Dosežki učencev na preizkusih znanja pri učni vsebini elektrika

Predstavljeni so rezultati reševanja poskusov znanja na temo elektrika. Združeni so vsi odgovori učencev, ne glede na obliko dela, v kateri je bila izvajanja učna ura v njihovem razredu. Pravilni odgovori so od ostalih ločeni tako, da so napisani krepko oziroma so označeni z rdečo barvo.

Kolmogorov-Smirnov preizkus je pokazal, da podatki niso normalno porazdeljeni (α =0,001), zato smo za statistično analizo uporabili neparametrične preizkuse.

Najprej smo preverili, ali se pojavljajo statistično pomembne razlike med posameznimi preizkusi znanja glede na povprečno število vseh dobljenih točk na preizkusu (Tabela 17). Vseh možnih točk na preizkusih znanja je bilo 8.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 86,522, g = 2, α = 0,000). Med predpreizkusom znanja, preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike glede skupnega števila doseženih točk na posameznem preizkusu znanja.

Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,000) ter med predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,000), medtem ko razlike med preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,712) niso statistično pomembne.

78

Tabela 17: Srednja vrednost vseh doseženih točk od 8 možnih na posameznem preizkusu znanja iz sklopa elektrika.

f Mdn IQR

Predpreizkus znanja 54 2,00 1,00 Preizkus znanja 53 4,75 1,75 Pozni preizkus znanja 54 5,00 3,00

Skupaj 161 3,92 1,92

1. naloga: Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.

Sestavni deli preprostega električnega kroga so:

A) baterija in žarnica.

B) vir, porabnik in vodnik.

C) vir, porabnik in izolator.

D) žarnica, baterija in stikalo.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 12,207 g = 2, α = 0,002). Med posameznimi preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v številu doseženih točk pri 1. nalogi. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,001), medtem ko med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,072) ter preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,328) ni statistično pomembnih razlik. Odgovori učencev na 1. nalogo so predstavljeni na grafu 25.

Graf 25: Prikaz izbire odgovora pri 1. nalogi na predpreizkusu znanja, preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja. Pravilni odgovor je odgovor B.

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna (2Î = 14,970, g = 6, α = 0,020). Med predpreizkusom znanja, preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v izbiri odgovora na 3. vprašanje.

Na grafu 25 lahko vidimo, da so se učenci na vseh preizkusih znanja v večini odločali za odgovor D (povprečno 55,3 %), medtem ko se za odgovor C (4,3 %) skoraj niso

0 % 20 % 40 % 60 % 80 %

Baterija in žarnica. Vir, porabnik in vodnik.

Vir, porabnik in izolator.

Žarnica, baterija in stikalo.

Delež odgovorov učencev

Pred-preizkus znanja Preizkus znanja Pozni preizkus znanja

79

odločali. Za pravilni odgovor B so se učenci vedno bolj odločali. Vse skupaj se je zanj na vseh preizkusih znanja odločilo 21,7 % učencev.

Na opazovanju so imeli učenci nalogo, naj s pomočjo pripomočkov (baterija, 2 žici in žarnica) sestavijo preprost električni krog. Pri prvem opazovanju so bili učenci presenetljivo uspešni, glede na to, da naj bi se z elektriko srečali prvič. Izkazalo se je, da je kar nekaj učencev to že videlo pri bratih/sestrah, starših, pri avtomobilu, tako da je večina učencev (52,9 %) to znala, mnogim (35,3 %) učencem je uspelo sestaviti s pomočjo poskušanja. Le dva učenca sta bila pri prvem opazovanju neuspešna pri sestavi preprostega električnega kroga. Pri drugem opazovanju so vsi učenci uspešno sestavili preprost električni krog, brez zapletov. Razlike med posameznimi razredi se ne pojavljajo, ne glede na obliko dela so pri pouku vsi učenci uspešno napredovali.

2. naloga: Poveži, kaj v električnem krogu predstavlja oz. omogoča posamezni sestavni del.

Žica Je zaloga elektrike.

Stikalo Po njej teče elektrika.

Žarnica Omogoča, da električni krog sklenemo ali prekinemo.

Baterija Pretvarja električno energijo (elektriko) v svetlobno energijo.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 18,014 g = 2, α = 0,000). Med posameznimi preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v številu doseženih točk pri 2. nalogi. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,000) ter med preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,001), medtem ko med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,340) ni statistično pomembnih razlik. Kako pravilno so učenci povezali posamezni del električnega kroga z ustrezno definicijo, je prikazano na grafu 26.

Graf 26: Prikaz deleža učencev, ki so na predpreizkusu znanja, preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja pri 2. nalogi pravilno povezali sestavni del

električnega kroga z njegovo nalogo.

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Žica Stikalo Žarnica Baterija

Delež pravilnih odgovorov učencev

Pred-preizkus znanja Preizkus znanja Pozni preizkus znanja

80

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna pri vseh odgovorih (žica: 2Î = 23,000, g = 6, α = 0,001; stikalo: 2Î = 29,136, g = 6, α = 0,000; žarnica:

2Î = 20,095, g = 6, α = 0,003 in baterija: 2Î = 16,726, g = 6, α = 0,010). Med predpreizkusom znanja, preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike pri povezovanju pravilnih odgovorov med seboj. Na grafu 26 lahko vidimo, da so se učenci na vsakem preizkusu znanja odločali pravilneje. Največ učencev je na vseh preizkusih znanja pravilno povezalo žico z njeno nalogo, medtem ko jim je bila naloga stikala očitno najzahtevnejša, saj so se pri njem največkrat odločili za napačni odgovor.

3. naloga: Opiši, kakšna je vloga stikala v električnem krogu.

Tretja naloga na preizkusu znanja je bilo vprašanje odprtega tipa. Učenci so nanj lahko napisali proste odgovore, ki smo jih vrednotili s točko, če so bili smiselni in pravilni in brez točke, če so bili napačni, nepopolni ali nesmiselni. V nadaljevanju so predstavljeni odgovori učencev, kjer so združeni tako odgovori predpreizkusa znanja, preizkusa znanja in poznega preizkusa znanja. Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 28,132, g = 2, α = 0,000).

Med posameznimi preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v številu doseženih točk pri 3. nalogi. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,090), predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,000) ter med preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,033). Koliko točk so učenci dosegli na posameznem preizkusu znanja pri 3. nalogi, je prikazano v tabeli 18.

Tabela 18: Srednja vrednost vseh doseženih točk od 1 možne pri 3. nalogi na posameznem preizkusu znanja.

f Mdn IQR

Predpreizkus znanja 54 0,00 0,50 Preizkus znanja 53 1,00 1,00 Pozni preizkus znanja 54 1,00 0,50

Skupaj 161 0,67 0,67

Nekateri izmed odgovorov, ki so bili vrednoteni z 0 točkami:

 po njem teče elektrika,

 da po njem teče zaloga elektrike,

 da drži vse skupaj in da posveti žarnica,

 da pošlje signal po žicah,

 da polni telefon, tablico, omogoča računalniku boljšo svetlobo ipd.

81

Nekateri izmed odgovorov, ki so bili vrednoteni z 1 točko:

 stikalo prekine povezavo,

 ima nalogo, da nekaj prižge ali ugasne,

 lahko prižgemo ali ugašamo, kadar želimo,

 omogoča, da električni krog sklenemo ali prekinemo,

 žarnica preneha goreti, če ga dvignemo in gori, če je vodoravno,

 stikalo ima vlogo, da prekine povezavo oziroma da žarnica sveti in ne sveti,

 omogoča, da nekaj prižigamo in ugašamo in se tako elektrika ne porablja po nepotrebnem.

Učence smo pri opazovanjih vprašali, s kakšnim namenom bi v električno vezje dodali stikalo. V A-razredu sta na prvem opazovanju 2 učenca že vedela pravilni odgovor, ostali učenci pa ne. Pri drugem opazovanju odgovora ni vedel le še en učenec, en učenec ga je povedal delno pravilno, trije učenci pa pravilno. Eden izmed učencev, ki je pri prvem opazovanju odgovoril napačno, je bil pri drugem opazovanju odsoten, tako da zanj ne vemo, ali bi v znanju napredoval ali ne. V B-razredu so trije učenci odgovorili pravilno že pri prvem opazovanju, dva učenca pa napačno. Pri drugem opazovanju so vsi učenci odgovorili pravilno z izjemo enega učenca, ki je podal delno pravilen odgovor. V C-razredu so imeli učenci že zelo dobro predznanje, saj so že pri prvem vprašanju skoraj vsi učenci odgovorili pravilno, z izjemo enega učenca, ki je odgovoril narobe. Po učni uri je nekdo od učencev iz C-razreda, ki je pri prvem opazovanju odgovoril pravilno, podal napačen odgovor. Ravno tako ni napredoval učenec, ki je že pri prvem opazovanju povedal napačni odgovor.

Posledično je C-razred v odgovoru na to vprašanje nazadoval, enako so napredovali tako učenci A- kot B-razreda.

4. naloga: S kljukico označi tiste stvari, ki prevajajo električni tok, s križcem pa stvari, ki ga ne prevajajo.

kovanci

plastični škornji jedilni pribor radirka

keramične ploščice voda

kamen

košček papirja moker les steklen kozarec

82

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 90,573, g = 2, α = 0,000). Med posameznimi preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v številu doseženih točk pri 4. nalogi. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,000) ter predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,000), medtem ko med preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,266) ni statistično pomembnih razlik. Na grafu 27 je prikazan delež odgovorov učencev, ki so na posameznem preizkusu znanja za določeno stvar pravilno označili, ali prevaja električni tok.

Graf 27: Prikaz deleža učencev, ki so na predpreizkusu znanja, preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja pri 4. nalogi pravilno označili, katera od naštetih stvari

prevaja električni tok.

Vrednost χ² preizkusa hipoteze neodvisnosti je statistično pomembna (kovanci:

χ² = 85,987, g = 2, α = 0,000; jedilni pribor: χ² = 76,304, g = 2, α = 0,000; keramične ploščice: χ² = 32,809, g = 2, α = 0,000; voda: χ² = 6,881, g = 2, α = 0,032; steklen kozarec: χ² = 9,071, g = 2, α = 0,011). Med posamezni preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v deležu pravilno rešenih primerov. Opazimo lahko, da so učenci pravilneje rešili primere na preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja, kot pri predpreizkusu znanja. Vrednost χ² preizkusa hipoteze neodvisnosti ni statistično pomembna pri kamnu (χ² = 5,663, g = 2, α = 0,059), koščku papirja (χ² = 4,896, g = 2, α = 0,086) ter pri mokrem lesu (χ² = 1,780, g = 2, α = 0,411).

Ravno tako vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna pri plastičnih škornjih (2Î = 1,047, g = 2, α = 0,592) in radirki (2Î = 2,851, g = 2, α = 0,240). V vzorcu se med posameznimi preizkusi znanja ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri pravilnosti reševanja 4. naloge na primerih plastičnih škornjev, radirke, kamna, koščka papirja in mokrega lesa.

Na vzorcu lahko ugotovimo, da so učenci veliko uspešneje reševali preizkus znanja in pozni preizkus znanja v primerjavi s predpreizkusom znanja. Na grafu 27 lahko

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Prikaz dleža pravilnih odgovorov

Pred-preizkus znanja Preizkus znanja Pozni preizkus znanja

83

vidimo, da so učenci svoje znanje najbolj izboljšali za primera kovanci in jedilni pribor. Najbolj uspešno so rešili primera plastičnih škornjev (M = 0,96, SD = 0,19) in radirke (M = 0,96, SD = 0,19), medtem ko sta bila najbolj neuspešna primera voda (M = 0,37, SD = 0,49) in moker les (M = 0,17, SD = 0,38). Slednja primera učenci niso preizkusili z eksperimentom, ampak so imeli podatek o tem, da tudi voda prevaja električni tok, napisan zgolj na učnem listu. Vidimo lahko, da si učenci po večini ne preberejo podrobno učnih listov oziroma si takih podatkov skoraj ne zapomnijo. Primer za moker les naj bi učenci sklepali na podlagi znanja o tem, da voda prevaja električni tok.

Pri opazovanjih smo učencem dali nalogo, naj pokažejo, ali dva predmeta (radirka in sponka) prevajata električni tok ali ne. V A-razredu ni nihče od učencev prišel do pravilnega rezultata pri prvem opazovanju, po učni uri je polovica učencev poznala postopek, kako preveriti, ali določen predmet prevaja električni tok ali ne. V B-razredu je polovica učencev že pri prvem opazovanju prišla do pravilnega odgovora, pri drugem opazovanju le še en učenec ni vedel, kakšen je ustrezni postopek. V C-razredu so kar štirje učenci že pri prvem opazovanju poznali pravilni postopek, pri drugem pa vsi učenci. Opazimo lahko, da so bili pri napredovanju najmanj uspešni učenci 4. A-razreda (delo po skupinah), najbolj uspešni pa učenci 4. C-razreda (delo v parih).

5. naloga: Z električno shemo ponazori primer električnega kroga, v katerem imaš baterijo, žarnico, stikalo in žico.

žica baterija žarnica stikalo

Peta naloga na preizkusu znanja je od učencev zahtevala, da narišejo shemo električnega kroga, v katerem naj vključijo baterijo, žarnico, žico in stikalo. Učenci so imeli priloženo tudi legendo, da so si z njo lahko pomagali, kako izgledajo posamezni simboli. Nalogo smo točkovali z dvema točkama, in sicer so učenci dobili 0 točk, če je bila shema nepravilna, nepopolna oziroma nesmiselna. Po 0,5 točke

84

so dobili učenci za vsak izpolnjen kriterij: črte v shemi so ravne, električni krog je sklenjen, posamezni simboli so narisani na sredini ter če so vključeni vsi elementi.

Če so bili izpolnjeni vsi kriteriji, je učenec dobil 2 točki.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 58,441, g = 2, α = 0,000). Med posameznimi preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v številu doseženih točk pri 5. nalogi. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,000), predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,000) ter med preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,002).

Učenci so to nalogo reševali zelo različno, razlike med posameznimi preizkusi znanja najbolj pokažejo podatki o povprečnem skupnem številu doseženih točk (Tabela 19).

Tabela 19: Srednja vrednost vseh doseženih točk od 2 možnih pri 5. nalogi na posameznem preizkusu znanja pri učni vsebini elektrika.

f Mdn IQR

Predpreizkus znanja 54 0,00 0,50 Preizkus znanja 53 2,00 0,50 Pozni preizkus znanja 54 1,75 2,00

Skupaj 161 1,25 1,00

6. naloga: Napiši, kako bi dokazal/a, da električna sila deluje na daljavo?

Šesta naloga na preizkusu znanja je bilo vprašanje odprtega tipa. Učenci so nanj lahko napisali proste odgovore, ki smo jih vrednotili s točko, če so bili smiselni in pravilni, in brez točke, če so bili napačni, nepopolni ali nesmiselni. V nadaljevanju so predstavljeni odgovori učencev, kjer so združeni tako odgovori predpreizkusa znanja, preizkusa znanja in poznega preizkusa znanja. V tabeli 20 je podana povprečna vrednost vseh doseženih točk na posameznem preizkusu znanja pri 6.

nalogi.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 16,722, g = 2, α = 0,000). Med posameznimi preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v številu doseženih točk pri 6. nalogi. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,000), medtem ko med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,079) ter med preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,185) ni statistično pomembnih razlik.

85

Tabela 20: Srednja vrednost vseh doseženih točk od 1 možne pri 6. nalogi na posameznem preizkusu znanja.

f Mdn IQR

Predpreizkus znanja 54 0,00 0,00 Preizkus znanja 53 0,00 0,00 Pozni preizkus znanja 54 0,00 0,60 Skupaj 161 0,00 0,20

Nekateri izmed odgovorov, ki so bili vrednoteni z 0 točkami:

 s stikalom,

 vzel bi dolg kabel,

 z avtom na daljinca,

 po telefonu bi poslal sporočilo,

 telefon bi povezal z računalnikom,

 električna sila ne deluje na daljavo,

 ugasnil bi luč in posvetil s telefonom,

 v električni krog vstavimo čajno žličko,

 vzel bi dron in opazoval, kako daleč leti,

 prižgal bi luč na telefonu – svetloba bi šla daleč,

 nekateri odgovori so opisovali magnetno silo, ki deluje na daljavo.

Nekateri izmed odgovorov, ki so bili vrednoteni z 1 točko:

 balon bi podrgnil ob majico in ga približal steni,

 ravnilo bi podrgnil ob blago in ga približal vodi,

 če balon podrgnemo ob lase, lasje sledijo balonu,

 z blagom obdrgneš ravnilo in se z ravnilom približaš koščkom papirja.

Enako vprašanje je bilo zastavljeno tudi učencem na opazovanjih, torej smo jim naročili, naj dokažejo, da električna sila deluje na daljavo. Pri odgovorih na to vprašanje so se pokazale razlike. V C-razredu ni nihče od učencev ne pri prvem, ne pri drugem opazovanju poznal odgovora. V A-razredu pri prvem opazovanju odgovora ni poznal nihče, pri drugem opazovanju pa je en učenec pravilno dokazal, kako električna sila deluje na daljavo. Zelo dobro so se izkazali učenci v B-razredu, kjer ravno tako nihče od učencev pri prvem opazovanju ni poznal odgovora, so pa po učni uri trije učenci (50,0 %), podali pravilni odgovor. Pri tej nalogi lahko sklepamo, da so učenci, ki so učno uro izvajali individualno, najuspešneje razvili spretnosti.

86

3.5.4.2. Pregled uspešnosti reševanja preizkusov znanja glede na obliko dela pri učni vsebini elektrika

V nadaljevanju predstavljamo pregled uspešnosti reševanja različnih preizkusov znanja glede na obliko dela pri učni vsebini elektrika. Pri analizi smo med seboj primerjali različne razrede pri posameznem preizkusu znanja. S predpreizkusom znanja smo preverili raven predznanja učencev pri tej učni vsebini. Preizkus znanja in pozni preizkus znanja sta nam pokazala, ali se med razredi pojavijo razlike v znanju, glede na to, v kakšni obliki eksperimentalnega dela je potekala učna ura v njihovem razredu.

Najprej smo preverili, ali se med učenci različnih razredov pred obravnavo učne ure pojavljajo statistično pomembne razlike v znanju. To smo izračunali s pomočjo Kruskal-Wallisovega testa, čigar vrednost ni statistično pomembna (χ² = 1,809, g =2, α = 0,405). Med razredi se v vzorcu ne pojavljajo statistično pomembne razlike v skupnem številu točk na predpreizkusu znanja. Tudi Games-Howell Post Hoc test ni pokazal statistično pomembnih razlik med posameznimi razredi. Povprečno število točk je prikazano v tabeli 21.

Tabela 21: Srednja vrednost vseh doseženih točk od 8 možnih na predpreizkusu znanja iz učnega sklopa elektrika glede na razred.

Razred f Mdn IQR

4. A (delo po skupinah) 21 2,00 1,00 4. B (individualno delo) 19 2,00 1,00 4. C (delo v parih) 14 1,75 1,13 Skupaj 54 1,92 1,04

Iz tabele lahko vidimo, da so si učenci 4. A in 4. B-razreda v doseženem številu točk na predpreizkusu znanja iz sklopa elektrika zelo enotni (Mdn = 2,0), učenci 4. C pa imajo nekoliko nižji dosežek (Mdn = 1,75).

Pri učni uri elektrike smo v 4. A izvajali delo po skupinah; v 4. B-razredu smo uporabili individualno obliko dela, v 4. C-razredu pa so učenci delali poskuse v parih.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa ni statistično pomembna (χ² = 0,102, g = 2, α = 0,950). Med 4. A, B in C-razredom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri doseženih rezultatih na preizkusu znanja. Tudi Games-Howell Post Hoc test ni pokazal statistično pomembnih razlik. Povprečno doseženo število točk je prikazano v tabeli 22.

87

Tabela 22: Srednja vrednost vseh možnih točk od 8 možnih na preizkusu znanja v sklopu elektrika zbranih po posameznih razredih.

Razred f Mdn IQR

4. A (delo po skupinah) 20 4,63 1,38 4. B (individualno delo) 17 5,00 2,88 4. C (delo v parih) 18 5,00 2,13 Skupaj 55 4,87 2,13

Za vzorec lahko trdimo, da so učenci v vseh razredih dosegali zelo enotne rezultate.

Kljub temu da imata 4. B in C-razred višje doseženo mediano (Mdn = 5,00) v primerjavi s 4. A-razredom (Mdn = 4,63), imajo v slednjem razredu mero razpršenosti veliko nižjo v primerjavi z ostalima razredoma.

Spremembo pridobljenega znanja v roku enega tedna smo pridobili s poznimi preizkusi znanja. Vrednost Kruskal-Wallisovega testa ni statistično pomembna (χ² = 2,128, g = 2, α = 0,345). Med 4. A-, B- in C-razredom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri doseženih rezultatih na poznem preizkusu znanja. Tudi Games-Howell Post Hoc test ni pokazal statistično pomembnih razlik. Pokazal je, da razlika v povprečnem številu skupnih točk med A in B-razredom najmanjša (α = 0,992), razlika med A in C-razredom pa največja (α = 0,380). V tabeli 23 je predstavljeno povprečno doseženo število točk v posameznem razredu.

Tabela 23: Srednja vrednost vseh doseženih točk od 8 možnih na poznem preizkusu znanja v sklopu elektrika zbranih po posameznih razredih.

Razred f Mdn IQR

4. A (delo po skupinah) 18 4,88 2,69 4. B (individualno delo) 16 4,75 2,50 4. C (delo v parih) 18 5,25 2,00 Skupaj 52 4,96 2,40

Za vzorec lahko trdimo, da so učenci v C-razredu dosegli najvišje rezultate na poznem preizkusu znanja (Mdn = 5,25), učenci 4. B so imeli sicer nižjo mediano (Mdn = 4,75) v primerjavi s 4. A-razredom (Mdn = 4,88), a so bili njihovi rezultati manj razpršeni od rezultatov učencev iz 4. A-razreda. Razlike med razredi v doseženem številu točk sicer niso statistično pomembne.

Pregled povprečnega števila doseženih točk na posameznem preizkusu znanja za vsak razred je prikazan na grafu 28.

88

Graf 28: Pregled povprečnega skupnega števila točk (od 8 možnih) po razredih glede na posamezne preizkuse znanja v sklopu elektrika.

3.5.4.3. Napredek učencev pri učni vsebini elektrika

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati, ki predstavljajo napredek pri posameznih učencih, izračunan s pomočjo g-faktorja (tabela 24). Predstavljen je napredek med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja, torej napredek učencev od njihovega predznanja do osvojenega znanja takoj po učni uri, napredek med predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja ter napredek med preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja. Slednja izračuna dajeta podatke o trajnosti znanja.

Tabela 24: Prikaz učenčevih doseženih točk na preizkusih znanja iz sklopa elektrika in izračunani g-faktor za predpreizkus znanja in preizkus znanja, predpreizkus znanja in pozni preizkus znanja ter preizkus znanja in pozni preizkus

znanja.

elektrika

predpreizkus znanja preizkus znanja pozni preizkus znanja G-faktor: predpreizkus znanja–preizkus znanja G-faktor: predpreizkus znanja–pozni preizkus znanja G-faktor: preizkus znanja–pozni preizkus znanja

predpreizkus znanja preizkus znanja pozni preizkus znanja G-faktor: predpreizkus znanja–preizkus znanja G-faktor: predpreizkus znanja–pozni preizkus znanja G-faktor: preizkus znanja–pozni preizkus znanja

In document EKSPERIMENTALNEGA DELA NA ZNANJE IN SPRETNOSTI UČENCEV 4. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE (Strani 95-110)