Graf 18: Lastna interpretacija agresivnega vedenja glede na delovno mesto
Pri analizi zgoraj navedenih podatkov smo ugotovili, da sicer razlike med
posameznimi delovnimi mesti in lastno interpretacijo agresivnega vedenja niso statistično značilne, razen pri trditvi »odklanjanje hrane/terapije«, kjer se je pokazala statistična značilnost, katere rezultat (Hi kvadrat testa (χ2) je zapisan v Tabeli 45.
delovno mesto Skupaj
Tabela 44: Agresivno vedenje zame pomeni: odklanjanje hrane/terapije
To trditev je izbralo 45,5 % (f(i) = 5) zaposlenih v terapevtski službi, 18,2 % (f(i) = 8) varuhov/negovalcev, 16,7 % (f(i) = 3) zdravstvenih delavcev, 9,1 % (f(i) = 3) zdravstvenih delavcev. Nihče izmed anketiranih na delovnem mestu strežnica/gospodinja te trditve ni izbral. Varuhi/negovalci 84,1% 27,30% 38,60% 90,90% 18,20% 20,50% 36,60% 59,10% 45,50%
Strežnice/gospodinje 87,5% 37,50% 50,00% 87,50% 0% 12,50% 50,00% 62,50% 37,50%
Zdravstvena služba 100,0% 33,30% 50,00% 83,30% 16,70% 15,60% 33,30% 61,10% 44,40%
pedagoška služba 96,9% 33,30% 54,50% 93,90% 9,10% 15,20% 30,30% 54,50% 63,60%
terapevtska služba 90,9% 63,50% 45,50% 90,90% 45,50% 45,50% 45,50% 81,80% 81,80%
A G R E S I V N O V E D E N J E M I P O M E N I
χ2 stopnja prostosti p (dvostranski test)
9,600 4 ,048
Tabela 45: χ2 test za preverjanje povezanosti med delovnim mestom in "odklanjanje hrane/terapije"
Ta (sicer majhna) statistična značilnost nam pove, da obstaja statistično razlika med interpretacijo agresivnega vedenja glede na delovno mesto pri trditvi, da agresivno vedenje pomeni odklanjanje terapije oz. hrane (brez uporabe sile). Slednje je precej zanimivo z vidika, da anketirani na delovnem mestu strežnica/gospodinja te trditve niso označili, saj je ena izmed njihovih glavnih nalog priprava in razdeljevanje hrane. Prav tako je zanimivo, da je petnajst anketirancev (iz zdravstvene službe) mnenja, da odklanjanje terapije ni agresivno vedenje.
Terapevtska služba je upravičila naša pričakovanja (to trditev so izbrali v 45,5 %), saj smo predvidevali, da bodo sledili teoretičnim temeljem, ki pravijo, da je agresivno vedenje družbeno definirano – če torej posameznik odklanja nekaj, kar je družbeno sprejemljivo (celo obvezno in za zdravje nujno), je logičen sklep, da je takšno vedenje izzivalno ali agresivno.
V sklopu hipoteze H1 nas je zanimalo, ali obstajajo statistično značilne razlike med skupinami, zato smo izračunali Hi kvadrat test (χ2). Za ugotavljanje povezanosti med
spremenljivkami smo morali najprej na podlagi χ2 testa postaviti ničelno (H0) ter alternativno hipotezo (H1) o povezanosti spremenljivk.
Domnevi sta:
H0: Spremenljivki nista povezani.
H1: Spremenljivki sta povezani.
Nizka p vrednost testa (običajno pod 0,05) pomeni, da med opazovanimi spremenljivkami obstaja statistično pomembna povezanost. Torej se v primeru, ko je tveganje manjše od 0,05 (p < 0,05), ničelna hipoteza zavrne.
Naš rezultat testa hi-kvadrat nam pove, da razlika med skupinami anketirancev ni statistično značilna, saj je p vrednost testa previsoka (p = 0,405) (Tabela 46). Tako ničelno hipotezo (H0) obdržimo.
Vrednost Stopnje prostosti
Stopnja značilnosti (dvostranska)
Pearsonov hi-kvadrat 8,294a 8 ,405
Razmerje verjetja 8,920 8 ,349
Linearna združitev ,045 1 ,832
Število veljavnih enot 114
Tabela 46: Hi-kvadrat test za preverjanje hipoteze H1
Na podlagi omenjenih rezultatov hipoteze H1, ki pravi, da obstajajo statistično pomembne razlike med posameznimi delovnimi mesti strokovnih delavcev v pogostosti izpostavljenosti agresivnemu vedenju posameznikov z ZMDR, ne moremo potrditi.
Dobljen rezultat je v nasprotju s pričakovanimi rezultati. Pričakovali smo namreč, da se bo vsaj eno izmed delovnih mest pomembno razlikovalo v pogostosti izpostavljenosti agresivnemu vedenju. Predvsem smo pričakovali, da bo delovno mesto varuh/negovalec tisto, ki se bo statistično razlikovalo glede na pogostost izpostavljenosti agresivnemu vedenju.
Slednje smo sklepali na podlagi dolžine časa, ki ga prebijejo z uporabniki (saj edini opravljajo tudi nočno delo17). Tako bi prepoznali posameznike s povečanim tveganjem za poslabšanje kvalitete delovnega življenja. Rezultat lahko pripišemo tudi interpretaciji agresivnega vedenja, saj – kot smo že v začetku tega poglavja izpostavili – lahko določena vedenja, ki za nekoga veljajo agresivna, za skupino ljudi pomenijo zgolj del posameznikove osebnosti oz.
način komunikacije.
Z našo raziskavo smo odkrili celotno skupino zaposlenih, ki so enako (preveč) pogosto izpostavljeni agresivnemu vedenju in so potemtakem vsi pred stresnim obdobjem (oz. že v njem). To statistična odsotnost razlikovanja v pogostosti izpostavljenosti agresivnemu vedenju glede na delovno mesto pripisujemo predvsem obliki bivanja, v katero so posamezniki
vključeni; pogosto so zabrisane meje med delom varuha, delom gospodinje/strežnice in celo pedagoga. Nastanjeni so v hišah, kjer so (vsaj v enotah, kjer je največja vedenjska
problematika) vsakodnevno (celodnevno) prisotni vsi kadri (tudi vodje). Posledično se je agresivnemu izpadu težko izogniti, četudi se ta zgodi na drugi strani stavbe. Posamezniki z motnjami v duševnem razvoju ne razumejo hierarhične lestvice, ki velja med zaposlenimi (in zato tudi direktorja centra obmetavajo z žaljivkami). Zaradi pomanjkanja kadra in specifične narave dela zaposleni delajo v timih (tako npr. učni sprehodi v naravi oz. socializacija v naravi potekajo pod nadzorom varuha in pedagoga, nemalokrat tudi v spremstvu terapevta). Nekako je potem logičen zaključek, da so v primeru, če so različni profili zaposlenih v enakem deležu vključeni v življenje posameznika, enako velja za izpostavljenost njegovemu agresivnemu vedenju.
H2a: Strokovni delavci z daljšo delovno dobo imajo v povprečju večje število znakov izgorevanja in stresa.
V literaturi je najpogosteje navedeno, da je izgorevanje v osnovi kronični stres oz.
rezultat neustreznega odzivanja na stresogene dejavnike v delovnem okolju. Če bi bila to edina dejavnika, bi v enakih situacijah izgorela večina ljudi zaposlenih v CUDV.
Povprečna dolžina delovne dobe zaposlenih (vključenih v anketo) znaša 12,2 leti.
Skupno število znakov izgorevanja in stresa, ki so jih izbrali anketiranci v anketi, je 332 oziroma če povemo drugače, en zaposleni je v povprečju označil 2,9 znaka izgorevanja in stresa na delovnem mestu.
V sklopu hipoteze H2a smo želeli preveriti povezavo med povprečno dolžino delovne dobe zaposlenih v anketi ter številom znakov izgorevanja in stresa, ki so jih omenjeni
označili. Povezavo med dolžino delovne dobe in znaki izgorevanja in stresa smo izračunali s pomočjo Pearsonovega koeficienta korelacije.
17 Medicinska sestra, ki je prisotna v nočnem času, je običajno stacionirana v ambulanti in ne v bivalni enoti oz. je ločena od bivalnega dela in večinoma ne opravlja neposrednega dela.
Dobljen rezultat Pearsonovega koeficienta korelacije nam pove, da je povezava med dolžino delovne dobe in znaki izgorevanja in stresa med skupinami anketirancev neznatna (0,048) in ni statistično značilna. Povezave ne moremo posploševati, saj je p vrednost testa (dvostranski test) previsoka (p=0,612) (Tabela 47).
delovna
Stopnja značilnosti (dvostranska) ,612
Število veljavnih enot 114 114
znaki izgorevanja in stresa
Pearsonov kor. Koeficient ,048 1
Stopnja značilnosti (dvostranska) ,612
Število veljavnih enot 114 114
Tabela 47: Pearsonov koeficient korelacije za preverjanje H2a
Rezultati, ki smo jih dobili, niso v skladu z našimi pričakovanji, saj smo bili mnenja, da bodo zaposleni z daljšo povprečno delovno dobo imeli večje število znakov izgorevanja in stresa. Naše predvidevanje je temeljijo na dejstvu oz. definiciji izgorevanja, ki pravi, da je izgorevanje v osnovi dolgotrajna izpostavljenost stresnim dejavnikom. Predvidevali smo, da se starejši zaposleni (običajno so to tudi tisti z daljšo delovno dobo) težje soočajo z
agresivnim vedenjem ravno zaradi upada fizične moči in energije; prav tako se s starostjo podaljša čas odzivnosti. Starejši zaposleni so po naših izkušnjah privrženi konsistentnosti, rutini in predvidljivosti, kar agresivno vedenje zagotovo ni (razen v pojavnosti).
Rezultati, ki smo jih pridobili, se ujemajo z raziskavo avtorice Christine Maslach.
Avtorica v svojem delu navaja, da obstaja jasna povezava med starostjo in izgorevanjem.
Izgorevanje je večje pri mlajših in manjše pri starejših zaposlenih. Mlajši delavci imajo običajno manj delovnih izkušenj kot starejši, vendar se zdi, da je varovalni dejavnik »starost«
pomembnejši, kot zgolj dolžina delovne dobe. Starejši zaposleni kažejo večjo mentalno zrelost ter stabilnost in imajo bolj jasno vizijo v življenju, zaradi česar so bolj “odporni” proti učinkom izgorevanja. Obstaja pa še en razlog za izgorevanje pri mlajših zaposlenih. V
mnogih raziskavah preko intervjujev ugotavljajo, da se prvi stik z izgorevanjem običajno zgodi v prvih nekaj letih posameznikove poklicne kariere (npr. v psihiatričnih ustanovah navajajo eno leto in pol; zagovorniki (odvetniki, svetovalci) posameznikov iz najnižjega socialno ekonomskega sloja navajajo 4 leta; zaposleni v socialnih službah izpostavljajo kritično obdobje med enim in petim letom) (Maslach, 2003).
Če se posamezniki z znaki izgorevanja srečajo že na začetni točki svoje poklicne kariere, se lahko zgodi, da bodo v celoti prekinili takšno poklicno pot. Ravno zaradi tega osipa zaposlenih v naslednjih petih do desetih letih ne bo prav veliko ljudi, ki bi jih lahko povprašali o izgorevanju na delovnem mestu oz. njihovih občutjih. Z drugimi besedami so starejši zaposleni “preživeli” – tisti, ki so se uspešno uprli zgodnji grožnji izgorevanja in so trdno ostali na svoji poklicni poti (prav tam).
Zaradi zgoraj navedenega potem ni presenetljivo, da starejši delavci (tisti z več delovnimi izkušnjami) ne navajajo povečanega tveganja za izgorevanje, a upravičeno sklepamo, da bi z večjim vzorcem prišli do drugačnih rezultatov.
Na podlagi omenjenih rezultatov hipoteze H2a, ki pravi, da imajo strokovni delavci z daljšo delovno dobo v povprečju večje število znakov izgorevanja in stresa, ne moremo potrditi.
H2b: Strokovni delavci z različno pogostostjo izpostavljenosti
agresivnemu vedenju na delovnem mestu v CUDV imajo v povprečju različno število znakov, ki negativno vplivajo na njihovo delo.
Pogostost izpostavljenosti agresivnemu vedenju smo že predstavili pri preverjanju hipoteze H1 in pripadajočem Grafu 18.
V anketnem vprašalniku smo v okviru 8. vprašanja v tretjem delu ankete udeležence pozvali, naj označijo, na kakšen način agresivnost (negativno) vpliva na kvaliteto njihovega dela. Pri tem vprašanju je bilo možnih več odgovorov (skupno 9 od tega je bila ena izmed možnosti opisni odgovor oz. »drugo«). Vsaj eno izmed osmih trditev je označilo 114
vprašanih (nihče ni izbral opcije »drugo«, zato smo to opcijo izločili iz obdelave). Skupno je 114 oseb označilo natanko 300 trditev oz. če povemo drugače, je vsak zaposlen, udeležen v anketi, v povprečju označil 2,6 trditev, ki negativno vplivajo na kvaliteto njegovega dela.
Trditve, ki so jih lahko zaposleni izbrali, so:
Opravim le minimalne dnevne zahteve.
Ne posvetim se dovolj ostalim posameznikom.
Manj komuniciram s sodelavci.
Delovne naloge prelagam na zadnji trenutek.
Potrebujem več krajših odmorov (umik od posameznikov z MDR).
Strah me je. Vedno sem v pričakovanju agresije, kar se prenese tudi na ostale posameznike v skupini – postanejo bolj napeti
Odklanjam dodatne naloge, ne prevzemam dodatne odgovornosti in se ne vključujem v dodatne aktivnosti
Sem slabe volje, razdražljiv/a, jezen/jezna
Drugo (ta opcija je bila izključena iz nadaljnje obdelave) V Grafu 19 predstavljamo delež izbranih trditev.
Graf 19: Vpliv agresivnosti na kvaliteto dela