompetencami izenaþene (povpreþna ocena 3,23 za znanje in povpreþna ocena 3,22 za kompetence). Torej hipoteze H1 ne moremo sprejeti in lahko zakljuþimo, da so delodajalci enako zadovoljni tako s pridobljenimi znanji kot kompetencami.
ýeprav delodajalci menijo, da je v doloþenem sektorju, še vedno kljuþno temeljno znanje, znaþilno za nek sektor, zelo poudarjajo tudi kompetence, saj menijo da znanje samo po sebi ne zadošþa. Poudarjajo pomen kompetenc, npr. raþunalniške pismenosti, sposobnosti za timsko delo, komunikacijskih sposobnosti in sposobnosti prilagajanja (Repovž 2011, 30). Svetlik in Pavlin (2004, 203) trdita, da naj bi kompetence nadgrajevale znanje. Nas je zanimalo, kaj menijo delodajalci o kompetencah in kakšno pomembnost jim pripisujejo v primerjavi z znanjem.
Postavili smo hipotezo:
H2: Delodajalci v povpreþju pripisujejo veþjo pomembnost za opravljanje del in nalog kompetencam kot znanjem.
V preglednici 24 vidimo, da delodajalci res pripisujejo kompetencam v povpreþju veþjo pomembnost (3,87), vendar je razlika s povpreþnim pripisovanjem pomembnosti znanju (3,79) majhna in ni statistiþno pomembna. Hipoteze H2 torej ne moremo sprejeti.
Iz dosedanjih ugotovitev lahko zakljuþimo, da ni toliko smiselno iskati razlike med pomembnostjo in zadovoljstvom z znanjem ali kompetencami kot takimi, saj delodajalci ne dajejo prednosti niti znanjem niti kompetencam. Bolj kot na to, da ugotavljamo ali je za delodajalce znanje pomembnejše od kompetenc, se moramo osredotoþiti na posamezna znanja in posamezne kompetence, kajti znotraj skupine znanj in znotraj skupine kompetenc prihaja do statistiþno pomembnih razlik. Pri tem si lahko najbolje pomagamo s prikazanimi matrikami, ki nam lahko služijo kot sredstvo za ocenjevanje dosedanjega dela in usmerjanje v prihodnja prizadevanja.