7,0 %
15,8 %
28,9 %
9,6 %
D E LO V N O M E S TO
51,7 %
21,9 %
16,6 %
9,6 %
od 1 do 9 let od 10 do 19 let od 20 do 29 let 30 in več let
D E LO V N A D O B A
3.3. MERSKI INSTRUMENT
Na podlagi prebrane literature o motnjah v duševnem razvoju, agresivnosti
posameznikov z motnjami v duševnem razvoju ter o kvaliteti delovnega življenja (predvsem strokovnih delavcev v vzgoji in izobraževanju) smo oblikovali anketni vprašalnik za
strokovne delavce, zaposlene v centru za usposabljanje delo in varstvo (CUDV). Vprašalnik je vseboval skupno 31 vprašanj – 15 vprašanj zaprtega tipa, 3 vprašanja polodprtega tipa ter 3 vprašanja odprtega tipa. Vprašalnik je bil razdeljen na 3 vsebinske sklope.
V prvem delu smo zbirali demografske podatke: spol, stopnjo izobrazbe. Prav tako sta nas zanimala delovno mesto anketiranih ter njihova delovna doba.
V drugem delu nas je zanimalo, v kolikšni meri se strokovni delavci, zaposleni v CUDV, soočajo z agresivnostjo pri svojem delu. Na tem mestu smo preko različnih vprašanj želeli pridobiti vpogled v njihovo opredelitev pojma agresije, predvsem kaj si oni
predstavljajo s tem pojmom ter kako se odzovejo na agresivnost posameznikov. Prav tako smo želeli pridobiti podatke o pogostosti izpostavljenosti agresivnemu vedenju. V tem delu vprašalnika smo anketirance pozvali, naj označijo vnaprej ponujene možnosti. Od 13 vprašanj v tem delu vprašalnika jih je bilo 9 takšnih, kjer je bilo potrebno označiti en odgovor (da oz.
ne). Pri treh vprašanjih (agresivno vedenje zame pomeni, posamezniki z MDR so bolj agresivni od posameznikov brez motenj in na agresivno vedenje se odzovem) so anketiranci izbirali med ponujenimi možnostmi in pri enem vprašanju so svojo izbiro lahko tudi pojasnili.
V tretjem delu smo preverjali, kako agresivnost posameznikov vpliva na njihovo delo in počutje na delovnem mestu. Tudi v tem delu so prevladovala vprašanja z izbiro enega odgovora (da oz. ne). Takšnih vprašanj je bilo 10. Pri treh vprašanjih so lahko anketirani izbrali več odgovorov; ponujena je bila tudi možnost »drugo«. Eno vprašanje odprtega tipa jih je spodbudilo k razmišljanju, kako bi oni v vlogi delodajalca zagotovili varnost in dobro delovno počutje v njihovi organizaciji. Glede na aktualne razmere smo v ta del vprašalnika umestili tudi vprašanje, ki se nanaša na oceno pogostosti pojava agresije zaradi vpliva virusa SARS-CoV-2. V teoretičnem delu smo se na kratko dotaknili tematike, kjer navajamo, da institucija ne povzroča agresije (prej obratno). S tem vprašanjem smo želeli preveriti, kako strokovni delavci po lastni oceni presojajo, ali se je v tem obdobju pojav agresije kaj
spremenil. CUDV-ji so v obdobju pojava virusa (in tudi naprej) močno spremenili režim dela.
Uporabniki, ki so prej odhajali redno domov, so po priporočilu zdravstvene stroke ostali v centrih (oz. do nadaljnjega v domači oskrbi). Prepovedani so bili tudi obiski zunanjih
obiskovalcev. Večina enot znotraj posameznih CUDV-jev je bila zaprta (npr. VDC); prav tako se je spremenila tudi prostorska (bivalna) organizacija. Strokovni delavci so tako po lastni presoji ocenili, ali te kadrovske, organizacijske in prostorske spremembe povzročijo več ali manj agresije kot v obdobju prej. Pri tem vprašanju so bile ponujene tudi možnosti:
posamezniki, ki prej niso kazali agresivnih vedenj, so jih začeli kazati; agresivno vedenje se je kazalo samo v prvih nekaj dneh. Potem je bilo stanje enako kot prej; agresivno vedenje se je pojavljajo samo v prvih dneh; nato je bilo manj agresivnega vedenja; na splošno je manj agresivnega vedenja. Kot zadnjo možnost pri tem vprašanju so lahko udeleženci raziskave izbrali »ne opazim razlike«.
3.4.POSTOPEK ZBIRANJA PODATKOV
Razumevanje in vsebinsko primernost vprašalnika smo najprej preverili pri treh osebah, zaposlenih na različnih delovnih mestih v CUDV Draga. Večji popravki niso bili potrebni.
Izbrane centre Črna na Koroškem, Draga ter Dornava smo k sodelovanju povabili preko elektronske pošte na njihov kontaktni naslov. Nato smo kontaktni osebi poslali izvod vprašalnika skupaj z osnovnimi smernicami, ki so opisane na začetku tega poglavja. Zaradi zdravstvene situacije smo prosili, da se po posameznih enotah razdelijo ovojnice, v katere bodo posamezniki vstavljali izpolnjene ankete in jih nato oddali v vnaprej dogovorjen predalnik. Ocenili smo, da pošiljanje preko elektronske pošte ne bi zagotovilo anonimnosti (prav tako je način »papir – svinčnik« mnogim bolj enostaven). Tako smo v skupno treh tednih po pošti prejeli 3 večje ovojnice s skupno 118 izpolnjenimi anketami. Zbiranje vprašalnikov je potekalo maja 2020.
3.5.STATISTIČNA OBDELAVA PODATKOV
Podatki, ki smo jih pridobili, so bili pretvorjeni v številsko obliko in nato obdelani v programu za statistično obdelavo (SPSS 21). Pri obdelavi so bili uporabljeni ustrezni
statistični postopki – za preverjanje hipoteze H1 smo uporabili hi-kvadrat test; za preverjanje hipotez H2a in H4a smo uporabili Pearsonov korelacijski koeficient; hipotezi H2b in H4b smo preverili z uporabo enosmerne analize variance (ANOVA). Hipotezi H3a in H3b smo preverili s t-testom za neodvisna vzorca. Odgovore na vprašanja odprtega tipa smo razvrstili v smiselne kategorije in kvalitativno analizirali.
4. PRIKAZ REZULTATOV IN NJIHOVA INTERPRETACIJA
4.1. RAZISKOVALNA VPRAŠANJA
R1: Katere so najpogostejše strategije, ki jih strokovni delavci uporabljajo pri soočanju z agresivnim posameznikom in kako se te razlikujejo glede delovno mesto strokovnih delavcev?
V sklopu prvega raziskovalnega vprašanja (R1) nas je zanimalo, katere strategije strokovni delavci najpogosteje uporabljajo ter kako se njihova pogostost uporabe razlikuje glede na delovno mesto. Vprašanje »Na fizično agresivno vedenje posameznikov se običajno odzovem«, je bilo zaprtega tipa in je bilo možnih več odgovorov. Ponudili smo jim naslednjih sedem možnih odgovorov: (1) z razburjenjem (zavpijem, se razjezim), (2) vedenje ignoriram (naredim se, kot da se ni nič zgodilo), (3) posameznik mora zapustiti prostor, dejavnost (zapovem umik), (4) se sam-a umaknem in me zamenja sodelavec – sodelavka, (5) preusmerjam pozornost, (6) se pogovorim in (7) posameznika za agresivno vedenje. Na vprašanje, pri katerem smo strokovnega delavca pozvali, naj označi, kako se običajno odzove na fizično agresijo, je odgovorilo 113 vprašanih.
Najprej se bomo lotili analize posameznih strategij ter jih grafično prikazali. Nato bomo omenjene razlike še analizirali v povezavi s posameznimi delovnimi mesti. Prav tako bomo preko analize rezultatov na kratko pojasnili strategije, ki so bile navedene na
vprašalniku in jih zaposleni uporabljajo pri vsakodnevnem delu (z agresivnimi posamezniki).
Na koncu bomo še preverili, ali se uporaba različnih strategij statistično razlikuje glede na delovno mesto.
Iz Grafa 6 je razvidno, da je največ vprašanih (f = 86 oz. 76,1 %) označilo, da ob soočenju s fizično agresijo najpogosteje skuša preusmeriti pozornost. 69,0 % (oz. f = 78) jih je označilo, da se s posameznikom, ki kaže takšno obliko vedenja, pogovori. Prav tako je zelo pogosta strategija, ki jo zaposleni uporabljajo, umik posameznika iz prostora. To strategijo uporablja 45,1 %10 vprašanih. Sledijo strategije odzivanja z razburjenjem (34,5% oz. f = 39), umikom iz skupine oz., da zaposlenega zamenja sodelavec (30,9 % oz. f = 35) ter
ignoriranjem (29,2 % oz. f = 33). Najmanj vprašanih (f = 28 oz. 24,8 %) posameznika z ZMDR kaznuje, ko je le-ta agresiven (fizična agresija).