znanja pomembnost zadovoljstvo
ekonomija 3,39 3,25
racunovodstvo 3,07 3,11
pravo in zakon. 3,34 3,26
delo z ljudmi 4,28 3,60
poslovni jeziki 3,56 3,41
trzenje 3,30 3,25
IKT 3,82 3,41
finance 3,43 3,18
komuniciranje 4,37 3,75
org. dela 4,25 3,60
povpreþje 3,68 3,38
Slika 22: Prikaz razlik med pomembnostjo in zadovoljstvom z znanjem pri diplomantih
Ϭ͕ϬϬ Ϭ͕ϱϬ ϭ͕ϬϬ ϭ͕ϱϬ Ϯ͕ϬϬ Ϯ͕ϱϬ ϯ͕ϬϬ ϯ͕ϱϬ ϰ͕ϬϬ ϰ͕ϱϬ ϱ͕ϬϬ
ƉŽŵĞŵďŶŽƐƚ njĂĚŽǀŽůũƐƚǀŽ
Preglednica 27: Povpreþno zadovoljstvo in pomembnost znanje in kompetence pri diplomantih
znanja kompetence t-test
pomembnost 3,68 3,92 **
zadovoljstvo 3,38 3,38
t-test za korelirane vzorce
* razlika je pomembna na nivoju 0,05
** razlika je pomembna na nivoju 0,01
Na sliki 23 vidimo, da so se pri diplomantih v zgornji desni kvadrat uvrstila znanja iz komuniciranja, dela z ljudmi, organizacije dela in IKT. To so torej tista znanja , ki se zdijo diplomantom pomembna in so z njimi hkrati tudi zadovoljni. Ta kvadrat predstavlja za šole sporoþilo v smislu, naj nadaljujejo z delom pri teh znanjih v smislu ohranjanja obstojeþega nivoja. V spodnjem desnem kvadratu ne najdemo znanj, torej diplomanti ocenjujejo, da z nobenim od znanj, ki se jim zdijo pomembna niso nezadovoljni. Znanja iz tega kvadrata bi zahtevala takojšnje ukrepanje šole v smislu izboljšav.
Slika 23: Matrika pomembnost – zadovoljstvo z znanji diplomanti
V spodnjem levem kvadratu so znanja iz prava in zakonodaje, ekonomije, trženja, financ in raþunovodstva. To so tista znanja, ki se diplomantom zdijo manj pomembna, kar pomeni, da za šolo ni nujno, da jim daje prioriteto in dodatno pozornost.
Poslovni jeziki so razvršþeni v zgornji levi kvadrat. Diplomanti menijo, da so na ustreznem nivoju.
EKONOM.
RACUNOVOD.
PRAVO
Z LJUDMI
JEZIKI
TRZENJE
IKT
FINANCE
KOMUNIC.
ORG. DELA
2,90 3,38 3,86
2,90 3,68 4,46
zadovoljstvo
pomembnost
Znanja - matrika pomembnost / zadovoljstvo - diplomanti
Preglednica 28: Pomembnost in zadovoljstvo kompetence (diplomanti) diplomanti
kompetence pomembnost zadovoljstvo
kritiþno mišljenje 3,94 3,33
presojanje in odloþ. 3,89 3,24
sistem. analiza 3,52 3,25
rešev. kompleks. probl. 3,76 3,32
upravlj. s þasom 3,98 3,37
upravlj. þlov. virov 3,79 3,38
govorne sposobnosti 4,22 3,57
pisne sposobnosti 4,08 3,49
post. predn. nalog 4,09 3,43
povpreþje 3,92 3,38
Kompetence so diplomanti po pomembnosti ocenili v povpreþju z oceno 3,92, zadovoljstvo s temi istimi kompetencami pa v povpreþju z oceno 3,38. Na prvih mestih po pomembnosti so kompetence govorne sposobnosti, postavljanje prednostnih nalog in pisne sposobnosti.
Diplomanti so ocenili zadovoljstvo s kompetenco govorne sposobnosti, sledijo pisne sposobnosti in postavljanje prednostnih nalog.
Slika 24: Prikaz razlik med pomembnostjo in zadovoljstvom kompetence pri diplomantih
Ϭ͕ϬϬ Ϭ͕ϱϬ ϭ͕ϬϬ ϭ͕ϱϬ Ϯ͕ϬϬ Ϯ͕ϱϬ ϯ͕ϬϬ ϯ͕ϱϬ ϰ͕ϬϬ ϰ͕ϱϬ
ƉŽŵĞŵďŶŽƐƚ njĂĚŽǀŽůũƐƚǀŽ
Slika 25: Matrika pomembnost-zadovoljstvo s kompetencami pri diplomantih Slika 25 prikazuje, kako so se glede na povpreþne vrednosti po ocenah diplomantov razvrstile kompetence po pomembnosti in zadovoljstvu. V desnem zgornjem kvadratu najdemo kompetence, ki smo jih omenjali že pri delodajalcih. To so govorne sposobnosti, pisne sposobnosti in postavljanje prednostnih nalog. Diplomantom so te kompetence pomembne in z njimi so tudi zadovoljni. V spodnjem desnem kvadratu najdemo kompetenci upravljanje s þasom in kritiþno mišljenje. To sta po ocenah diplomantov pomembni kompetenci, ki pa bi jih morale šole v prihodnje še izboljšati oz. jim posveþati veþ pozornosti, da bi se poveþalo zadovoljstvo z njimi.
Sistemska analiza, reševanje kompleksnih problemov, upravljanje þloveških virov ter presojanje in odloþanje so kompetence iz leve strani matrike, za katere lahko reþemo, da v prihodnje ne potrebujejo dodatnih vložkov, saj so glede na pomembnost v tem trenutku na primerni ravni.
5.6 Splošno zadovoljstvo – diplomanti in delodajalci
Preglednica 29: Splošno zadovoljstvo z delom, znanjem in kompetencami delodajalci diplomanti
M SD M SD t-test
zadovoljstvo z delom 4,02 0,89 4,06 0,92
zadovoljstvo z znanjem 3,83 0,89 4,16 0,81 **
zadovoljstvo s kompetenc. 3,64 1,11 3,95 0,95 **
Kritiþ. mišlj.
Presojanje in odloþ. Sistem. analiza
Reševan. kompleks.
probl.
Upravlj. s þasom Upravlj. þlov. virov
Govorne sposob.
Pisne sposob.
Post. predn. nalog
3,10 3,38 3,66
3,50 3,92 4,34
zadovoljstvo
pomembnost
Kompetence matrika pomembnost / zadovoljstvo -diplomanti
t-test za neodvisne vzorce
* razlika je pomembna na nivoju 0,05
** razlika je pomembna na nivoju 0,01
Statistiþno pomembne razlike med diplomanti in delodajalci so pri splošnem zadovoljstvu z znanjem, prav tako pa tudi pri splošnem zadovoljstvu s kompetencami. Lahko torej reþemo, da so diplomanti na splošno bolj zadovoljni tako z znanji kot s kompetencami, ki so si jih pridobili med izobraževanjem na VSŠ. Vprašanja, ki se nanašajo na splošno zadovoljstvo smo uvrstili v vprašalnik bolj kot kriterijsko spremenljivko.
5.7 Posredni pokazatelji zadovoljstva – diplomanti in delodajalci
Preglednica 30: Posredni pokazatelji zadovoljstva pri delodajalcih in diplomantih delodajalci diplomanti
M SD M SD t-test
med izob. pridobil veliko novega znanja. 3,75 1,03 3,80 0,99
izob. na VSŠ bi priporoþal svojim koleg. 3,67 1,08 4,02 1,03 **
po koncu izob. bolj samostojen. 3,65 1,18 3,60 1,14 po koncu izob. bolj usposobljen. 3,71 1,06 3,62 1,13 po koncu izob. veþ možnosti za napred. 3,33 1,30 3,16 1,34 t-test za neodvisne vzorce
* razlika je pomembna na nivoju 0,05
** razlika je pomembna na nivoju 0,01
Delodajalci diplomantovo samostojnost, usposobljenost in možnost napredovanja po konþanem izobraževanju na VSŠ, v povpreþju boljše ocenjujejo kot sami diplomanti. Razlike v ocenah pa niso statistiþno pomembne. So pa statistiþno pomembne razlike pri trditvi, da bi priporoþali izobraževanje na VSŠ svojih prijateljem. To bi naredilo veþ diplomantov, kot delodajalcev. Glede pridobitve novega znanja so ocene skoraj izenaþene.
5.8 Sodelovanje podjetja s šolo
Ker smo v teoretiþnem delu (poglavje 3.2) govorili o sodelovanju izobraževanja in trga dela, nas je v nadaljevanju zanimalo, ali do tega sodelovanja prihaja tudi na nivoju VSŠ in ali so razlike v zadovoljstvu med tistimi delodajalci, ki sodelujejo s šolo, in tistimi, ki s šolo ne sodelujejo.
Preglednica 31: Sodelovanje podjetja z VSŠ
f %
da 38 38,4
ne 45 45,5
ne vem 16 16,2
skupaj 99 100
V preglednici 31 lahko ugotovimo, da 45,5 % delodajalcev ne sodeluje z VSŠ. V nadaljevanju so nas bolj zanimali tisti delodajalci, ki sodelujejo s šolo, zato smo jih zaprosili, naj opredelijo naþin sodelovanja (možnih je bilo veþ odgovorov). Najveþ delodajalcev (21,5 %) je navedlo, da financirajo svojim zaposlenim izobraževanje na VSŠ, 19,6 % jih je navedlo, da študentom omogoþajo opravljanje obvezne prakse, 4,7 % pa jih po konþanem študiju nudi možnost opravljanja pripravništva. Samo 2 delodajalca sta navedla, da s pomoþjo VSŠ pripravljajo interna izobraževanja za zaposlene, noben delodajalec pa ne sodeluje pri pripravi izobraževalnega programa na VSŠ (preglednica 32).
Preglednica 32: Naþini sodelovanja med VSŠ in delodajalci
f %
nudi pripravništvo študentom VSS 5 4,7 omogoþa oprav. obvezne prakse 21 19,6 zaposlenim financira izobr. na VSŠ 23 21,5 VSŠ org. interna izobr. za zaposlene 2 1,9 sodeluje pri pripr programa izob. VSŠ 0 0,0
V nalogi nas je zanimalo, kakšna je razlika v zadovoljstvu delodajalcev, ki sodelujejo z VSŠ, in tistimi, ki ne sodelujejo. Postavili smo hipotezo:
H5: Delodajalci, ki na kakšen koli naþin sodelujejo v izobraževalnem procesu na VSŠ, so v povpreþju bolj zadovoljni z znanjem in kompetencami svojih zaposlenih po konþanem šolanju kot tisti, ki v izobraževanje niso vkljuþeni.
Preglednica 33: Razlika v povpreþnem zadovoljstvu delodajalcev, ki sodelujejo oziroma ne sodelujejo z VSŠ
sodelujejo
zadovoljstvo da ne t-test
z znanji 2,93 3,37 **
s kompetencami 2,85 3,34 **
t-test za korelirane vzorce
* razlika je pomembna na nivoju 0,05
** razlika je pomembna na nivoju 0,01
T-test nam je pokazal statistiþno pomembne razlike v povpreþnem zadovoljstvu tako z znanjem kot s kompetencami med tistimi delodajalci, ki s šolo sodelujejo in tistimi, ki s šolo ne sodelujejo. Rezultati pa so drugaþni od priþakovanih, statistiþno pomembne razlike so v korist tistih delodajalcev, ki s šolo ne sodelujejo. Tisti delodajalci, ki s šolo ne sodelujejo so v povpreþju bolj zadovoljni z znanjem in kompetencami, ki si jih pridobijo diplomanti med izobraževanjem na VSŠ. Statistiþno pomembne razlike so na nivoju 0,01. Hipoteze H5 torej ne moremo sprejeti.
Ker je najveþje število delodajalcev navedlo kot naþin sodelovanja s šolo, financiranje izobraževanja na VSŠ, lahko zakljuþimo, da so tisti, ki financirajo izobraževanje zaposlenih v povpreþju tudi manj zadovoljni od tistih, ki s šolo ne sodelujejo.
Preglednica 34: Splošno zadovoljstvo delodajalcev, ki sodelujejo z VSŠ sodelujejo
splošno zadovoljstvo da ne t-test
z delom 3,92 4,15
z znanjem 3,61 4,02 *
s kompetencami 3,45 3,85
t-test za korelirane vzorce
* razlika je pomembna na nivoju 0,05
** razlika je pomembna na nivoju 0,01
Tudi pri splošnem zadovoljstvu je situacija podobna. Preglednica 34 nam pokaže, da so delodajalci, ki s šolo ne sodelujejo v povpreþju višje ocenili splošno zadovoljstvo z delom, znanjem in kompetencami zaposlenih. Statistiþno pomembna razlika pa je pri splošnem zadovoljstvu z znanjem.
6 SKLEPNE UGOTOVITVE
Že nekaj þasa se ne moremo veþ izogibati dejstvu, da so šole na trgu in da med njimi vlada konkurenþni boj za uþence, dijake in študente. ýeprav nekateri avtorji trg izobraževanja imenujejo »kvazitrg« Lubienski (2006, po Trnavþeviþ 2007b, 14), (kar pomeni, da zakonitosti trga ne delujejo v celoti), so šole prišle do spoznanja, da je spremljanje zadovoljstva odjemalcev v izobraževalnem procesu pomembno, saj vodi v boljšo kakovost.
Izobraževanje sodi med storitvene dejavnosti, zavedati pa se moramo, da ima svoje posebnosti, zato moramo biti previdni pri prenosu in poenostavljanju marketinškega koncepta, kot ga poznamo pri trženju izdelkov. Šole ne morejo v celoti zadovoljiti potreb svojih odjemalcev.
Posebej to velja za vsebino študija, ki je vezana na kurikulum in kot taka torej predpisana, študenti pa tudi ne vedo zmeraj, katera znanja in kompetence bodo v prihodnosti potrebovali (tega pogosto ne vedo niti delodajalci), saj se trg dela nenehno spreminja. Kljub temu morajo izobraževalne ustanove, þe želijo ponujati kakovostne in zadovoljive storitve, ugotoviti resniþne potrebe, interese in priþakovanja svojih odjemalcev. Samo to jim bo omogoþilo, da dobijo povratno informacijo o tem, ali delajo dobro, in izdelajo smernice za izboljšave.
6.1 Povzetek kljuþnih ugotovitev raziskave
Spoznati priþakovanja in potrebe delodajalcev in diplomantov in poslediþno njihovo zadovoljstvo je za izobraževalne inštitucije pomembno zlasti zato, ker je med drugim tudi od tega odvisno, kako bodo diplomanti, ki konþajo doloþeno izobraževanje, sprejeti in cenjeni na trgu dela. Raziskave na podroþju izobraževanja so pogosto usmerjene na prouþevanje zadovoljstva študentov kot neposrednih odjemalcev, manj se nanašajo na raziskovanje zadovoljstva delodajalcev. Z nalogo smo želeli zapolniti to vrzel. Zanimalo nas je, kaj se dogaja s formalnim izobraževanjem v slovenskih podjetjih, kaj delodajalci menijo o tovrstnem izobraževanju in kakšna so njihova priþakovanja (ter poslediþno zadovoljstvo) v zvezi z znanjem in kompetencami, ki si jih zaposleni pridobijo v procesih izrednega izobraževanja na višjih strokovnih šolah. Ugotavljali smo tudi, ali obstajajo razlike v priþakovanjih in zadovoljstvu z omenjenim študijem med delodajalci in diplomanti.
Po pregledu številnih raziskav in mnenj razliþnih avtorjev, t. i. »gurujev« zadovoljstva, kot jih imenuje Faganel (2010, 95) smo ugotovili, da veþina avtorjev v ospredje koncepta zadovoljstva postavlja priþakovanja in njihovo potrditev oz. ne-potrditev, þeprav niso vsi enotnega mnenja o tem, kaj je zadovoljstvo in kako ga merimo. Zaradi omenjene ugotovitve smo priþakovanja postavili tudi v ospredje našega koncepta zadovoljstva in temu ustrezno konstruirali vprašalnik.
V raziskovalnem delu smo torej predpostavili, da so tako delodajalci kot diplomanti odjemalci.
Torej vstopajo v izobraževalni proces (posredno ali neposredno) z doloþenimi priþakovanji, ki so potem na koncu izobraževalnega procesa izpolnjena ali pa tudi ne.
Znanja ali kompetence?
Rezultati raziskave so pokazali, da so vse ocene pomembnosti za znanja in kompetence tako pri delodajalcih kot pri diplomantih v povpreþju višje od 3 (na lestvici od 1–5). Z raziskavo smo preverjali ali so za delodajalce in diplomante bolj pomembna znanja ali kompetence. Ugotovili smo, da so delodajalci v povpreþju ocenili pomembnost znanja višje kot diplomanti, kompetencam pa so višjo oceno kot delodajalci dali diplomanti. Razlike se v povpreþju niso pokazale kot statistiþno pomembne, razen pri dveh posameznih znanjih: pravo in zakonodaja ter poslovni jeziki (višje ocene so jim pripisali delodajalci) in samo pri eni kompetenci: kritiþno mišljenje (višja ocena pomembnosti je bila na strani diplomantov). Delodajalci in diplomanti so enotno ocenili kot najpomembnejše znanje komuniciranja in kot najpomembnejšo kompetenco govorne sposobnosti.
Rezultati raziskave so pokazali, da so tudi vse ocene zadovoljstva z znanjem in kompetencami tako pri delodajalcih kot pri diplomantih v povpreþju višje od 3 (na lestvici od 1–5). To je spodbudno za VSŠ, ki so v raziskavi sodelovale, saj kaže na to, da tako delodajalci kot diplomanti v povpreþju dobro ocenjujejo pridobljena znanja in kompetence. Kljub zadovoljivim ocenam je raziskava pokazala, da obstajajo nekatera podroþja, ki bi jih veljajo v prihodnje (še) izboljšati.
V delu raziskave, ki se je nanašal na ocenjevanje zadovoljstva smo ugotovili, da so diplomanti v povpreþju bolj zadovoljni tako z znanji kot s kompetencami, ki so si jih pridobili na VSŠ, kot njihovi delodajalci. Razlike sicer niso statistiþno pomembne, so pa na meji (P = 0,067 pri znanjih, P = 0,086 pri kompetencah). Statistiþno pomembne razlike so, ko govorimo o posameznih znanjih: komuniciranje, delo z ljudmi in poslovni jeziki ter samo pri dveh kompetencah: govorne sposobnosti in sistemska analiza. Delodajalci so pri znanjih najbolj zadovoljni z organizacijo dela, pri kompetencah pa z govornimi in pisnimi sposobnostmi.
Diplomanti pa so glede zadovoljstva najvišje ocenili znanje komuniciranje in kompetenco govorne sposobnosti.
Pridobili smo nova spoznanja o zadovoljstvu z znanji in kompetencami s strani odjemalcev.
Preko delodajalcev smo ugotovili, kakšna so priþakovanja na trgu dela glede znanj in kompetenc, ki naj bi jih imeli diplomanti, ko zakljuþijo izobraževanje na VSŠ, preko diplomantov pa, kako so zadovoljni z znanji in kompetencami, ki so jih pridobili v þasu študija in ali je študij izpolnil njihova priþakovanja ter jim s tem dal ustrezna znanja in kompetence za uspešnost na delovnem mestu.
Iz ugotovitev raziskave lahko zakljuþimo, da ni toliko smiselno iskati odgovor na vprašanje, ali so bolj pomembna znanja ali kompetence, saj delodajalci in diplomanti ne pripisujejo bistvene
prednosti niti znanjem niti kompetencam. Razlike v ocenah pomembnosti in zadovoljstva so majhne in statistiþno nepomembne. Torej lahko reþemo, da so pomembna tako znanja kot kompetence. Bolj kot na to, da ugotavljamo, ali je za delodajalce in diplomante znanje pomembnejše od kompetenc, se moramo osredotoþiti na posamezna znanja in posamezne kompetence, kajti znotraj skupine znanj in znotraj skupine kompetenc prihaja do statistiþno pomembnih razlik tako pri ocenjevanju pomembnosti kot pri ocenjevanju zadovoljstva. Pri tem si lahko najbolj pomagamo s prikazanimi matrikami »pomembnost–zadovoljstvo«, ki nam lahko služijo kot sredstvo za ocenjevanje dosedanjega dela in usmerjanje v prihodnja prizadevanja.
Delodajalci
V raziskavi smo pod drobnogled vzeli delodajalce, saj nas je zanimalo, kako ocenjujejo znanja in kompetence, ki so jih v þasu izobraževanja na VSŠ pridobili njihovi zaposleni. Rezultati, ki kažejo na stopnjo njihovega zadovoljstva, so za šole pomembni, saj jim omogoþajo pridobiti povratno informacijo o tem, ali so njihovi diplomanti po konþanem izobraževanju opremljeni z ustreznimi znanji in kompetencami. Od tega je namreþ (med drugim) odvisna tudi zaposljivost diplomantov.
V raziskavi uporabljene analize z matriko pomembnost–zadovoljstvo so nam pomagale identificirati tista znanja in kompetence, ki so za delodajalce najpomembnejši. Šole morajo svoje napore za izboljšave usmeriti na ustrezna podroþja (k »pravim« znanjem in kompetencam), sicer se lahko zgodi, da kljub naporom in tudi stroškom, ki jih bodo ob tem imele, odjemalci ne bodo niþ bolj zadovoljni. V raziskavi smo identificirali dve znanji, ki bi jim morale šole po ocenah delodajalcev posveþati veþ pozornosti. To sta znanji: IKT in poslovni jeziki. Identificirali smo tudi dve kompetenci: upravljanje s þasom ter presojanje in odloþanje.
Identificirana podroþja nam že na prvi pogled kažejo, da so povezana z razmerami v gospodarstvu, kjer smo priþa hitrim spremembam, tehnološkemu napredku in globalizaciji, ki pred nas postavljajo vedno nove odloþitve in odpirajo vrata na tuje trge.
Delodajalci pripisujejo veþjo pomembnost znanjem kot diplomanti (razlike sicer niso statistiþno pomembne), vendar se po sami vsebini, katera so najpomembnejša znanja, ne razlikujejo od diplomantov. Najpomembnejša znanja so splošna znanja: komuniciranje, delo z ljudmi, organizacija dela. S tem lahko pritrdimo ugotovitvam tujih raziskav Harvey in Mason (1996), ACNielsen (2000) in mednarodni raziskavi Gomezelj Omerzel in Azevedo (2008), ki so podobno ugotovile, da so poleg specifiþnih znanj pomembna tudi splošna.
Pomembnost sodelovanja trga dela in izobraževalnih inštitucij smo prikazali v posebnem poglavju (3.2). Številni avtorji menijo, da je to sodelovanje nujno in da pomembno vpliva tudi na boljšo zaposljivost diplomantov. ýeprav se vsi strinjamo z omenjenimi trditvami, ugotavljamo, da je to sodelovanje še vedno slabo. Trditev lahko podkrepimo tudi z dejstvom, da šole, s katerimi smo ob poteku raziskave stopili v kontakt, ne razpolagajo vedno z naslovi
delodajalcev, þeprav so tam zaposleni njihovi diplomanti in þeprav je v teh organizacijah najveþkrat potekal tudi praktiþni del izobraževanja teh diplomantov. Po drugi strani so tudi organizacije tiste, ki se slabo odzivajo na vabila k sodelovanju z izobraževalnimi inštitucijami, ne sodelujejo pri izobraževalnih programih itd. Tudi pri odzivu na povabilo k sodelovanju v spletni anketi se je pokazala njihova pasivnost ali morda celo nezainteresiranost.
Ko smo ugotavljali statistiþno pomembne razlike v povpreþnem zadovoljstvu z znanjem in kompetencami med tistimi delodajalci, ki s šolo sodelujejo, in tistimi, ki s šolo ne sodelujejo, so nas rezultati presenetili. Dobili smo rezultate, ki so bili drugaþni od priþakovanih, statistiþno pomembne razlike so se pokazale v korist tistih delodajalcev, ki s šolo ne sodelujejo. Tisti delodajalci, ki s šolo ne sodelujejo, so bili v primerjavi z delodajalci, ki s šolo sodelujejo, v povpreþju bolj zadovoljni z znanjem in kompetencami, ki si jih diplomanti pridobijo med izobraževanjem na VSŠ. Ugotovitve smo pripisali dejstvu, da je najveþje število delodajalcev navedlo kot naþin sodelovanja s šolo financiranje izobraževanja svojih zaposlenih na VSŠ.
Sklepamo, da financiranje izobraževanja zvišuje priþakovanja delodajalcev in zato lahko tudi enaka ocena nivoja znanj in kompetenc privede do nižjega zadovoljstva.
Diplomanti
Veþina diplomantov, ki so sodelovali v raziskavi, se je za izobraževanje odloþila sama in veþina si ga je tudi sama financirala. To pomeni, da se zavedajo pomena izobraževanja in priþakujejo, od tega doloþene koristi, saj se je veþ kot polovica odloþila za izobraževanje zaradi novih možnosti, ki se jim s tem odpirajo (iskanje boljše zaposlitve, napredovanje…).
Podobno kot za delodajalce smo tudi za diplomante ugotavljali, kakšno pomembnost pripisujejo posameznim znanjem in kompetencam, ki so si jih pridobili med izobraževanjem na VSŠ in kakšno je njihovo zadovoljstvo s temi istimi znanji in kompetencami. Rezultati raziskave kažejo, da so diplomanti po pomembnosti dali prednost kompetencam pred znanji.
Razlike so statistiþno pomembne. Avtorji, ki smo jih navajali v teoretiþnih izhodišþih (Svetlik 2005; Klariþ 2008; Gruban 2007) menijo, da so kompetence pomembne za posameznika, saj mu omogoþajo, da bo lahko uspešno deloval v kompleksnih, nepredvidljivih in spremenljivih okolišþinah, ne samo v družbi in poklicu, ampak tudi v osebnem življenju. Kompetence omogoþajo diplomantom širše možnosti (napredovanja, zaposljivosti, uspešnosti v medsebojnih odnosih…) tudi izven podjetja in niso toliko vezane na doloþeno delovno mesto, zato so za diplomante razumljivo najpomembnejše.
Kar se tiþe zadovoljstva, so diplomanti enako zadovoljni z znanji in kompetencami, saj so tako znanja kot kompetence ocenili s povpreþno oceno 3,38.
Pri diplomantih nismo identificirali znanj, ki bi zahtevala takojšnje ukrepanje šol, smo pa identificirali dve kompetenci: upravljanje s þasom in kritiþno mišljenje. To sta po ocenah
diplomantov pomembni kompetenci, ki pa bi jih morale šole v prihodnje še izboljšati oz. jim posveþati veþ pozornosti, da bi se poveþalo zadovoljstvo z njimi.
6.2 Priporoþila za VSŠ
Rezultati raziskave so spodbudni za VSŠ, saj kažejo, da so delodajalci v povpreþju zadovoljni z znanji in kompetencami, ki jih pridobijo njihovi zaposleni med izobraževanjem na VSŠ.
Seveda pa se ne moremo zadovoljiti z ugotovljenim stanjem. Želje, priþakovanja in tudi potrebe odjemalcev se spreminjajo in šole morajo zato strmeti k temu, da jih vedno znova preverjajo in ugotavljajo le tako bodo lahko šole vedno bolj kakovostne. To je pomembno, saj kot pravi Zupanc Grom (2000, 35), predstavlja kakovost v vzgoji in izobraževanju filozofijo organizacije, ki se nenehno razvija v smeri vse veþjega zadovoljstva uporabnikov.
Prikazovanje s pomoþjo matrike »pomembnost–zadovoljstvo«, ki ga uporabljamo v raziskavi je po našem mnenju pregledno in uporabno, saj na enostaven naþin opozori šole, katera so tista
Prikazovanje s pomoþjo matrike »pomembnost–zadovoljstvo«, ki ga uporabljamo v raziskavi je po našem mnenju pregledno in uporabno, saj na enostaven naþin opozori šole, katera so tista