1. Kritiþno mišljenje – uporaba logike in sklepanja pri prepoznavanju prednosti in slabosti alternativnih rešitev, zakljuþkov in pristopov k reševanju problemov.
2. Sposobnost presojanja in odloþanja – upoštevanje relativnih stroškov in prednosti potencialnih aktivnosti ter izbira prave možnosti.
3. Sistemska analiza – doloþanje, kako naj sistem deluje in kako spremembe pogojev, operacij in okolja vplivajo na predvidene dosežke.
4. Reševanje kompleksnih problemov – identifikacija kompleksnih problemov in pregled obstojeþih informacij za razvoj in presojo možnosti in vpeljavo rešitev.
5. Upravljanje s þasom – upravljanje lastnega þasa in þasa drugih.
6. Upravljanje þloveških virov – motivacija, razvoj in usmerjanje ljudi pri delu, identifikacija najboljših ljudi za doloþeno delo.
7. Govorne sposobnosti – uþinkovit prenos informacij.
8. Pisne sposobnosti – uþinkovito pisno komuniciranje v skladu s ciljno javnostjo
9. Postavljanje prednostnih nalog – sposobnost ustvariti hierarhijo prioritetnih nalog ali potreb in organizacija dela.
Ocenjevanje v tem sklopu je potekalo podobno kot pri poslovnih znanjih. Uporabili smo pet stopenjsko Likertovo lestvico, s katero so diplomanti ocenjevali pomembnost posameznih poslovnih kompetenc, potem pa so ocenili še izboljšanje posameznih kompetenc glede na priþakovanja. Za lažje in poenoteno razumevanje kompetenc smo anketirancem podali tudi definicijo kompetenc (Gomezelj Omerzel in Azevedo 2008): »Kompetence predstavljajo dinamiþno kombinacijo znanja, razumevanja, spretnosti, sposobnosti in vrednot.«
V zadnjem, sedmem sklopu vprašanj smo želeli ugotoviti, kakšno je splošno zadovoljstvo diplomantov z delom, znanjem in kompetencami. Izrazili pa so lahko tudi svoje strinjanje oz.
nestrinjanje s trditvami, ki so se posredno nanašale na zadovoljstvo. Ta vprašanja so služila bolj kot kriterijska spremenljivka pri preverjanju diskonfirmacijskega modela zadovoljstva. Na koncu smo jih povprašali še o sodelovanju med šolo in podjetjem.
4.2.3 Vprašalnik za delodajalce
V uvodu smo anketirancem predstavili vprašalnik in njegov namen ter jih zaprosili za sodelovanje.
Drugi del vprašalnika je zajemal podatke o vrsti organizacije, v kateri je zaposlen delodajalec.
Tretji del vprašalnika se je nanašal na splošne podatke o anketiranih – spol, starost, naziv delovnega mesta in stopnja izobrazbe. Tako smo pridobili podatke o objektivnih dejstvih vzorca.
Vprašalnik za delodajalce ni vseboval þetrtega dela, kjer smo pri diplomantih povprašali o njihovem namenu izobraževanja, kdo jih je usmeril v izobraževanje, kdo ga je financiral in kateri program so zakljuþili.
Naslednji del vprašalnika se je nanašal na poslovno znanje. Ta del vprašalnika je bil identiþen z delom vprašalnika za diplomante. Delodajalci so v tem delu ocenjevali poslovna znanja diplomantov, ki so konþali višjo strokovno šolo in so pri njih zaposleni.
Šesti del vprašalnika je zajemal poslovne kompetence. Tudi v tem delu sta bila vprašalnika identiþna.
V zadnjem, sedmem sklopu vprašanj smo želeli ugotoviti, kakšno je splošno zadovoljstvo delodajalcev z delom, znanjem in kompetencami zaposlenih. Izrazili pa so lahko tudi svoje strinjanje oz. nestrinjanje s trditvami, ki so se posredno nanašale na zadovoljstvo. Tudi tukaj so bila postavljena vprašanja, ki so služila bolj kot kriterijska spremenljivka pri preverjanju modela zadovoljstva. Na koncu smo jih povprašali še o sodelovanju med šolo in podjetjem, saj nas je v nalogi posebej zanimalo, ali delodajalci sploh sodelujejo s šolami in kakšno je to sodelovanje.
4.3 Metode obdelave in analize
Za potrditev zastavljenih hipotez smo uporabili programski paket SPSS, ki nam je omogoþal uporabo naslednjih metod obdelave podatkov:
− Metode univariatne analize – z njimi smo predstavili osnovne znaþilnosti vzorca. S tem smo želeli prikazati, kako se vrednosti spremenljivk porazdeljujejo na vzorcu, ki smo ga zajeli v raziskavo. Za vsako vprašanje smo izdelali frekvenþno porazdelitev, deleže porazdelitve in aritmetiþno sredino, ter standardni odklon.
− Metode bivariatne analize – s t-testom smo preverjali statistiþno pomembnost razlik med posameznimi skupinami spremenljivk in respondentov (H1–H5). V primerih, ko je bila stopnja tveganja P = 0,05 (pri nekaterih rezultatih pa tudi nižja P = 0,01), smo govorili o statistiþno pomembnih razlikah.
− Metode multivariatne analize – s pomoþjo multivariantne analize oz. matrike pormembnost/zadovoljstvo smo želeli na þim bolj enostaven naþin prikazati razporeditev posameznih znanj in kompetenc (glede na pomembnost in zadovoljstvo) pri delodajalcih in diplomantih.
4.4 Vzorþenje in vzorec
Košmelj (1996, 19) pravi, da se v doloþenih primerih, ko ni možno ali smiselno opazovati celotne populacije, omejimo na opazovanje dela enot pojava, ki ga želimo prouþevati. Taka opazovanja imenujemo vzorþna opazovanja ali enostavno vzorci.
K sodelovanju v raziskovalnem delu smo povabili vseh 25 VSŠ, ki so v zadnjih treh letih aktivno izvajale strokovna programa poslovni sekretar in ekonomist. S šolami smo vzpostavili telefonski kontakt v katerem smo jim predstavili raziskavo, njen namen in dali obljubo, da bodo imeli možnost kasnejše seznanitve z rezultati raziskave. Zagotovili smo popolno anonimnost posamezne šole. Kljub temu se je za sodelovanje v raziskavi odloþilo le 8 šol, kar predstavlja 32
% šol, ki so v zadnjih treh letih izvajali prej omenjena programa izobraževanja. Vsako šolo smo zaprosili, da pošlje po elektronski pošti diplomantom, ki so (v zadnjih treh letih) pri njih zakljuþili študij na eni od študijskih smeri ekonomist ali poslovni sekretar spremni dopis in povezavo do spletnega naslova spletne ankete. Prav tako smo jih zaprosili, naj pošljejo spremni dopis in povezavo do spletnega naslova spletne ankete tudi delodajalcem, pri katerih so zaposleni ti isti diplomanti. V vzorec smo zajeli torej samo tiste diplomante (in njihove delodajalce), ki so šolanje konþali v zadnjih 3 letih (menili smo, da se bodo zaradi bližine procesa izobraževanja lažje spomnili, kako pomembna so se jim zdela znanja in kompetence, ki naj bi si jih med izobraževanjem pridobili in kakšna so bila njihova priþakovanja glede tega).
Naslednja posebnost vzorþenja je bila še ta, da so bili v anketo zajeti le izredni študenti, ker so bolj neposredno povezani s trgom dela in so lahko pridobljena znanja in kompetence že tudi preizkusili pri delodajalcih. Vzorec je bil namenski, saj smo vanj vkljuþili osebe, ki o prouþevani zadevi najveþ vedo (Tratnik 2002, 70).
5 ANALIZA IN INTERPRETACIJA REZULTATOV
Podatke, ki smo jih pridobili s pomoþjo anketnih vprašalnikov, smo obdelali s statistiþnim programom SPSS in jih v tem poglavju prikazujemo, analiziramo in interpretiramo.
5.1 Opis vzorca diplomanti
Po podatkih šol, ki so sodelovale pri anketiranju so bili anketni vprašalniki poslani na 1114 elektronskih naslovov diplomantov. Vrnjenih smo dobili 350 vprašalnikov. Od tega smo v obravnavo lahko vkljuþili 338 v celoti izpolnjenih vprašalnikov, kar predstavlja 30-odstotno stopnjo odgovorov (response rate). V nadaljevanju prikazujemo strukturo vzorca diplomantov.