V nadaljevanju bomo predstavili rezultate glede na delovno mesto. Posebej bomo izpostavili, kaj so zaposleni na določenem delovnem mestu označili največkrat in kaj najmanjkrat. Pri vsakem znaku izgorevanja in stresa bomo preverili, ali obstajajo statistično značilne razlike med dotičnim znakom izgorevanja in stresa ter posameznim delovnim mestom. Za preverjanje ali se pojavnost znakov izgorevanja in stresa ter posamezno delovno mesto med seboj
statistično razlikujejo, smo uporabili Hi kvadrat test (χ2) oziroma smo v primeru manjših števil podatkov pri nekaterih odgovorih takrat uporabili Fisherjev eksaktni test.
Pri vseh χ2 testih smo vključili domnevi:
H0: Spremenljivki nista povezani.
H1: Spremenljivki sta povezani.
Za lažjo predstavo smo rezultate ankete združili v enoten graf (Graf 15), kjer je razvidna primerjava med posameznimi delovnimi mesti.
21,1 % 23,7 %
68,4 %
12,3 %
32,5 %
73,7 %
43,9 %
15,8 %
P O J AV N O S T Z N A K O V I Z G O R E VA N J A I N S T R E S A M E D Z A P O S L E N I M I
1. Skrb, da čustveno otopevam
Prva trditev se je nanašala na čustveno otopelost zaposlenih kot posledica izpostavljenosti agresivnemu vedenju. Maslach in Leiter (2002) navajata, da so čustveni vzponi, ki jih
doživljamo v obliki ponosa, veselja in zadoščenja, ključni za vzdrževanje pozitivnih delovnih navad. Ta čustva nas vodijo k dobremu opravljanju dela, predanosti delu in k sodelovanju s kolegi. Nasprotje čustvenih vzponov so čustveni padci, ki se kažejo v obliki jeze in tesnobe ter so pogubni za kakovostno opravljanje dela. Grobost, kritika, sarkazem in žalitev postanejo v trenutkih, ko ljudje izražajo negativna čustva izgorevanja, prej pravilo kot izjema. Slednje vodi do konfliktov na delovnem mestu, izčrpanosti (čustvene, ustvarjalne in telesne) ter spodkopava učinkovitost, zdravje in dobro počutje (prav tam). Izgorevanje na delovnem mestu se ne kaže zgolj z negativnimi čustvi, temveč tudi z odsotnostjo pozitivnih. Bolečino ob neuspehu lahko izravna zadovoljstvo ob uspehu ne glede na to, za kako velik uspeh gre. Ko pa se pozitivna čustva razkrojijo in nimajo več moči za izravnavanje negativnih čustev, se razraste cinizem in prične se doživljanje vsega z nezaupanjem in sovražnostjo (Maslach in Leiter (2002).
Tabela 19 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 20 pa rezultate χ2 testa.
delovno mesto Skupaj
varuh/negovalec strežnik/strežnica, gospodinja
zdravstveno osebje
Pedagoška služba
Terapevtske obravnave
ni izbran (f0) 35 7 15 25 8 90
Izbran (f1) 9 1 3 8 3 24
Skupaj (Ʃf) 44 8 18 33 11 114
Tabela 19: Me skrbi, da čustveno otopevam
27,3 % (f(i) = 3) zaposlenih na delovnem mestu, vključenih v skupino terapevtov, je označilo to trditev, kar predstavlja največji delež glede na posamezno delovno mesto.
Najmanj zaposlenih, ki je označilo to trditev, 1 oz. 12,5 %, je zaposlenih na delovnem mestu strežnica/gospodinja. 24,2 % (f(i) = 8) pedagoških delavcev in 20,5 % (f(i) = 9)
varuhov/negovalcev prav tako navaja, da jih zaradi agresije posameznikov skrbi, da čustveno otopevajo. Zdravstveni delavci so omenjeno trditev izbrali v 16,7 % (f(i) = 3). Že na pogled so si odstotki precej podobni. Enako je pokazal tudi Pearsonov hi-kvadrat test, saj je p > 0,05 (χ2
= 1,028, p = 0,906). Ničelno hipotezo na podlagi izračunanih podatkov obdržimo.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
1,028 4 ,906
Tabela 20: χ2 test za preverjanje povezanosti med posameznim delovnim mestom in "čustveno otopevam"
2. Delo z ljudmi mi je na splošno naporno
Večino svojega dneva zaposleni preživijo v interakciji z ljudmi: s sodelavci in uporabniki.
Slednji s svojimi (zahtevnimi posebnimi) potrebami zahtevajo popolno emocionalno, fizično in intelektualno pripravljenost, ki je – tako kot vsaka stvar – kvantitativno in kvalitativno omejen. Psihofizično stanje (pripravljenost) strokovnih delavcev vpliva tudi na uporabnike, s katerimi so v vsakodnevni interakciji. Ryan (1971 v Maslach, in Pines, 1977) navaja, da se razvije zelo ciničen in depersonaliziran odnos do uporabnikov. Prav tako se jim pripišejo etikete, ki so večinoma poniževalne (in jih skladno s temi etiketami tudi obravnavajo). Kot rezultat tega procesa depersonalicazije so ti posamezniki videni, kot da bi si nekako zaslužili to, kar se jim dogaja in so tudi sami krivi za odnos, ki ga imajo zaposleni do njih. Logična posledica je upad kvalitete oskrbe, ki so jo posamezniki (z različnimi motnjami) deležni.
Tabela 21 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 22 pa rezultate χ2 testa.
delovno mesto Skupaj
varuh/negovalec strežnik/strežnica, gospodinja
zdravstveno osebje
Pedagoška služba
Terapevtske obravnave
ni izbran (f0) 35 4 14 28 6 87
Izbran (f1) 9 4 4 5 5 27
Skupaj (Ʃf) 44 8 18 33 11 114
Tabela 21: Mi je delo z ljudmi na splošno naporno
Glede na rezultate naše raziskave je 50,0 % (f(i) = 4) vprašanih zaposlenih na delovnem mestu strežnica/gospodinja ter 45,5 % (f(i) = 5) zaposlenih v terapevtski službi označilo, da jim je zaradi agresije uporabnikov delo z ljudmi na splošno naporno. Pedagogi so omenjeno trditev označili v 15,2 % (f(i) = 5). Med varuhi/negovalci in zdravstvenim osebjem je zelo majhna razlika. Varuhi/negovalci so trditev označili v 20,5 % (f(i) = 9), zdravstveno osebje pa v 22,5 % (f(i) = 4).
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
7,554 4 ,109
Tabela 22: χ2 test za preverjanje povezanosti med posameznim delovnim mestom in "delo z ljudmi mi je na splošno naporno"
Statistična obdelava podatkov je pokazala, da med posameznimi delovnimi mesti ni statistično značilnih razlik v pojavnosti znaka izgorevanja in stresa »delo z ljudmi mi je na splošno naporno«, saj je p > 0,05 (χ2 = 7,554, p = 0,109).
Zgoraj navedeno smo potrdili tudi s Fisherjevim eksaktnim testom (p = 0,110 (dvostranska eksaktna značilnost)).
3. Ob koncu dela se počutim izčrpano
Kadar ljudje trpijo zaradi izčrpanosti, imajo občutek čustvene in telesne preobremenitve. Prav tako se počutijo izpiti, izpraznjeni in nezmožni obnovitve moči. Pogosto jim primanjkuje moči, da bi se soočili z novim problemom oz. osebo. Izčrpanost, tako čustvena, telesna kot tudi ustvarjalna, negativno vpliva na zdravje in dobro počutje posameznika ter zmanjšuje učinkovitost na delovnem mestu (Maslach, 2002).
Tabela 23 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 24 pa rezultate χ2 testa.
delovno mesto Skupaj
varuh/negovalec strežnik/strežnica, gospodinja
zdravstveno osebje
Pedagoška služba
Terapevtske obravnave
ni izbran (f0) 14 2 7 9 4 36
Izbran (f1) 30 6 11 24 7 78
Skupaj (Ʃf) 44 8 18 33 11 114
Tabela 23: Ob koncu delovnika se počutim povsem izčrpano
Z izčrpanostjo zaradi agresivnosti posameznikov se po koncu delovnika srečuje 75,0 % f(i) = 6) zaposlenih na delovnem mestu strežnica/gospodinja, 72,7 % f(i) = 24) pedagoških delavcev, 68,2 % f(i) = 30) varuhov negovalcev, 63,6 % (f(i) = 7) zaposlenih v terapevtski službi ter 61,1 % f(i) = 11) zdravstvenih delavcev.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
1,006 4 ,909
Tabela 24: χ2 test za preverjanje povezanosti med posameznim delovnim mestom in znakom "ob koncu delovnika se počutim povsem izčrpano"
Pearsonov χ2 test nam pove, da med opazovanima spremenljivkama ni statistično značilne povezave, saj je p > 0,05 (χ2 = 1,006, p = 0,909). Na podlagi izračunanih podatkov lahko upravičeno sklepamo, da se zaposleni (ne glede na delovno mesto) v CUDV soočajo z izčrpanostjo (zaradi agresivnosti uporabnikov) ob koncu delovnika.
4. Služba me spravlja v duševno stisko
Izgorevanje lahko na področju osebnostnega delovanja povzroči nekatere telesne težave, kot so glavoboli, trebušne bolezni, povišan krvni tlak, kronična utrujenost idr. Prav tako lahko izgorevanje na delovnem mestu povzroči psihične motnje, ki se kažejo kot potrtost, občutek tesnobe in šibak spanec (Maslach, 2002).
Tabela 25 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 26 pa rezultate χ2 testa.
delovno mesto Skupaj
Tabela 25: Služba me spravlja v duševno stisko
Zaposleni v CUDV so v anketi to opcijo označili najmanjkrat oz., če povemo drugače,
najmanj zaposlenih čuti, da jih zaradi agresije posameznikov služba spravlja v duševno stisko.
Tako zaposleni na delovnem mestu strežnica/gospodinja kot tudi zaposleni v terapevtski službi te opcije v anketi niso izbrali (f(i)= 0). Varuhi/negovalci so ga izbrali v 15,9 % (f(i) = 7), pedagogi v 15,2 % (f(i)= 5) ter zdravstveno osebje v 11,1 % (f(i) = 2).
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
3,545 4 0,471
Tabela 26: χ2 test za preverjanje povezave med posameznim delovnim mestom in znakom izgorevanja in stresa
"služba me spravlja v duševno stisko"
Statistična obdelava podatkov s Pearsonovim χ2 testom je pokazala, da med posameznimi delovnimi mesti in znakom izgorevanja in stresa »služba me spravlja v duševno stisko« ni statistično značilne povezave, saj je p > 0,05 (χ2 = 3,545, p = 0,471).
5. Počutim se utrujeno, ko se moram soočiti z novim delovnim dnem Ob koncu delovnega dne, ko zaposleni odidejo z delovnega mesta, bi se v idealnih
okoliščinah ozrli nazaj in navdal bi jih občutek ponosa, produktivnosti in samozavesti zaradi dela, ki so ga tisti dan opravili. Vendar se namesto tega v večini primerov počutijo utrujeni.
Zaposlenim pot do cilja (uspešno opravljene delovne naloge) preprečuje reševanje konfliktov in temu posvetijo preveč časa in energije. Tako jim za svojo primarno nalogo ostane le še dovolj energije, da delo sicer opravijo, a ne tako, kot bi si želeli.
Z dela odidejo izčrpani, a ko pa se zjutraj zbudijo, niso nič manj utrujeni kot zvečer, preden so legli k počitku (Maslach in Leiter, 2002).
Tabela 27 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 28 pa rezultate χ2 testa.
delovno mesto Skupaj
Tabela 27: Počutim se utrujeno, ko se moram soočiti z novim delovnim dnem
Zaradi agresije uporabnikov se ob soočanju z novim delovnim dnem počuti utrujeno 37,5 % (f(i)= 3) zaposlenih na delovnem mestu strežnica/gospodinja, 36,4 % (f (i) = 4 oz. (f(i) = 16) zaposlenih v terapevtski službi in varuhov/negovalcev (f(i) = 16), 33,3 % (f(i) = 7) zdravstvenih delavcev ter 24,2 % (f(i) = 8) pedagoških delavcev.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
1,498 4 0,827
Tabela 28: χ2 test za preverjanje povezanosti med posameznim delovnim mestom in "počutim se utrujeno, ko se moram soočiti z novim delovnim dnem"
Statistična obdelava podatkov je pokazala, da med posameznimi delovnimi mesti ni statistično značilnih razlik v pojavnosti znaka izgorevanja in stresa »počutim se utrujeno, ko se moram soočiti z novim delovnim dnem«, saj je p > 0,05 (χ2 = 1,498, p = 0,827).
6. Razumem stiske drugih zaposlenih
»Ne glede na to, kako togo, medlo in predvidljivo je delo, so vaši stiki z drugimi ljudmi enkratni: nihče drug ne razpravlja o enakih problemih z istimi ljudmi kot vi; ne navdajajo ga enaki občutki kot vas« (Maslach, 2002, str. 50). Živahna razprava in produktivno reševanje sporov, ustvarjata občutek pripadnosti, medtem ko nerešeni spori zavirajo delo ljudi in celo onemogočijo delovanje organizacije (Maslach, 2002).
Tabela 29 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 30 pa rezultate χ2 testa.
delovno mesto Skupaj
varuh/negovalec strežnik/strežnica, gospodinja
zdravstveno osebje
Pedagoška služba
Terapevtske obravnave
ni izbran (f0) 11 3 6 7 3 84
Izbran (f1) 33 5 12 26 8 30
Skupaj (Ʃf) 44 8 18 33 11 114
Tabela 29: Razumem stiske drugih zaposlenih
Zaradi agresije posameznikov večina zaposlenih razume stiske sodelavcev. Med njimi je največji delež pedagogov 78,8 % (f(i) = 26), nekaj manj 75,0 % (f(i) = 33) varuhov/negovalcev, 72,7 % (f(i) = 8) zaposlenih v terapevtski službi, 66,7 % (f(i) = 12) zdravstvenega osebja in najmanj 62,5 % (f(i) = 5) strežnic/gospodinj.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
1,461 4 0,834
Tabela 30: χ2 test za preverjanje povezanosti med posameznim delovnim mestom in "razumem stiske drugih zaposlenih"
Statistična obdelava podatkov je pokazala, da med posameznimi delovnimi mesti ni
statistično značilnih razlik v pojavnosti znaka izgorevanja in stresa »razumem stiske ostalih zaposlenih«, saj je p > 0,05 (χ2 = 1,461, p = 0,834).
7. Bolj se posvetim stiskam uporabnikov, se dodatno izobražujem in se bolj zavzamem za pravice uporabnikov
Tabela 31 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 32 pa rezultate χ2 testa.
delovno mesto Skupaj
Tabela 31: Se bolj posvetim stiskam uporabnikov, se dodatno izobražujem, se bolj zavzamem za njihove pravice
To opcijo je označilo 60,6 % (f(i) = 20) pedagoških delavcev, 45,5 % (f(i) = 5) terapevtov, 38,9 % (f(i) = 7) zdravstvenih delavcev, 37,5 % (f(i) = 3) zaposlenih na delovnem mestu strežnica/gospodinja ter 34,1 % (f(i) = 15) varuhov/negovalcev.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
5,787 4 ,216
Tabela 32: χ2 test za preverjanje povezanosti med posameznim delovnim mestom in "bolj se posvetim stiskam uporabnikov …"
Statistična obdelava podatkov je pokazala, da med posameznimi delovnimi mesti ni
statistično značilnih razlik v pojavnosti znaka izgorevanja in stresa »se bolj posvetim stiskam uporabnikov«, saj je p > 0,05 (χ2 = 5,787, p = 0,216).
8. Skrb, da postajam neobčutljiv za soljudi (pomanjkanje empatije)
Proces depersonalizacije (ang. dehumanization), je na splošno opisan kot proces, ki povzroči zmanjšano zavedanje osebne vrednosti drugih in izguba človečnosti v medosebnih
interakcijah. Ljudje prenehajo zaznavati druge kot osebe z enakimi občutenji, mislimi, motivi in nameni v življenju in tako, psihološko gledano, odstranijo vse človeške lastnosti, ki bi si jih ti posamezniki lahko delili z njimi. Do tega izida pridejo tako, da uporabljajo psihološke mehanizme, kot so intelektualizacija, zanikanje, umik in odsotnost občutenja. Kot rezultat tega procesa je manj verjetno, da bodo ti posamezniki zaznavali osebnost drugih in je več možnosti, da jih bodo obravnavali, kot da niso človeška bitja (Maslach in Pines, 1977).
Tabela 33 prikazuje odgovore anketirancev, Tabela 34 pa rezultate χ2 testa.
delovno mesto Skupaj
Tabela 33: Skrbi me, da postajam neobčutljiv za soljudi
To trditev je izbralo 36,4 % (f(i) = 4) zaposlenih v terapevtski službi, 15,9 % (f(i) = 7) varuhov/negovalcev, 12,5 % (f(i) = 1) strežnic/gospodinj, 12,1 % (f(i) = 4) pedagogov in 11,1 % (f(i) = 2) zdravstvenih delavcev.
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
4,198 4 ,380
Tabela 34: χ2 test za preverjanje povezave med posameznim delovnim mestom in znakom "skrbi me, da postajam neobčutljiv/a za soljudi"
Statistična obdelava podatkov je pokazala, da med posameznimi delovnimi mesti ni
statistično značilnih razlik v pojavnosti znaka izgorevanja in stresa »razumem stiske ostalih zaposlenih«, saj je p > 0,05 (χ2 = 5,787, p = 0,216).
76
počutim izčrpano me služba spravlja v
duševno stisko počutim se utrujeno, ko se moram soočiti z
Varuhi/negovalci Strežnice/gospodinje Zdravstvena služba pedagoška služba terapevtska služba