Za preverjanje, ali se uporabljene strategije med seboj statistično razlikujejo, smo uporabili Hi kvadrat test (χ2) oziroma smo v primeru manjših števil podatkov pri nekaterih odgovorih takrat uporabili Fisherjev eksaktni test.
Pri vseh χ2 testih smo vključili domnevi:
H0: Spremenljivki nista povezani.
H1: Spremenljivki sta povezani.
Rezultate predstavljamo v spodnjih tabelah.
1. Na agresivno vedenje se odzovem z razburjenjem
delovno mesto skupaj
varuh/negovalec strežnik/strežnica, gospodinja
zdravstveno osebje
Pedagoška služba
Terapevtske obravnave
ni izbran (f0) 31 5 19 23 7 75
Izbran (f1) 13 3 14 10 4 39
Skupaj (Ʃf) 44 8 18 33 11 114
Tabela 4: Na agresivno vedenje se odzovem z razburjenjem
Tabela 4 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 5 pa rezultate χ2 testa. Omenjeno strategijo pri svojem delu uporablja 29,5% varuhov/negovalcev, 37,5 % strežnic/gospodinj,
36,4 %
45,5 % 45,5 %
36,4 %
72,7 %
63,6 %
27,3 %
STRATEGIJ E TERAPEV T S KE SLUŽBE
42,4 % zdravstvenega osebja, 30,3 % pedagoških delavcev, 57,1% terapevtov oz. 34,2 % (Ʃfi
= 39) oseb, vključenih v anketo. Že na pogled so si odstotki precej podobni. Enako je pokazal tudi Pearsonov hi-kvadrat test, saj je p > 0,05 (χ2 = 1,807, p = 0,785). Ničelno hipotezo na podlagi izračunanih podatkov obdržimo.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
1,807 4 ,785
Tabela 5: χ2 test za preverjanje povezanosti med delovnim mestom in strategijo "z razburjenjem"
Tako smo ugotovili, da ne obstajajo statistično pomembne razlike med posameznimi delovnimi mestom in uporabo strategije: na agresivno vedenje se odzovem z razburjenjem.
2. Agresivno vedenje ignoriram
Tabela 6 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 7 pa rezultate χ2 testa. Omenjeno strategijo pri svojem delu uporablja 25 % varuhov/negovalcev in strežnic/gospodinj, 27,8 % zdravstvenega osebja, 30,3 % pedagoških delavcev, 45,5 % terapevtov oz. 28,9 % (Ʃfi = 33) vseh oseb vključenih v anketo. Iz podatkov je razvidno, da so odstotki precej podobni. To je pokazal tudi Pearsonov hi-kvadrat test, saj je p > 0,05 (χ2 = 1,893, p = 0,755). Ničelno hipotezo na podlagi izračunanih podatkov obdržimo.
delovno mesto skupaj
varuh/negovalec strežnik/strežnica, gospodinja
zdravstveno osebje
Pedagoška služba
Terapevtske obravnave
ni izbran (f0) 33 6 13 23 6 81
Izbran (f1) 11 2 5 10 5 33
Skupaj (Ʃf) 44 8 18 33 11 114
Tabela 6: Agresivno vedenje ignoriram
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
1,893 4 ,755
Tabela 7: χ2 test za preverjanje povezanosti med delovnim mestom in strategijo "ignoriram
Na podlagi podatkov lahko sklepamo, da med posameznim delovnim mestom in strategijo
“ignoriram” ni statistično značilne povezave.
3. Posameznik mora zapustiti prostor
Tabela 8 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 9 pa rezultate χ2 testa. Strategijo
“posameznik mora zapustiti prostor” pri svojem delu uporablja 61,4 % varuhov/negovalcev, 37,5 % strežnic/gospodinj, 16,7 % zdravstvenega osebja, 39,4 % pedagoških delavcev, 45,5 % terapevtov oz. 44,7 % ((Ʃfi = 51) vseh oseb vključenih v anketo. Kot vidimo, je med delovnim
mestom varuh/negovalec in ostalimi precej razlike (še posebej, če primerjamo z zdravstvenim osebjem). Statistična obdelava s Pearsonovim hi-kvadrat testom je pokazala, da je p < 0,05 (χ2
= 11,210, p = 0,22). V tem primeru obdržimo alternativno hipotezo (H1).
delovno mesto skupaj
Tabela 8: Posameznik mora zapustiti prostor
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
11,210 4 ,022
Tabela 9: χ2 test za preverjanje povezave med delovnim mestom in strategijo "umik iz prostora"
Izračunani podatki dokazujejo, da obstaja statistična razlika med posameznim delovnim mestom in strategijo »umik posameznika iz prostora«, kar smo potrdili še s Fisherjevim eksaktnim testom (p = 0,021 (dvostranski eksaktni test)). Trdimo lahko, da zaposleni na delovnem mestu varuh/negovalec v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v večji meri uporabljajo omenjene strategije oz. je ta strategija bolj značilna za delovno mesto varuha/negovalca.
Sklepamo lahko, da je ta statistična razlika rezultat delovnih pogojev. Razen
varuhov/negovalcev ostali zaposleni v času obravnave nimajo drugega prostora, v katerega bi lahko posameznika »umaknili« (razen sobe za umirjanje, ki je običajno v bivalni enoti
posameznika). Tako npr. pedagoški delavci (in tudi terapevti) posameznika zgolj umaknejo iz prostora med poukom ali obravnavo (v primeru hudega agresivnega vedenja), a ga v nadaljnjo oskrbo prevzame varuh/negovalec. Slednji po naših izkušnjah v primeru hudega vedenja v skupini posamezniku zapove umik v njegovo sobo, dokler se ne umiri.
4. Ob agresivnem vedenju posameznikov z ZMDR se sam/a umaknem
Tabela 10 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 11 pa rezultate χ2 testa. Strategijo
“ob agresivnem vedenju se sam/a umaknem” pri svojem delu uporablja 27,3 %
varuhov/negovalcev, 12,5 % strežnic/gospodinj, 38,9 % zdravstvenega osebja, 33,3 % pedagoških delavcev, 36,4 % terapevtov oz. 30,7 % (Ʃfi = 35) vseh oseb vključenih v anketo.
delovno mesto Skupaj
Tabela 10: Ob agresivnem vedenju se sam/a umaknem
Statistična obdelava podatkov s Pearsonovim hi-kvadrat testom je pokazala, da je p >
0,05 (χ2 = 2,239, p = 0,685) in ničelno hipotezo lahko obdržimo.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
2,239 4 ,685
Tabela 11: χ2 test za preverjanje povezanosti med delovnim mestom in strategijo "se sam/a umaknem"
Iz pridobljenih podatkov lahko upravičeno sklepamo, da med posameznim delovnim mestom in strategijo “ob agresivnem vedenju se sam/a umaknem” ni statistično značilne povezave.
5. Ob agresivnem vedenju preusmerim pozornost
Tabela 12 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 13 pa rezultate χ2 testa. Strategijo
“ob agresivnem vedenju preusmerim pozornost” pri svojem delu uporablja 72,7 % varuhov/negovalcev, 50,0 % strežnic/gospodinj, 72,2 % zdravstvenega osebja, 87,9 % pedagoških delavcev, 72,7 % terapevtov oz. 75,4 % (Ʃfi = 86) vseh oseb, vključenih v anketo.
delovno mesto Skupaj
varuh/negovalec strežnik/strežnica, gospodinja
zdravstveno osebje
Pedagoška služba
Terapevtske obravnave
ni izbran (f0) 12 4 5 4 3 28
Izbran (f1) 32 4 13 29 8 86
Skupaj (Ʃf) 44 8 18 33 11 114
Tabela 12: Ob agresivnem vedenju preusmerim pozornost
Pearsonov hi-kvadrat test je pokazal, da je p < 0,05 (χ2 = 5,869, p = 0,209) in tako lahko H0 obdržimo.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
5,869 4 ,209
Tabela 13: χ2 test za preverjanje povezanosti med delovnim mestom in strategijo "preusmerim pozornost"
Zaradi manjšega števila podatkov pri nekaterih odgovorih smo uporabili tudi Fisherjev eksaktni test (p = 0,181). Iz pridobljenih podatkov lahko upravičeno sklepamo, da med
posameznim delovnim mestom in strategijo “ob agresivnem vedenju preusmerim pozornost”
ni statistično značilne povezave.
6. S posameznikom, ki kaže agresivna vedenja se pogovorim
Tabela 14 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 15 pa rezultate χ2 testa. Strategijo
“S posameznikom, ki kaže agresivna vedenja se pogovorim” pri svojem delu uporablja 15,9 % varuhov/negovalcev, 25,0 % strežnic/gospodinj, 11,1 % zdravstvenega osebja, 42,4 %
pedagoških delavcev, 27,3 % terapevtov oz. 24,6 % (Ʃfi = 28) vseh oseb vključenih v anketo.
delovno mesto Skupaj
Tabela 14: S posameznikom, ki kaže agresivna vedenja, se pogovorim
Pridobljeni podatki so si že na pogled precej podobni, kar smo tudi potrdili s
statistično obdelavo podatkov. Pearsonov hi-kvadrat test je pokazal, da je p > 0,05 (χ2 = 2,514, p = 0,642).
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
2,514 4 ,642
Tabela 15: χ2 test za preverjanje povezave med delovnim mestom in strategijo "pogovorim"
Na podlagi pridobljenih podatkov lahko trdimo, da med posameznim delovnim mestom in strategijo “ z agresivnim posameznikom se pogovorim” ni statistično značilne povezave.
7. Posameznika za agresivno vedenje kaznujem
Tabela 16 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 17 pa rezultate χ2 testa. Strategijo
“posameznika za agresivno vedenje kaznujem” pri svojem delu uporablja 65,9 % varuhov/negovalcev, 50,0 % strežnic/gospodinj, 77,8 % zdravstvenega osebja, 72,7 % pedagoških delavcev, 63,6 % terapevtov oz. 68,4 % (Ʃfi = 78) vseh oseb vključenih v anketo.
delovno mesto Skupaj
Tabela 16: Posameznika za agresivno vedenje kaznujem
Izračunani podatki dokazujejo, da obstaja statistično pomembna razlika med posameznim delovnim mestom in strategijo »posameznika za agresivno vedenje kaznujem«, kar smo potrdili še s Fisherjevim eksaktnim testom (p = 0,055 (dvostranski eksaktni test). Trdimo lahko, da tedaj, ko posameznik kaže agresivna vedenja, zdravstveno osebje in pedagogi, v primerjavi z ostalimi zaposlenimi v večji meri uporabljajo omenjeno strategijo oz. je ta strategija bolj značilna za zdravstvene delavce in pedagoške delavce.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
9,263 4 ,051
Tabela 17: χ2 test za preverjanje povezave med delovnim mestom in strategijo "kaznujem"
Zanimivo je, da se je pri tej strategiji soočanja z agresivnim vedenjem pokazala statistično značilna razlika. Predvidevamo, da je ta razlika predvsem rezultat različnega pojmovanja termina "kazen«, saj ima termin precej negativno konotacijo. Predvidevamo, da pedagoški delavci pri svojem delu (predvsem v razredu) večkrat uporabijo omenjeno strategijo kot posledico nesodelovanja pri pouku, neizpolnjevanja navodil itd. in jo tako v primerjavi z ostalimi skupinami zaposlenih večkrat uporabijo. Z vidika varuhov/negovalcev in strežnic termin kazen morda pomeni le posledico v primeru hujših vedenjskih izpadov in so tako mnenja, da manj pogosto »kaznujejo«.
Ko vse podatke v tem prvem raziskovalnem vprašanju zajamemo, opazimo, da so rezultati večinoma statistično neznačilni. Upravičeno lahko sklepamo, da je to, da ni statističnih razlikovanj, predvsem rezultat značilnosti vzorca in tudi vprašanja. Relativno majhno število anketiranih udeležencev in znotraj tega še neenakomerno zastopani profili delovnih mest so odgovarjali na vprašanje, pri katerem je bilo precej možnih odgovorov.
Neenakomernost pri vzorcu anketirancev se je tako prenesla tudi na razpršenost odgovorov, katerih rezultati so precej nereprezentativni. Tukaj se je pokazala potreba po izboljšavi anketnega vprašalnika pri prihodnjih raziskavah na to temo.
R2: Kako strokovni delavci zaznavajo lastno usposobljenost za delo s posamezniki z agresivnim vedenjem
V sklopu drugega raziskovalnega vprašanja nas je zanimalo, ali se strokovni delavci, zaposleni v CUDV, čutijo usposobljene12 za delo z agresivnimi posamezniki. Na vprašanje je odgovorilo 113 zaposlenih (eden iz skupine zaposlenih na delovnem mestu varuh/negovalec na vprašanje ni odgovoril).
Kompetence zaposlenih predstavljajo nabor ali skupek znanj, veščin in sposobnosti zaposlenih, ki jih potrebujejo, da učinkovito opravljajo svoje delo. Učinkovito (pravilno) spoprijemanje z delovnimi nalogami jih vodi k povečanju njihovega osebnega zadovoljstva.
Kompetence učitelja, njihovo znanje, spretnosti, cilji in prepričanja so ključni napovedovalci poklicnega zadovoljstva učitelja in uspeha (Lauermann in König, 2016).
Iz Grafa 12 pa je razvidno, da se 61,1 % zaposlenih, zaobseženih v anketi, ne čuti usposobljene za delo z agresivnimi posamezniki.
12Kompetentnost ali usposobljenost je v Slovarju slovenskega jezika (2004) definirana kot »sposobnost za opravljanje določenega dela«.
38,9%
61,1%
O B Č U T E K U S PO S O B L J E N O S T I ZA D E L O Z A G R E S I V N I M I P O S A M E ZN I K I
Da Ne
Če si podrobneje ogledamo rezultate glede na delovno mesto ugotovimo, da so zaposleni v skupini »terapevtskih obravnav« edini, ki so v več kot 50,0 % označili, da so usposobljeni za delo z agresivnimi posamezniki. Najmanj zaposlenih, ki se čuti usposobljene za delo z agresivnimi posamezniki (12,5 %), je zaposlenih, ki so zaobseženi v skupino strežnica/gospodinja. 30,3 % zaposlenih v pedagoških službi in 33,3 % zdravstvenega osebja meni, da so usposobljeni za delo z agresivnimi posamezniki. Varuhi/negovalci so z »da«, odgovorili v 48,8 %. Vse navedene podatke, zaradi lažje primerjave predstavljamo tudi grafično (Graf 13). V grafu so navedeni rezultati, kolikšen delež zaposlenih iz posameznih delovnih mest se čuti usposobljene za delo z agresivnimi posamezniki.
Občutek neusposobljenosti pri strežnicah/gospodinjah pripisujemo predvsem dejstvu, da s posamezniki prebijejo najmanj neposrednega časa. Njihovo delo obsega predvsem skrbno pripravo in razdeljevanje hrane, skrb za urejenost in čistočo prostorov, skrb za posameznikovo garderobo… Zaposleni na tem delovnem mestu posameznike precej dobro poznajo a njihovo delo neposredno ne posega na osebna področja posameznika. Nasprotno pa so
varuhi/negovalci tisti, ki s posameznikom z MDR prebijejo največ časa. Njihova osrednja delovna naloga je skrb za osebno nego posameznika (umivanje, tuširanje, oblačenje,
obuvanje, priprava za spanje…) in seveda hranjenje. Posamezniki so v veliki meri odvisni od varuha v skupini in tudi varuh/negovalec lahko precej dobro predvidi vedenje »svojih«
varovancev. Občutek neusposobljenosti pri tej skupini zaposlenih pripisujemo predvsem naslednjim dejavnikom:
- dolgotrajna izpostavljenost agresivnemu vedenju,
- delodajalec ne poskrbi za (kontinuirano) usposabljanje za delo s posamezniki s težjimi vedenjskimi motnjami,
- gre večinoma za zaposlene ženskega spola (občutek fizične nemoči) ter - prevelik normativ posameznikov z ZMDR v eni skupini.
Graf 13:primerjava občutka usposobljenosti med delovnimi mesti
Zanimivo je, da se več zdravstvenega osebja čuti usposobljenega za delo z agresivnimi posamezniki kot pa pedagoških delavcev. Pri slednjih je morda občutek usposobljenosti
48,8 %
12,5 %
33,3 % 30,3 %
54,5 %
O B Č U T E K U S PO S O B L J E N O S T I G L E D E N A D E L O V N O M E S T O