7. PRILOGE
7.1. SPLOŠNI VPRAŠALNIKI
7.1.2. Priloga 2: Končni splošni vprašalnik
TVOJE MNENJE O PREDMETU NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA KODA učenca: ______________
1. Obkroži tistega smeška, ki prikazuje, kako se počutiš, kadar je na urniku NIT:
2. Kateri način dela imaš pri NIT najrajši?
a) Naravoslovne dni.
b) Odhode v naravo in pouk, ki ne poteka znotraj učilnice.
c) Kadar delamo eksperimente, poskuse ali kaj podobnega.
d) Klasični pouk, ko vsebino obravnavamo v razredu, tako da učiteljica vodi pouk, mi pa sedimo v klopeh.
e) Drugo: __________________________________________________________
3. Katerega načina dela pri NIT pa ne maraš?
a) Naravoslovnih dni.
b) Odhodov v naravo in pouka, ki ne poteka znotraj učilnice.
c) Kadar delamo eksperimente, poskuse ali kaj podobnega.
d) Klasičnega pouka, ko vsebino obravnavamo v razredu, tako da učiteljica vodi pouk, mi pa sedimo v klopeh.
e) Drugo: __________________________________________________________
Vir slik: slikovni splet avtorica: Eva Markič
117 4. V kakšni »skupini« najraje delaš pri pouku?
a) Ko delam sam.
b) Ko delam v paru.
c) Ko delam v manjši skupini (do 4 učencev v 1 skupini).
d) Ko delam v večjih skupinah (več kot 5 učencev v eni skupini).
e) Ko delamo tako, da je v eni skupini cel razred (torej smo vsi ena skupina).
Zakaj?
______________________________________________________________________________
5. Največ se naučim, kadar:
a) delam sam.
b) delam v paru.
c) delam v manjši skupini (do 4 učencev v 1 skupini).
d) delam v večjih skupinah (več kot 5 učencev v eni skupini).
e) delam, če je v eni skupini cel razred (torej smo vsi ena skupina).
6. Najbolj sem aktiven, kadar:
a) delam sam.
b) delam v paru.
c) delam v manjši skupini (do 4 učencev v 1 skupini).
d) delam v večjih skupinah (več kot 5 učencev v eni skupini).
e) delam, če je v eni skupini cel razred (torej smo vsi ena skupina).
7. Kadar pri pouku delamo poskuse, se počutim … (obkroži):
8. Obkroži, kako pogosto izvajaš eksperiment …
9. Kadar sam izvajam eksperiment, se počutim:
Zakaj?
______________________________________________________________________________
… v šoli? … doma?
a) Nikoli.
b) Redko (enkrat na leto).
c) Včasih (enkrat na mesec).
d) Pogosto (enkrat na 14 dni).
e) Zelo pogosto (enkrat na teden).
a) Nikoli.
b) Redko (enkrat na leto).
c) Včasih (enkrat na mesec).
d) Pogosto (enkrat na 14 dni).
e) Zelo pogosto (enkrat na teden).
118
10. Označi, koliko se strinjaš s spodnjimi trditvami.
(1 = sploh se ne strinjam, 2 = se ne strinjam, 3 = se ne morem odločiti, 4 = se strinjam in 5 = se popolnoma strinjam)
TRDITEV Sploh ne
drži Popolnoma
drži
1. Izvajanje poskusov je zabavno. 1 2 3 4 5
2. Izvajanje poskusov je manj dolgočasno kot pisanje. 1 2 3 4 5 3. Izvajanje poskusov je boljše kot poslušanje učiteljice. 1 2 3 4 5 4. Izvajanje poskusov je boljše kot branje iz učbenika. 1 2 3 4 5 5. Izvajanje poskusov je boljše kot učenje teorije (snovi o tem). 1 2 3 4 5
6. Lažje verjamem, da nekaj drži, če naredim poskus. 1 2 3 4 5
7. Lažje se nekaj naučim, če naredim poskus. 1 2 3 4 5
8. Bolje si nekaj zapomnim, če naredim poskus. 1 2 3 4 5
9. Bolje nekaj razumem, če naredim poskus. 1 2 3 4 5
10. Rad izvajam poskuse, saj lahko nekaj naredim, delam. 1 2 3 4 5 11. Rad izvajam poskuse, saj tako odkrijem nekaj novega. 1 2 3 4 5
12. Rad izvajam poskuse, ker sem pri tem spreten. 1 2 3 4 5
13. Pri izvajanju poskusov se mi porajajo nova vprašanja. 1 2 3 4 5
11. Razvrsti predmete od najljubšega do najmanj ljubega.
V levi kvadratek zapiši števila od 1 do 8, pri tem z 1 označi svoj najljubši predmet, z 8 pa tisti predmet, ki ga imaš najmanj rad.
Slovenščina Družba
Matematika Šport
Angleščina Likovna umetnost
Naravoslovje in tehnika Glasbena umetnost
12. Obkroži tistega smeška, ki prikazuje, kako se počutiš danes:
Vir slik: slikovni splet avtorica: Eva Markič
119 7.2. PREIZKUSI ZNANJA
7.2.1. Priloga 3: Preizkus znanja svetloba in sence
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA SVETLOBA IN SENCE
Pozorno preberi navodila in odgovori tako, kot misliš, da je prav.
1. Obkroži najbolj pravilen odgovor. Predmet lahko vidimo, kadar:
a) ni teme.
b) oddaja svetlobo.
c) je predmet osvetljen.
d) je predmet dovolj blizu nas.
e) se svetloba od predmeta odbija v naše oči (predmet sveti ali je osvetljen).
f) se svetloba se od predmeta odbija stran od naših oči in nas tako ne slepi (predmet sveti ali je osvetljen).
Kako bi svoj odgovor dokazal prijatelju, ki ne ve, kdaj vidimo predmete?
______________________________________________________________________________
2. Označi, s katere strani sveti sonce, glede na to, kje je senca drevesa označena z elipso.
3. Glede na spodnji prikaz lahko vidiš, da lutka z medvedom stoji bližje svetilu, lutka z levom pa bližje zaslonu.
Lutki sta enako veliki, zamaknjeni in se ne prekrivata.
Obkroži, kaj velja za senci lutk na zaslonu:
a) Obe lutki imata na zaslonu enako veliko senco.
b) Velikosti senc lutk sta odvisni od velikosti zaslona.
c) Lutka leva ima na zaslonu večjo senco kot lutka medveda.
d) Lutka medveda ima na zaslonu večjo senco kot lutka leva.
e) Katera senca lutke je večja, ne moremo ugotoviti, če tega ne preizkusimo.
KODA učenca:
Datum:
120
4. Nariši, kako velika bi bila senca predmeta na zaslonu. Pomagaš si lahko z ravnilom.
5. Nariši, kako se širijo svetlobni žarki, kadar prižgemo svetilo.
7.2.2. Priloga 4: Preizkus znanja magnetizem
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
M A G N E T I
Pozorno preberi navodila in odgovori tako, kot misliš, da je prav.
1. naloga: Obkroži predmete, ki bi jih privlačil magnet.
Napiši, kaj je skupnega obkroženim predmetom.
______________________________________________________________
2. naloga: V desni stolpec nariši kljukico pri predmetu/dejanju, kjer se magnet uporablja, ali križec, če magnet za to ni potreben.
Zdravstvena kartica Bančna kartica Osebna izkaznica Avtomobilček na baterije Spominska kartica v telefonu Zapis podatkov na kaseto Jedilni pribor
Pritrjevanje obvestil na hladilnik Kompas
Vožnja kolesa Magnetni vlaki
Ločevanje železnih odpadkov
KODA učenca:
Datum:
121 3. naloga: Obkroži pravilno trditev.
Če približamo dva magneta skupaj tako, da sta obrnjena z istim polom drug proti drugemu, se magneta:
a) odbijata;
b) privlačita;
c) nič se ne zgodi;
d) razmagnetita (torej nista več magnetna).
4. naloga: Obkroži pravilni odgovor.
4.1. Kaj bi se zgodilo z magnetom, če bi z njim poskusili namagnetiti nek železni predmet?
a) Magnet ne bi bil več magneten.
b) Na magnetu ne bi bilo sprememb.
c) Moč magneta bi se počasi manjšala.
d) Velikost magneta bi se počasi manjšala.
e) Drugega predmeta ni mogoče namagnetiti.
4.2. Kaj bi se zgodilo z magnetom, če bi z njim poskusili namagnetiti nek plastični predmet?
a) Magnet ne bi bil več magneten.
b) Na magnetu ne bi bilo sprememb.
c) Moč magneta bi se počasi manjšala.
d) Velikost magneta bi se počasi manjšala.
e) Drugega predmeta ni mogoče namagnetiti.
5. naloga: Kako bi dokazal, da magnetna sila deluje na daljavo?
______________________________________________________________________________
7.2.3. Priloga 5: Preizkus znanja elektrika
NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
E L E K T R I K A
Pozorno preberi navodila in odgovori tako, kot misliš, da je prav.
1. naloga: Obkroži črko pred pravilnim odgovorom.
Sestavni deli preprostega električnega kroga so:
a) baterija in žarnica.
b) vir, porabnik in vodnik.
c) vir, porabnik in izolator.
d) žarnica, baterija in stikalo.
2. naloga: Poveži, kaj v električnemu krogu predstavlja oz. omogoča posamezni sestavni del.
Žica Je zaloga elektrike.
Stikalo Po njej teče elektrika.
Žarnica Omogoča, da električni krog sklenemo ali prekinemo.
Baterija Pretvarja električno energijo (elektriko) v svetlobno energijo.
KODA učenca:
Datum:
122
3. naloga: Opiši, kakšna je vloga stikala v električnem krogu.
______________________________________________________________________________
4. naloga: S kljukico označi tiste stvari, ki prevajajo električni tok, s križcem pa stvari, ki ga ne prevajajo.
kovanci
plastični škornji jedilni pribor radirka
keramične ploščice voda
kamen
košček papirja moker les steklen kozarec 5. naloga:
Z električno shemo ponazori primer električnega kroga, v katerem imaš baterijo, žarnico, stikalo in žico.
žica baterija žarnica stikalo
6. naloga: Napiši, kako bi dokazal, da električna sila deluje na daljavo.
______________________________________________________________________________
7.3. OPAZOVALNI LISTI
7.3.1. Priloga 6: Opazovalni list svetloba in sence SVETLOBA IN SENCE
MATERIAL: lutka v obliki srca, lutka v obliki zvezde, svetilo (2 x).
Med svetilo in zaslon postavi lutki tako, da bo lutka zvezde imela večjo senco kot lutka srca.
CILJ: Učenec razume soodvisnost lege svetila in osvetljenega predmeta glede na velikost in lego sence.
Opazujem, če učenec pravilno postavi lutki (lutko v obliki zvezde bližje svetilu, lutko v obliki srca bližje steni).
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
Zakaj na senci ne moremo videti oči in nasmeha, ki ga vidimo narisanega na lutki?
Ali obstaja kakšna možnost, da bi ga videli?
123
CILJ: Učenec razume, da na senci vidimo le obris predmeta. Učenec ve, da bi dobili tudi obris notranjih odprtin.
Poslušam učenčevo obrazložitev.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
Ali je mogoče, da bi imel en predmet več senc hkrati? Kako?
CILJ: Učenec razume, da število svetil vpliva na število senc.
Opazujem, če učenec eno telo osvetli z dvema svetilkama.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
7.3.2. Priloga 7: Opazovalni list magnetizem MAGNETIZEM
MATERIAL: 2 magneta, ključ, blago, ravnilo, radirka, polnilo za nalivno pero, sponka za papir, reševalna sponka, košček papirja, škarje, steklena epruveta …
Ali znaš prikazati/dokazati, da so med magnetom in železom privlačne sile?
CILJ: Učenec zna dokazati, da so med magnetom in železom, privlačne sile.
Opazujem, kako učenec dokaže privlačne sile med magnetom in železom, torej tudi to, če med različnimi predmeti izbere železne predmete.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
Ali med magneti delujejo le privlačne, ali tudi odbojne sile? Prikaži/dokaži.
CILJ: Učenec zna dokazati, da so med magneti privlačne in odbojne sile.
Opazujem učenca, če ve, kako z magnetom prikazati tako privlačne kot odbojne sile.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
Ali lahko tudi te škarje postanejo magnetne? Kako? Prikaži.
CILJ: Učenec zna prikazati, da lahko jeklene predmete namagnetimo.
Opazujem, ali učenec pozna postopek, kako namagnetimo jeklene predmete.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
Kako bi dokazal, da magnet deluje na daljavo? Je to mogoče?
CILJ: Učenec zna dokazati sile, ki delujejo med telesi na daljavo (magnetna sila).
Opazujem učenca pri dokazovanju, da magnetna sila deluje na daljavo in poslušam njegovo razlago.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
7.3.3. Priloga 8: Opazovalni list elektrika ELEKTRIKA
MATERIAL: baterija, žica (3 x), žarnica, radirka, sponka, ravnilo, krpa, drobni koščki papirja
S pomočjo pripomočkov (baterija, 2 x žica in žarnica) sestavi preprost električni krog.
CILJ: Učenec zna sestaviti preprost električni krog.
Opazujem učenca, če zna sestaviti preprost električni krog.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
S katerim namenom bi v krog vezal stikalo?
CILJ: Učenec zna razložiti vlogo električnega stikala v električnem krogu.
Poslušam učenca pri njegovi utemeljitvi, zakaj v električni krog vežemo stikala.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
Mi znaš dokazati, kako električne sile delujejo na daljavo?
124
CILJ: Učenec zna dokazati sile, ki delujejo med telesi na daljavo (električna sila).
Opazujem učenca, kako s poskusom dokaže električno silo, ki deluje na daljavo.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
Kako bi mi pokazal, ali radirka in sponka prevajata el. energijo ali ne?
CILJ: Učenec zna dokazati, da nekatere snovi prevajajo električni tok, nekatere pa ne.
Opazujem učenca, kako dokaže, ali je radirka/sponka električni prevodnik ali ne.
UČENEC: ZNA/S POSKUŠANJEM PRIDE DO REZULTATA/NE ZNA Opombe:
7.4. ZAKLJUČNI VPRAŠALNIK
7.4.1. Priloga 9: Zaključni vprašalnik na preizkusu znanja
Obkroži:
Danes sem poskuse delal/a S A M / A – V P A R U – V S K U P I N I . To mi:
ni bilo čisto nič
všeč. ni bilo všeč. se ne morem odločiti. je bilo všeč. je bilo zelo všeč.
Zakaj? __________________________________________________________
Ker sem poskuse izvajal/a tako, sem bil/a:
zelo neaktiven/a. neaktiven/a. se ne morem odločiti. aktiven/a. zelo aktiven/a.
7.5. UČNE PRIPRAVE
7.5.1. Priloga 10: Učna priprava svetloba in sence
Študentka: Eva Markič Šola: Razred: 4.
Mentorica na Pef: doc. dr. Jerneja Pavlin
Učiteljica: Šolska ura: 1. in 2. (8.20–
9.55)
Predmet: Naravoslovje in tehnika Datum: december 2019 Št. učencev: 20/21 Učna enota: Sile in gibanja
Učna tema: Svetloba in senca Tip učne ure: poglabljanje
Učne metode: metoda razlage, pogovora, demonstracija, delo s konkretnim materialom, laboratorijsko-eksperimentalna metoda, metoda praktičnih del
Učne oblike: frontalna, individualna/skupinska/delo v dvojicah Cilji:
Učenci znajo:
(1) dokazati, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v naše oči,
(2) razložiti soodvisnost lege svetila in osvetljenega predmeta glede na velikost in lego sence,
(3) prikazati, da se svetlobni žarki iz svetila širijo naravnost in na vse strani, (4) sistematično in natančno opazovati,
(5) uporabljati veščine eksperimentalnega dela ob izvajanju preprostih poskusov.
Učne ure za empirični del magistrske naloge
UČNA PRIPRAVA ZA PREDMET NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA
125 Predznanja …
Učenci v 3. razredu spoznajo lastnosti svetlobe in pogoje, ki nam omogočajo, da predmete vidimo (predmeti oddajajo svetlobo ali so osvetljeni). S pojmom svetloba in odkrivanjem njenih lastnosti pa učenci začnejo že v predšolskem obdobju, v kurikulumu za vrtce je eden od predvidenih ciljev, da otrok odkriva in spoznava lastnosti svetlobe (širjenje, odbijanje, sence, barve in izvor svetlobe).
Nekatere od predvidenih dejavnosti so igra s senco otrokovega telesa, določanje virov svetlobe, opazovanje širjenja svetlobe in njenega odboja …
… in morebitne napačne predstave učencev:
Napačne predstave, ki se lahko pokažejo pri učencih, so lahko:
– Učenci mislijo, da telo vidimo le, če sveti.
– Učenci mislijo, da vidimo telo, če je le-to osvetljeno – pri tem pa ne pomislijo, da je pogoj tudi ta, da mora svetloba prihajati tudi v naše oči.
– Napačna predstava o soodvisnosti lege svetila in osvetljenega predmeta glede na velikost in lego sence.
– Učenci mislijo, da se svetloba širi le naravnost in ne v vse smeri.
Ključni pojmi: svetloba, senca, svetilo, odboj svetlobe, širjenje svetlobe
Učna sredstva in učni pripomočki: računalnik, projektor, PPT-ji, škatla s pokrovom (6 x), predmet za v škatlo (6 x), svetilo (24 x), lutke (12 x), predmet (6 x), posoda z luknjami (6 x), razpršilka z vodo (6 x), deka (6 x), učni listi (21 x)
Viri in literatura:
Cvetko, I., Bahovec, D., E. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.
Pridobljeno 12. 11. 2019 s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf.
Demšar, I., Hribar Kojc, S. in Mesojedec, D. (2016). Naravoslovje in tehnika 4. Samostojni delovni zvezek za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Koce, M. (ur). (2000). Knjiga poskusov: priročnik za učenčevo izkustveno delo pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Učila KOCE, d. o. o.
Krnel, D., Bajd, B., Oblak, S., Glažar, S. A. in Hostnik, I. (2012). Od mravlje do sonca 1.
Naravoslovje in tehnika za 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.
Mežnar, P., Slevec, M., Štucin, A. (2017). Radovednih pet. Učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.
Pavlin, J., Demšar, I., Hribar Kojc, S. in Mesojedec, D. (2016). Naravoslovje in tehnika 4.
Učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.
Vodopivec, I., Praprotnik, A. Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe Dimec, D., Balon, A., (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:
Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 12. 11. 2019 s
https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf.
Viri fotografij:
Slika na PPT, str. 2 je vzeta iz: https://www.youtube.com/watch?v=2WqU2tcfwIY (12. 11. 2019).
Slika na PPT, str. 4: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Light_shining1.JPG (14. 11.
2019).
Slika na PPT, str. 6: https://www.flickr.com/photos/tomicpasko/11133517216 (14. 11. 2019).
Slike na PPT, str. 8: https://www.needpix.com/photo/176526/torch-flashlight-electric-yellow in http://www.publicdomainfiles.com/show_file.php?id=13534089012149 (12. 11. 2019).
Slika na PPT, str. 10: https://imgur.com/gallery/ab5l7Vq/comment/497836988 (14. 11. 2019).
Slika na PPT, str. 11: https://www.everypixel.com/image-4728599237296656180 (14. 11.
2019).
Slike na UL: https://pixabay.com/vectors/sun-happy-sunshine-golden-yellow-47083/ (12. 11.
2019).
https://www.needpix.com/photo/176526/torch-flashlight-electric-yellow (12. 11. 2019).
http://www.publicdomainfiles.com/show_file.php?id=13534089012149 (12. 11. 2019).
https://i0.hippopx.com/photos/162/162/431/white-male-3d-model-isolated-3d-preview.jpg (27.
11. 2019).
126 UVODNI DEL Čas: Cilji: Dejavnosti:
5 min. 2 Za uvod učencem predvajam posnetek: https://youtu.be/gK2QfoP7EdM.
(Frozen shadow perfomance – Shadow Theatre VERBA, 3:38 minut).
O čem mislite, da bomo govorili danes?
Katere pripomočke bi potrebovali, da bi posneli nekaj podobnega?
Če pogledate to fotografijo, katera trditev po vašem mnenju drži?
(Priloga 1, prosojnica 2) Pomislite na to, kar že veste o tem, kako nastajajo sence.
Kateri je pravilni odgovor, boste ugotovili danes sami, ko se boste naučili, kako z lego telesa glede na svetilo vplivamo na lego sence, kdaj telesa vidimo in kako se širijo svetlobni žarki. Odgovore na vse to boste dobili tako, da boste izvajali eksperimente.
Sledijo navodila za eksperimentalno delo.
OSREDNJI DEL
5 min.
Organizacija dela po skupinah:
Za vsako nalogo imajo učenci 10 minut časa. Po 10 minutah imajo učenci 1 minuto časa, da zamenjajo postaje in dobijo material za novo nalogo. Eno minuto pred potekom desetih minut učence opozorim, da pospravijo pripomočke in zaključujejo.
NAVODILA ZA OBLIKO DELA: INDIVIDUALNO/ DELO V PARIH
Vsak dobi svoj učni list (Priloga 2), na katerem so navodila za posamezni eksperiment.
Najprej si pogledamo, kaj se pri posamezni nalogi počne.
Eksperimenti so oštevilčeni od 1 do 4, in sicer bo material za 1. nalogo v 1. vrsti; za 2. v drugi vrsti; za 3. v tretji in za 4. v zadnji vrsti. Vi imate s seboj učni list in svinčnik ter se premikate po nalogah, pripomočki pa ostajajo na mizah.
Vsak bo začel s tistim eksperimentom, ki je na njegovi mizi, nato nadaljuje z reševanjem nalog naprej, torej gredo 1 na 2; 2 na 3; 3 na 4 in 4 na 1.
Za posamezno nalogo imate na voljo 10 minut. Minuto pred iztekom vas opozorim, da stvari pospravite tako, kot ste jih dobili in se pripravite na menjavo, nato imate na voljo minuto za menjavo, preden se začne novih 10 minut, namenjenih novi nalogi. Naredite eksperiment, kot je napisano na listih – nato rešite nalogo na učnem listu in nato nadaljujte z eksperimentom, preverjajte nove možnosti … Poskrbite, da imate učne liste rešene, ko ste še na »postaji«, da lahko še preverite, če bo kaj nejasnega.
Vsak učenec bo delal sam./ Eksperimente boste delali v parih (razdelim pare), ravno tako skupaj rešujta naloge na učnem listu.
Če potrebujete pomoč, sem vam na voljo jaz, da vam pomagam.
Imate še kakšno vprašanje?
NAVODILA ZA OBLIKO DELA: DELO PO SKUPINAH
Vsak dobi svoj učni list (Priloga 2), na katerem so navodila za posamezni eksperiment.
Najprej si pogledamo, kaj se pri posamezni nalogi počne.
Eksperimenti so oštevilčeni od 1 do 4, in sicer bo material za eksperimente na tej mizi (ves material imam na eni mizi, označeno kaj pripada kateri nalogi). Na mizah imejte le svinčnike in učne liste.
Vse skupine ne boste delale enakega eksperimenta hkrati, ampak se boste izmenjavale. Določila bom, s katero nalogo začne posamezna
127
skupina, nato nadaljuje z reševanjem nalog naprej, torej gredo 1 na 2;
2 na 3; 3 na 4 in 4 na 1.
Za posamezno nalogo imate na voljo 10 minut. Minuto pred iztekom vas opozorim, da stvari pospravite tako, kot ste jih dobili in se pripravite na menjavo, nato imate na voljo minuto za menjavo, preden se začne novih 10 minut, namenjenih novi nalogi.
Menjava naj poteka tako, da en učenec iz skupine prime pripomočke, ki jih imate na mizi, jih vrne na skupno mizo in vzame tiste pripomočke, ki so namenjeni tisti nalogi, ki jo morate izvesti naslednjo.
Naredite eksperiment, kot je napisano na listih, nato rešite učni list in nato nadaljujte z eksperimentom, preverjajte nove možnosti … Poskrbite, da imate učne liste rešene, ko ste še na »postaji«, da lahko še preverite, če bo kaj nejasnega.
Učenci boste delali po skupinah (določim skupine in mize, za katero sedijo in povem s katero nalogo začnejo), tako da skupaj naredite eksperiment in rešite učne liste. Če boste imeli kakšne težave, vam bom na voljo.
Imate še kakšno vprašanje?
EKSPERIMENTALNO DELO:
1. NALOGA: Učenci znajo dokazati, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v naše oči.
Pripomočki: škatla s pokrovom, predmet za v škatlo, svetilo
Potek: Škatla ima luknjici, skozi kateri lahko učenec pogleda, kaj je v škatli.
Ker v škatlo ne pride nobene svetlobe, učenec ničesar ne vidi. Njegova naloga je, da skozi drugo odprtino učenec posveti s svetilko in sočasno pogleda v škatlo. Ko svetloba osvetli predmet, lahko učenec vidi predmet.
2. NALOGA: Učenci znajo razložiti soodvisnost lege svetila in osvetljenega predmeta glede na velikost in lego sence.
Pripomočki: ravna ploskev (stena), (močnejše) svetilo, »lutke« = na paličicah izrezane oblike iz papirja
Potek: Učenec med steno in svetilom postavi lutko in opazuje njeno senco.
Njegova naloga je, da lutko pomika bližje/dlje od svetila/stene in opazuje, kaj se dogaja s senco.
Učenec v vajo vključi še drugo lutko, ki je drugačne oblike, in opazuje njuno
Učenec v vajo vključi še drugo lutko, ki je drugačne oblike, in opazuje njuno