Dosežki učencev na preizkusih znanja pri učni vsebini magnetizem

3. EMPIRIČNI DEL

3.5. REZULTATI

3.5.3. Dosežki učencev na preizkusih znanja pri učni vsebini magnetizem

3.5.3.1. Analiza odgovorov pri učni vsebini magnetizem

Predstavljeni so rezultati reševanja preizkusov znanja na temo magnetizma.

Združeni so vsi odgovori učencev, ne glede na obliko dela, v kateri je bila izvajana učna ura v njihovem razredu. Pravilni odgovori so od ostalih ločeni tako, da so napisani krepko oziroma so označeni z rdečo barvo.

Kolmogorov-Smirnov preizkus je pokazal, da podatki niso normalno porazdeljeni (α = 0,000), zato smo za statistično analizo uporabili neparametrične preizkuse.

Najprej smo preverili, ali se pojavljajo statistično pomembne razlike med posameznimi preizkusi znanja glede na povprečno število vseh dobljenih točk na preizkusu (Tabela 12). Vseh možnih točk je bilo 8. Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 9,419 g = 2, α = 0,009). Med predpreizkusom znanja, preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike glede skupnega števila doseženih točk na posameznem preizkusu znanja. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,028), medtem ko razlike med predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,065) in preizkusom znanja ter poznim preizkusom znanja (α = 0,859) niso statistično pomembne.

Tabela 12: Srednja vrednost vseh doseženih točk od 8 možnih na posameznem preizkusu znanja iz sklopa magnetizem.

f Mdn IQR

Predpreizkus znanja 60 4,50 1,60 Preizkus znanja 51 5,50 2,00 Pozni preizkus znanja 50 5,00 1,40

Skupaj 161 5,00 1,67

1. naloga: Obkroži predmete, ki bi jih privlačil magnet.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 9,326 g = 2, α = 0,009). Med posameznimi preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v številu doseženih točk pri 1. nalogi. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,009), medtem ko med predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,104) ter preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,717) ni statistično pomembnih razlik. Delež pravilnih odgovorov učencev na 1. nalogi je prikazan na grafu 19.

Graf 19: Prikaz deleža učencev, ki so na predpreizkusu znanja, preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja pravilno označili predmete, ki jih privlači magnet, na

1. nalogi.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna. Med posameznimi preizkusi se pojavljajo razlike glede pravilnosti izbire odgovora pri kovancu (χ² = 8,966 g = 2, α = 0,011), svinčniku (χ² = 7,444 g = 2, α = 0,024) in škarjah (χ² = 9,146 g = 2, α = 0,010). Games-Howell Post Hoc test je pokazal razlike v odgovorih pri kovancu med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,010), pri svinčniku med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,009) in pri škarjah med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,036) ter med predpreizkusom znanja in poznem preizkusu znanja (α = 0,039). Iz grafa 19 lahko vidimo tudi, da so pri vseh primerih, kjer se pojavljajo razlike, učenci v znanju napredovali. Opazimo lahko tudi to, da so vsi učenci na predpreizkusu znanja, preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja pravilno odgovorili za primer limone, sponke ter radirke. Glede na rezultate lahko vidimo, da so imeli učenci pri tej nalogi zelo dobro predznanje, zato je bila naloga zanje preveč enostavna.

Kot del 1. naloge je sledilo vprašanje: Napiši, kaj je skupnega omenjenim predmetom.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa ni statistično pomembna (χ² = 2,112 g = 2, α = 0,348), razlik ni pokazal niti Games-Howell Post Hoc test. To je vprašanje odprtega tipa, tako da so učenci sami pisali odgovore. Če so bili odgovori pravilni in

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Delež pravilnih odgovorov učencev

Pred-preizkus znanja Preizkus znanja Pozni preizkus znanja

smiselni, so bili vrednoteni s točko, če so bili nepravilni, nesmiselni ali pomanjkljivi, učenci točke za odgovor niso dobili.

Nekateri izmed odgovorov učencev, ki jih nismo vrednotili kot pravilne na podlagi modelnega odgovora, so bili:

 So zlati.

 Vsi so iz magneta.

 Vsi predmeti so majhni.

 Predmeti so namagneteni.

 Skupna jim je magnetna sila.

Nekateri izmed pravilnih odgovorov učencev so bili:

 Material.

 Predmeti so iz železa.

 Da so vsaj deloma železni.

 Vse predmete privlači magnet.

Podobno vprašanje smo zastavili tudi učencem pri opazovanju. In sicer so učenci morali dokazati, da so med magnetom in železom privlačne sile. Vsi učenci v vseh razredih so tako pred učno uro kot po njej na to vprašanje odgovorili pravilno. Tako da se razlike med razredi v dobljenih spretnostih tu ne kažejo, saj so učenci to znali že predhodno.

2. naloga: V desni stolpec nariši kljukico pri predmetu/dejanju, kjer se magnet uporablja, ali križec, če se magnet za to ni potreben.

Zdravstvena kartica Bančna kartica Osebna izkaznica

Avtomobilček na baterije Spominska kartica v telefonu Zapis podatkov na kaseto Jedilni pribor

Pritrjevanje obvestil na hladilnik Kompas

Vožnja kolesa Magnetni vlaki

Ločevanje železnih odpadkov

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa ni statistično pomembna (χ² = 3,742 g = 2, α = 0,154). Tudi Games-Howell Post Hoc test ni zaznal statistično pomembnih razlik v skupnem povprečnem številu doseženih točk pri 2. nalogi med posameznimi preizkusi znanja. Odgovori na 2. nalogo so prikazani na grafu 20.

Graf 20: Prikaz deleža učencev, ki so na predpreizkusu znanja, preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja pravilno pri 2. nalogi označili, ali je pri posameznem

primeru potreben magnet.

Ko smo med seboj primerjali posamezne odgovore, so se ponekod pokazale statistično pomembne razlike med pravilnostjo odgovorov za nekatere primere in posameznimi preizkusi znanja. Med učenci se na različnih preizkusih znanja kažejo razlike pri pravilni izbiri odgovora za zdravstveno kartico (χ² = 8,196, g = 2, α = 0,017), bančno kartico (χ² = 6,236, g = 2, α = 0,044), spominsko kartico (χ² = 12,791, g = 2, α = 0,002) in zapis podatkov na kaseto (χ² = 11,665, g = 2, α = 0,003). Games-Howell Post Hoc test je pokazal razlike pri primeru zdravstvene kartice med predpreizkusu znanja in preizkusu znanja (α = 0,011), ravno tako je pri bančni kartici pokazal razlike med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,035), pri spominski kartici na telefonu so se pojavile razlike med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,047) ter preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,001), pri zapisu podatkov na kaseto pa so se razlike pojavile med predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,002).

Iz grafa 20 lahko vidimo, da so učenci pri primerih, v katerih so bile zaznane statistično pomembne razlike, po večini napredovali v znanju (zdravstvena kartica, bančna kartica, spominska kartica v telefonu), a ne vedno (zapis podatkov na kaseto). Opazimo lahko, da so učenci pri mnogih primerih stvar znali takoj po učni uri, a so po enem tednu to že pozabili. Učenci so bili najmanj uspešni pri primeru jedilni pribor (34,8 %), najbolj pa pri magnetnem vlaku (95,0 %). Zelo uspešno so odgovarjali tudi pri premeru kompas (93,2 %) in pritrjevanje obvestil na hladilnik (85,7 %).

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Delež pravilnih odgovorov učencev Pred-preizkus znanja Preizkus znanja Pozni preizkus znanja

67 3. naloga: Obkroži pravilno trditev.

Če približamo dva magneta skupaj tako, da sta obrnjena z istim polom drug proti drugemu, se magneta:

A) odbijata;

B) privlačita;

C) nič se ne zgodi;

D) razmagnetita (torej nista več magnetna).

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 6,834, g = 2, α = 0,033). Med posameznimi preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v povprečnem številu doseženih točk pri 3. nalogi. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,043), medtem ko razlik med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,117) ter preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α = 0,912) ni pokazal.

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna (2Î = 14,333, g = 6, α = 0,026). Med predpreizkusom znanja, preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v izbiri odgovora na 3. vprašanje.

Na grafu 21 lahko vidimo, da so se učenci na vseh preizkusih znanja v večini odločali za odgovor A (povprečno 69,4 %), medtem ko se za odgovor C (1,9 %) in D (2,5 %) skoraj niso odločali.

Graf 21: Prikaz izbire odgovora pri 3. nalogi na predpreizkusu znanja, preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja. Pravilni odgovor je odgovor A.

Pri opazovanjih so imeli učenci zastavljeno vprašanje, ali med magneti delujejo le privlačne ali tudi odbojne sile. Če so bili učenci mnenja, da so med magneti tudi odbojne sile, so to morali dokazati. Učenci iz A-razreda so v celoti že na prvem opazovanju, ko smo preverjali njihovo predznanje, pokazali odbojne sile s pomočjo dveh magnetov. Ravno tako so v celoti pravilno odgovorili tudi pri drugem

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Odgovor A Odgovor B Odgovor C Odgovor D

Delež odgovorov učencev

Pred-preizkus znanja Preizkus znanja Pozni preizkus znanja

opazovanju, ki se je izvajalo takoj po učni uri. Učenci v spretnostih sicer niso napredovali, hkrati niti nazadovali. V B-razredu na prvem opazovanju le en učenec ni vedel odgovora na vprašanje, a je napredoval na drugem opazovanju. Pri C-razredu sta dva učenca pri prvem opazovanju mislila, da med magneti delujejo le privlačne sile, a sta bila na učni uri učenca žal odsotna, tako da nismo morali preveriti, ali sta v znanju napredovala. Torej do napredovanja v spretnostih v A in C-razredu učenci niso morali priti, saj so že predhodno znali, v B-razredu je napredoval tudi učenec, ki je pri prvem opazovanju odgovoril narobe.

4. naloga: Obkroži pravilni odgovor.

4.1. Kaj bi se zgodilo z magnetom, če bi z njim poskusili namagnetiti nek železni predmet?

A) Magnet ne bi bil več magneten.

B) Na magnetu ne bi bilo sprememb.

C) Moč magneta bi se počasi manjšala.

D) Velikost magneta bi se počasi manjšala.

E) Drugega predmeta ni mogoče namagnetiti.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa je statistično pomembna (χ² = 14,595, g = 2, α = 0,001). Med posameznimi preizkusi znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike pri povprečni višini doseženih točk na 4. 1. nalogi. Games-Howell Post Hoc test je pokazal statistično pomembne razlike med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja (α = 0,036) ter predpreizkusom znanja in poznim preizkusom znanja (α =0,000). Tudi vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna (2Î = 16,331, g = 8, α = 0,038). Med predpreizkusom znanja, preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja se pojavljajo statistično pomembne razlike v izbiri odgovora na vprašanje 4. 1. Iz grafa 22 lahko vidimo, da se je večina učencev odločila za pravilni odgovor, odgovor B. Skoraj nihče se ni odločil za odgovor A (1,3

%) ali odgovor D (1,3 %).

Graf 22: Prikaz izbire odgovora pri nalogi 4.1 na predpreizkusu znanja, preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja. Pravilni odgovor je odgovor B.

0 % 20 % 40 % 60 % 80 % 100 %

Odgovor A Odgovor B Odgovor C Odgovor D Odgovor E

Delež odgovorov učencev

Pred-preizkus znanja Preizkus znanja Pozni preizkus znanja

4.2. Kaj bi se zgodilo z magnetom, če bi z njim poskusili namagnetiti nek plastični predmet?

A) Magnet ne bi bil več magneten.

B) Na magnetu ne bi bilo sprememb.

C) Moč magneta bi se počasi manjšala.

D) Velikost magneta bi se počasi manjšala.

E) Drugega predmeta ni mogoče namagnetiti.

Vrednost Kruskal-Wallisovega testa ni statistično pomembna (χ² = 0,651 g = 2, α = 0,722). Med preizkusi znanja se ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri povprečnem št. doseženih točk na vprašanje 4.2.

Tudi vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Î = 3,512, g = 8, α = 0,898). Med predpreizkusom znanja, preizkusom znanja in poznim preizkusom znanja se ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri izbiri odgovorov na vprašanje 4.2. Iz grafa 23 lahko vidimo, da se je največ učencev odločilo za odgovor E (49,1 %), skoraj toliko tudi za odgovor B (44,7 %). Za odgovor A (2,5 %), C (2,5 %) in D (1,2 %) se ni odločil skoraj noben učenec. Na preizkusu takoj po učni uri (preizkus znanja), se je več učencev odločilo za odgovor B (47,1

%) kot odgovor E (45,1 %).

Graf 23: Prikaz izbire odgovora pri nalogi 4.2 na predpreizkusu znanja, preizkusu znanja in poznem preizkusu znanja. Pravilni odgovor je odgovor B.

Pri opazovanju smo učence vprašali, ali lahko škarje postanejo magnetne, in jih prosili, naj pokažejo, kako. Pri prvem opazovanju le en učenec iz A-razreda ni poznal postopka, kako se predmet namagneti, v B-razredu postopka nista poznala dva učenca, ravno tako tudi v C-razredu, kjer pa še eden od učencev ni vedel, kako škarje postanejo magnetne, a je vedel, da lahko. Na opazovanju po učni uri so tudi vsi tisti učenci, ki na prvem opazovanju niso poznali postopka, postopek poznali.

Torej so vsi učenci enako uspešno napredovali v znanju.

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %

Odgovor A Odgovor B Odgovor C Odgovor D Odgovor E

Delež odgovorov učencev

Pred-preizkus znanja Preizkus znanja Pozni preizkus znanja

5. naloga: Kako bi dokazal, da magnetna sila deluje na daljavo?

Zadnje vprašanje na preizkusu znanja je bilo vprašanje odprtega tipa. Učenci so nanj lahko napisali proste odgovore, ki smo jih vrednotili s točko, če so bili smiselni in pravilni in brez točke, če so bili napačni, nepopolni ali nesmiselni. V nadaljevanju so predstavljeni odgovori učencev, kjer so združeni tako odgovori predpreizkusa znanja, preizkusa znanja in poznega preizkusa znanja, saj vrednost Kruskal-Wallisovega testa ni statistično pomembna (χ² = 4,307 g = 2, α = 0,116). Med preizkusi znanja se ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri povprečnem številu doseženih točk pri 5. nalogi.

Nekateri izmed odgovorov, ki so bili napačni ali nenatančni in so bili vrednoteni z 0 točkami:

 Poskusil bi to narediti.

 Da bi magnete močno stisnil skupaj.

 Tako da bi poskusil iglo namagnetiti.

 Kovinsko žlico bi dal na mizo, nato bi magnet obrnil proti žlici.

 En magnet bi dal na eno stran učilnice, nekaj kovinskega pa na drugo.

Nekateri izmed odgovorov, ki so bili vrednoteni z 1 točko:

 Poskusim združiti dva magneta, a ne gre.

 Vzel bi dva magneta, ju dal narazen in pustil, da se približata.

 Na tla bi dal neko železno stvar in bi jo poskusil pobrati z magnetom.

 Na mizo bi dal sponko za papir, pod mizo pa magnet, s katerim bi premikal sponko.

 Vzel bi močan magnet, ga dal na mizo, nato bi vzel kompas in bi videl, kam bi se premaknila magnetna igla.

Enako vprašanje smo zastavili na opazovanju, torej so učenci morali dokazati, kako magnetna sila deluje na daljavo. Velika večina učencev je pokazala tako, da so magnet počasi približali sponki, ki jo je, še preden so se je dotaknili, magnet privlačil.

Nekateri so bili pri dokazu trditve tudi izvirni in to pokazali na drug način (približali so dva magneta z istim polom skupaj, delovanje čez list ipd.). V A- in B-razredu je po pet učencev znalo dokazati trditev že na prvem opazovanju, na drugem opazovanju pa sta vsebino trditve uspešno demonstrirala tudi tista učenca, ki na prvem opazovanju tega še nista vedela. V C-razredu so tako na prvem, kot drugem opazovanju, vsi učenci vedeli, kako dokazati, da magnetna sila deluje na daljavo.

Glede na to, da učenci v C-razredu niti niso imeli možnosti napredovanja, saj so imeli že dobro predznanje, in da so učenci v A- in B-razredu dosegli enake rezultate, lahko rečemo, da so bili tudi tu vsi učenci enako uspešni pri napredovanju.

3.5.3.2. Pregled uspešnosti reševanja preizkusov znanja glede na obliko dela pri učni vsebini magnetizem

V nadaljevanju predstavljamo pregled uspešnosti reševanja različnih preizkusov znanja glede na obliko dela pri učni vsebini magnetizem. Pri analizi smo med seboj primerjali različne razrede pri posameznem preizkusu znanja. S predpreizkusom znanja smo preverili raven predznanja učencev pri tej učni vsebini. Preizkus znanja in pozni preizkus znanja sta nam pokazala, ali se med razredi pojavijo razlike v znanju, glede na to, v kakšni obliki eksperimentalnega dela je potekala učna ura v njihovem razredu. Vseh možnih točk na preizkusih znanja je bilo 8.

Najprej smo preverili, ali se med učenci različnih razredov pred obravnavo učne ure pojavljajo statistično pomembne razlike v znanju. Vrednost Kruskal-Wallisovega testa ni statistično pomembna (χ² = 0,294, g = 2, α = 0,863). Med 4. A-, B- in C-razredom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri doseženih rezultatih na predpreizkusu znanja (tabela 13). Tudi Games-Howell Post Hoc test ni pokazal statistično pomembnih razlik.

Tabela 13: Srednja vrednost vseh možnih točk od 8 možnih na predpreizkusu znanja v sklopu magnetizem zbranih po posameznih razredih.

Razred f Mdn IQR

4. A (delo v parih) 21 4,50 1,40 4. B (delo po skupinah) 19 3,80 1,80 4. C (individualno delo) 20 4,65 1,30 Skupaj 60 4,32 1,50

Iz tabele 13 lahko ugotovimo, četudi razlike med skupinami niso statistično pomembne, da so učenci 4. A- in 4. C-razreda dosegli razmeroma podobno visoko skupno število točk na predpreizkusu znanja (Mdn = 4,50 in Mdn = 4,65), učenci 4.

B-razreda pa so dosegli nižje število točk (Mdn = 4,80).

Pri učni uri magnetizma smo v 4. A-razredu izvajali delo v parih, v 4. B-razredu smo izvajali pouk s skupinsko obliko dela, v 4. C-razredu pa smo uporabili individualno obliko dela. Vrednost Kruskal-Wallisovega testa ni statistično pomembna (χ² = 2,831, g = 2, α = 0,243). Med 4. A-, B- in C-razredom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri doseženih rezultatih na preizkusu znanja (tabela 14). Tudi Games-Howell Post Hoc test ni pokazal statistično pomembnih razlik. Pokazal je, da razlika v povprečnem številu skupnih točk med A- in C-razredom ni velika (α = 0,912), a je razlika med A- in B-razredom (α = 0,152) in B in C-razredom (α = 0,504) nekoliko večja.

Tabela 14: Srednja vrednost vseh doseženih točk od 8 možnih na preizkusu znanja v sklopu magnetizem zbranih po posameznih razredih.

Razred f Mdn IQR

4. A (delo v parih) 21 5,50 1,80 4. B (delo po skupinah) 16 4,50 3,00 4. C (individualno delo) 14 5,55 2,60 Skupaj 60 5,18 2,47

Za vzorec lahko trdimo, da so učenci v A- in C-razredu dosegli zelo podobno skupno srednjo vrednost doseženih točk (Mdn = 5,50 in Mdn = 5,55), učenci v B-razredu pa nižjo srednjo vrednost doseženih točk (Mdn = 4,50). Opazimo lahko tudi, da je bilo število učencev v B- in C-razredu zelo nizko. Razlog je v tem, da smo učno uro izpeljali v mesecu januarju 2020, ko je bilo veliko učencev odsotnih zaradi gripe. To bi lahko vplivalo na pridobljene podatke.

Spremembo pridobljenega znanja v roku enega tedna smo pridobili s poznimi preizkusi znanja. Vrednost Kruskal-Wallisovega testa ni statistično pomembna (χ²

= 4,298, g = 2, α = 0,117). Med 4. A-, B- in C-razredom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri doseženih rezultatih na poznem preizkusu znanja (tabela 15).

Tudi Games-Howell Post Hoc test ni pokazal statistično pomembnih razlik. Pokazal je, da razlika v povprečnem številu skupnih točk med A- in C-razredom najmanjša (α = 0,658), razlika med A- in B-razredom pa največja (α = 0,082).

Tabela 15: Srednja vrednost vseh doseženih točk od 8 možnih na poznem preizkusu znanja v sklopu magnetizem zbranih po posameznih razredih.

Razred f Mdn IQR

4. A (delo v parih) 21 5,50 1,00 4. B (delo po skupinah) 19 4,50 2,00 4. C (individualno delo) 18 5,25 1,50 Skupaj 60 5,08 1,50

Za vzorec lahko trdimo, da so učenci v A-razredu dosegli najvišje število skupnih točk na poznem preverjanju znanja (Mdn = 5,50), učenci 4. C-razreda srednje število točk (Mdn = 5,25), učenci 4. B-razreda pa najnižje število vseh točk (Mdn = 4,50).

Razlike med razredi niso statistično pomembne. Na grafu 24 je pregled povprečnega skupnega števila točk po razredih.

Graf 24: Pregled povprečnega skupnega števila točk (od 8 možnih) po razredih glede na posamezne preizkuse znanja v sklopu magnetizem.

3.5.3.3. Napredek učencev pri učni vsebini magnetizem

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati, ki predstavljajo napredek pri posameznih učencih, izračunan s pomočjo g-faktorja (tabela 16). Predstavljen je napredek med predpreizkusom znanja in preizkusom znanja, torej napredek učencev od njihovega predznanja do osvojenega znanja takoj po učni uri, napredek med predpreizkusom znanja in poznem preizkusom znanja ter napredek med preizkusom znanja in poznem preizkusom znanja. Slednja izračuna dajeta podatke o trajnosti znanja.

Tabela 16: Prikaz učenčevih doseženih točk na preizkusih znanja iz sklopa magnetizem in izračunani g-faktor za predpreizkus znanja in preizkus znanja, predpreizkus znanja in pozni preizkus znanja ter preizkus znanja in pozni preizkus

znanja.

magnetizem

koda predpreizk us znanja preizkus znanja pozni preizkus znanja g-faktor: predpreizkus znanja – preizkus znanja g-faktor: pred preizkus znanja– pozni preizkus znanja g-faktor: preizkus znanja–pozni preizkus znanja

št. točk delež št. točk delež št. točk delež

1A 4 50,00 4 50,00 5 62,50 0,00 0,25 0,25 2A 2,8 35,00 6 75,00 5,3 66,25 0,62 0,48 – 0,35 3A 7 87,50 5,5 68,75 5 62,50 – 1,50 – 2,00 – 0,20 4A 2 25,00 4 50,00 4 50,00 0,33 0,33 0,00 5A 4,8 60,00 5 62,50 5,5 68,75 0,06 0,22 0,17

0 1 2 3 4 5 6

Pred-preizkus znanja Preizkus znanja Pozni preizkus znanja

Število doseženih točk

4. A 4. B 4. C

5C 4,8 60,00 4,3 53,75 – 0,16

6C 2,5 31,25 4 50,00 6 75,00 0,27 0,64 0,50 7C 5 62,50 5,8 72,50 4,6 57,50 0,27 – 0,13 – 0,55 8C 2,1 26,25 3,8 47,50 5,5 68,75 0,29 0,58 0,40 9C 2,8 35,00 6,5 81,25 0,71

10C 5,1 63,75 6,1 76,25 0,34

11C 5 62,50 3,1 38,75 5,8 72,50 – 0,63 0,27 0,55 12C 5,3 66,25 5,8 72,50 0,19

13C 4 50,00 5 62,50 5,5 68,75 0,25 0,38 0,17

14C 5 62,50

15C 5,5 68,75 5,3 66,25 5 62,50 0,08 – 0,20 – 0,11 16C 6 75,00 6,5 81,25 6,5 81,25 0,25 0,25 0,00 17C 4,5 56,25 4,3 53,75 3,3 41,25 – 0,06 – 0,34 – 0,27 18C 5,8 72,50 4,3 53,75 – 0,68

19C 4,3 53,75 5,8 72,50 0,41

20C 3,8 47,50 7 87,50 4,5 56,25 0,76 0,17 – 2,50 M 4,38 54,75 5,16 64,55 4,91 61,39 0,24 0,07 – 0,42 M skupaj 4,39 54,83 5,04 62,94 4,88 61,06 0,13 0,05 – 0,21

Iz tabele 16 lahko razberemo podatke o posameznih učencih in o njihovem napredku. Učenci so ločeni po razredih. Sivi prostori označujejo podatek, ki ga nismo mogli pridobiti. Razvidno je, da niso vsi učenci napredovali v doseženih točkah na preizkusih znanja in da pozni preizkusi znanja niso nujno dokaz za nazadovanje znanja oziroma vsaj ohranjanje znanja, temveč da je kar nekaj učencev znanje izoblikovalo in dogradilo v enem tednu po izvajani učni uri.

Izračun g-faktorja med predpreizkusom znanja ter preizkusom znanja je pokazal, da je večina učencev med učno uro napredovala v svojem znanju. Najnižji dosežen g-faktor je bil –1,75 (10C), najvišji pa 0,89 (16B). Povprečni g-faktor je bil 0,21. Visok napredek je dosegel 1 učenec, srednjega 23 učencev ter nizkega 23 učencev. Štirje učenci niso ne napredovali ne nazadovali, šest učencev je v znanju nazadovalo.

Učenca 16B in 19B sta najbolj napredovala (0,89 in 0,64), učenec 16B pa je med vsemi učenci dosegel tudi najvišje število točk (7,5/8). Razlike med razredi v napredku znanja niso statistično pomembne, kar kaže vrednost Kruskal-Wallisovega testa (χ² = 2,378, g = 2, α = 0,305). Tudi Games-Howell Post Hoc test ni pokazal statistično pomembnih razlik. V vzorcu so najbolj napredovali učenci 4. C (individualno delo) razreda (M = 0,24, SD = 0,45), najmanj pa učenci

In document EKSPERIMENTALNEGA DELA NA ZNANJE IN SPRETNOSTI UČENCEV 4. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE (Strani 81-95)