Učni listi

Pri vsaki učni uri so učenci dobili učni list (glej priloge pri posamezni učni uri (priloga 10, 11 in 12)), na katerem so imeli napisane naloge za posamezne poskuse ter vprašanja, na katera so odgovorili s pomočjo poskusa. Nekatere naloge so bile dopolnjevalnega in povezovalnega tipa. Na učnih listih so bili glavni zaključki in obrazložitve, s katerimi so lahko učenci dopolnili pridobljeno znanje, ki so ga dobili s samo izvedbo poskusa in tako dosegli zastavljene učne cilje. Učenci so učne liste reševali sproti, saj so odgovore morali beležiti glede na ugotovitve, ki so jih pridobili pri poskusu. Učne liste so učenci reševali tako, kot so izvajali poskuse. Torej, če so poskuse izvajali samostojno, so tako reševali tudi učne liste, in če so poskuse izvajali s sošolci, so skupaj lahko reševali tudi učne liste. Učnih listov na koncu učne ure nismo pregledali, saj bi tako vplivali na rezultate pri preizkusu znanja in ne bi dobili odraza, kakšen vpliv na znanje in spretnosti ima sama oblika samostojnega izvajanja eksperimentalnega dela. Tako da so se učni listi preverili šele, ko so učenci odpisali tudi pozni preizkus znanja.

34 3.5. REZULTATI

V nadaljevanju so predstavljeni rezultati izpolnjenih anketnih vprašalnikov, preizkusov znanja in opazovalnih listov. Odgovori na posamezna vprašanja so podani s tabelaričnim prikazom. Določena vprašanja imajo rezultate predstavljene tudi z ustreznimi statističnimi testi (χ² preizkus hipoteza neodvisnosti, 2Î Kullbackov preizkus, Kolmogorov-Smirnov preizkus, Kruskal-Wallisov test , g-faktor ter Wilcoxon test).

3.5.1. Primerjava odgovorov med začetnim in končnim splošnim vprašalnikom

Začetni splošni vprašalnik (priloga 1) je vseboval 11 vprašanj, ravno tako tudi končni splošni vprašalnik (priloga 2), ki je imel dodano še eno dodatno vprašanje, ki smo ga predstavili na koncu. Z odgovori na vprašanja smo pridobili mnenja učencev o pouku naravoslovja in tehnike, o različnih oblikah dela, o eksperimentalnem delu in izkušnjami učencev z njim ter o njihovem splošnem počutju. Z dodanim vprašanjem na končnem splošnem vprašalniku smo pridobili vpogled v stališča učencev do določenih trditev v povezavi z eksperimentalnim poukom. Pri splošnih vprašalnikih nas zanimajo mnenja na splošno, ne glede na razred, zato so v analizi združeni odgovori vseh treh razredov. Odgovori so predstavljeni tako, kot so si sledili na anketnem vprašalniku.

1. vprašanje

Učenci so se na podlagi nabora različnih čustev opredelili, kako se počutijo, kadar je na urniku predmet naravoslovje in tehnika.

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Î = 10,787, g = 7, α = 0,148). Med začetnim in končnim splošnim vprašalnikom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v občutjih, ki jih doživljajo učenci, kadar je na urniku predmet naravoslovje in tehnika. Odgovori učencev na 1. vprašanje so prikazani na grafu 1.

Graf 1: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, kako se počutijo, kadar je na urniku predmet naravoslovje in tehnika.

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 %

Delež odgovorov učencev

Začetni splošni vprašalnik Končni splošni vprašalnik

35

Opazimo lahko, da so imeli učenci tako pred našo raziskavo (78,0 %) kot po njej (76,8 %) predvsem pozitivne občutke povezane s poukom naravoslovja in tehnike.

Nekaj učencev se pri pouku počuti zdolgočaseno ali prestrašeno, kar so umestili pod negativna čustva, ki jih je bilo na začetnem vprašalniku nekoliko več (13,6 %) kot na končnem (7,1 %). Nihče od učencev ni izbral odgovora žalostno ali jezno.

Učenci so bili na končnem vprašalniku nekoliko bolj neodločni glede prvega vprašanja (16,1 %) kot na začetnem vprašalniku (8,5 %).

2. vprašanje

Učenci so se opredelili v vprašanju, kateri način dela imajo pri predmetu naravoslovje in tehnika najrajši.

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna (2Î = 9,935, g = 4, α = 0,042). Med začetnim in končnim splošnim vprašalnikom se pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju učencev o tem, kateri način dela imajo pri pouku najrajši. Odgovori učencev na 2. vprašanje so prikazani na grafu 2.

Iz grafa 2 lahko opazimo, da so se učenci na začetnem vprašalniku v veliko večji meri (31,7 %) odločali, da so jim najljubši naravoslovni dnevi kot na končnem vprašalniku (13,0 %). A se je zato 4,8 % več učencev na končnem vprašalniku odločilo v korist odhodom v naravo ter 11,9 % učencev več za eksperimentalno delo pri pouku. Pri končnem vprašalniku sta dva učenca izbrala drugo, kar sta utemeljila z delom po skupinah ter eksperimentalnim poukom v naravi. Opazimo lahko, da se je le en učenec na začetnem vprašalniku odločil, da mu je najljubši klasični pouk, za kar se ni odločil nihče na končnem vprašalniku.

Graf 2: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, kateri način dela imajo pri pouku naravoslovja in tehnike najrajši.

36 3. vprašanje

Učenci so se opredelili v vprašanju, kateri način dela pri predmetu naravoslovje in tehnika marajo najmanj.

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Î = 0,786, g = 4, α = 0,940). Med začetnim in končnim splošnim vprašalnikom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju učencev, katerega načina dela pri pouku naravoslovja in tehnike ne marajo. Odgovori učencev na 3. vprašanje so prikazani na grafu 3.

Graf 3: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, kateri način dela jim je pri pouku naravoslovja in tehnike najmanj všeč.

Opazimo lahko, da so bili odgovori skoraj enaki tako na začetnem, kot na končnem splošnem vprašalniku. 77,6 % učencev se je na začetnem in 76,8 % učencev se je na končnem vprašalniku opredelilo, da najmanj marajo klasični pouk. Druga, najmanj priljubljena oblika pouka pri predmetu naravoslovje in tehnika so odhodi v naravo. Med drugo so učenci napisali, da ne marajo, da se sedi in piše ter da učitelj veliko govori. En učenec je napisal, da so mu všeč vse oblike dela.

4. vprašanje

Pri 4. vprašanju so učenci določili, v kakšni »skupini« najraje delajo pri pouku. Svoje mnenje so morali tudi utemeljiti.

Vrednost χ2 preizkusa hipoteze neodvisnosti ni statistično pomembna (χ2 = 9,313, g = 4, α = 0,054). Med odgovori na začetnem in končnem vprašalniku se ne pojavljajo statistično pomembne razlike. Odgovori na 4. vprašanje so prikazani na grafu 4.

37

Graf 4: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, v kakšni obliki dela najraje delajo pri pouku.

V vzorcu lahko vidimo, da so se učenci na končnem splošnem vprašalniku v večji meri odločali za individualno delo ali delo v parih in manj za delo v večjih in manjših skupinah. Na začetnem vprašalniku se je največ učencev (41,7 %) odločilo, da najrajši delajo v manjši skupini, na končnem vprašalniku se je največ učencev označilo, da najrajši delajo v paru (40,0 %). Svoje odločitve so tudi pisno utemeljili, pri čemer v odgovorih ni bilo opaznih razlik, zato smo jih združili.

Tisti učenci, ki najraje delajo samostojno, to zagovarjajo s tem, da:

 ni prepiranja,

 naredijo hitreje in so zelo aktivni,

 tako radi delajo in se največ naučijo,

 ni usklajevanja z drugimi, učenec se sam lahko odloči, kaj bo naredil.

Učenci, ki pri pouku najraje delajo v paru, so to obrazložili s tem, da:

 se zelo zabavajo,

 dva skupaj znata več, se več naučijo,

 skupaj sodelujejo, hitreje naredijo nalogo,

 se lažje strinjajo med seboj, si brez prepira razdelijo delo,

 tako lažje delajo, se lažje pogovorijo, lahko skupaj sprejemajo odločitve, lahko sam podaš več idej in si aktivnejši.

Tisti učenci, ki najraje delajo v manjši skupini, torej v skupini, v kateri so do štirje učenci, so to utemeljili s tem, da:

 imajo več idej,

38

 si lahko pomagajo, če kdo ne razume,

 ker so lahko skupaj s prijatelji, se tako počutijo prijetneje in jim je zabavno

 lahko sodelujejo vsi člani skupine ter si lahko lepo razdelijo delo in jih ni preveč,

 skupaj naredijo bolje, saj skupaj več vedo, se med seboj lahko posvetujejo in se tako najlažje naučijo.

 dobijo veliko idej in imajo pogosto enaka mnenja,

 se radi družijo in je tak način bolj zanimiv in zabaven.

Za tiste učence, ki najrajši delajo tako, da dela cel razred skupaj, je to najbolje, saj je tako zabavneje, radi delajo s sošolci in si med seboj lahko pomagajo.

5. vprašanje

Pri tem vprašanju so učenci odgovorili, pri kateri obliki pouka se največ naučijo.

Vrednostχ² preizkusa hipoteze neodvisnosti ni statistično pomembna (χ² = 8,493, g = 4, α = 0,075). Med odgovori na začetnem in končnem vprašalniku se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju učencev, v kakšni obliki skupine se največ naučijo. Odgovori učencev na 5. vprašanje so prikazani na grafu 5.

Graf 5: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, v kakšni obliki dela se po njihovem mnenju največ naučijo.

Kljub temu da ni statistično pomembnih razlik, lahko opazimo, da so se učenci na zaključnem splošnem vprašalniku v veliko večji meri (25,9 %) odločali za to, da se največ naučijo, ko delajo sami, kot na začetnem splošnem vprašalniku (6,9 %). Na

0 %

39

obeh vprašalnikih je večina učencev mnenja, da se največ naučijo, ko delajo v parih.

Ravno tako so učenci na obeh vprašalnikih v enakem deležu (25,9 %) mnenja, da se največ naučijo, ko delajo v manjši skupini. Na zaključnem splošnem vprašalniku učenci v manjši meri menijo, da se največ naučijo, kadar delajo v večjih skupinah.

6. vprašanje

Pri kateri obliki pouka se učenci počutijo najbolj aktivne, smo izvedeli pri 6. vprašanju.

Vrednostχ² preizkusa hipoteze neodvisnosti ni statistično pomembna (χ² = 4,770, g = 4, α = 0,312). Med odgovori na začetnem in končnem vprašalniku se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju učencev o tem, pri kateri obliki dela se počutijo najbolj aktivne. Odgovori učencev na 6. vprašanje so prikazani na grafu 6.

Graf 6: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, pri kakšni obliki dela se po njihovem mnenju počutijo najbolj aktivne.

Največ učencev se je opredelilo, da se najbolj aktivne počutijo, kadar delajo v paru.

Učenci se nekoliko bolj aktivne počutijo, kadar delajo v manjši skupini kot takrat, ko delajo sami. V vzorcu lahko vseeno opazimo, da se je občutno manj (11,4 %) učencev na končnem vprašalniku mnenja, da v skupini, kjer je več kot 5 učencev, niso najbolj aktivni ter da se je nekaj učencev več (6,5 %) odločilo za to, da so najbolj aktivni, kadar delajo sami.

7. vprašanje

Pri sedmem vprašanju so učenci označili, kako se počutijo, kadar pri pouku izvajajo poskuse.

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Î = 6,337, g = 7, α = 0,501). Med začetnim in končnim splošnim vprašalnikom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju učencev o tem, kako se počutijo, kadar pri pouku delajo poskuse. Odgovori na 7. vprašanje so prikazani na grafu 7.

0 %

40

Graf 7: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, kako se počutijo, kadar pri pouku izvajajo poskuse.

Opazimo lahko, da so imeli učenci do eksperimentalnega dela pri pouku tako pred našimi dejavnostmi kot po njih predvsem pozitivne občutke. Na končnem vprašalniku se nihče od učencev ni več odločil, da se počuti zdolgočaseno, med tem ko prestrašenosti pri enem od učencev tekom naših učnih ur nismo odpravili.

Nihče od učencev se pri izvajanju poskusov ne počuti žalostno ali jezno.

8. vprašanje

Pri tem vprašanju so učenci odgovorili, kako pogosto izvajajo eksperimente v šoli in doma.

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Î = 7,006, g = 4, α = 0,136). Med začetnim in končnim splošnim vprašalnikom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju učencev o tem, kako pogosto izvajajo eksperimente v šoli. Odgovori na vprašanje, kako pogosto izvajajo eksperimente v šoli, so ponazorjeni na grafu 8.

Graf 8: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, kako pogosto izvajajo eksperimente v šoli.

0 % 10 % 20 % 30 % 40 %

Delež odgovorov učencev

Začetni splošni vprašalnik Končni splošni vprašalnik

0 % 20 % 40 % 60 % 80 %

Nikoli Redko (1 x na leto)

Včasih (1 x na mesec)

Pogosto (1 x na 14 dni)

Zelo pogosto (1 x na teden)

Delež odgovorov učencev

Začetni splošni vprašalnik Končni splošni vprašalnik

41

Iz vzorca lahko opazimo, da so se na končnem vprašalniku učenci v veliko večji meri odločali za možnost, da eksperimente v šoli izvajajo včasih (enkrat na mesec).

Za vprašanje o tem, kako pogosto izvajajo eksperimente doma, vrednost χ² preizkusa hipoteze neodvisnosti, ni statistično pomembna (χ² = 2,967, g = 4, α = 0,563). Med odgovori na začetnem in končnem vprašalniku se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju učencev o tem, kako pogosto izvajajo poskuse doma. Odgovori na vprašanje, kako pogosto izvajajo eksperimente doma, so ponazorjeni na grafu 9.

Graf 9: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, kako pogosto izvajajo eksperimente doma.

Na vzorcu lahko opazimo, da so odgovori učencev zelo porazdeljeni. Na začetnem splošnem vprašalniku največ učencev (30,0 %) odločilo, da poskuse doma izvajajo včasih (enkrat na mesec), na končnem splošnem vprašalniku je največ učencev odgovorilo (23,2 %), da poskuse doma izvajajo včasih (enkrat na mesec) ter zelo pogosto (enkrat na teden).

9. vprašanje

Pri devetem vprašanju so se učenci opredelili, kako spretnega se počutijo, kadar sami izvajajo eksperiment in so svoje mnenje tudi utemeljili.

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2Î = 9,062, g = 4, α = 0,060). Med začetnim in končnim splošnim vprašalnikom se ne pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju učencev o tem, kako spretne se počutijo pri samostojnem izvajanju eksperimentov. Na 9. vprašanje so odgovori prikazani na grafu 10.

0 % 10 % 20 % 30 % 40 %

Nikoli Redko (1 x na leto)

Včasih (1 x na mesec)

Pogosto (1 x na 14 dni)

Zelo pogosto (1 x na teden)

Delež odgovorov učencev

Začetni splošni vprašalnik Končni splošni vprašalnik

42

Graf 10: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, kako spretne se počutijo pri samostojnem izvajanju eksperimentov.

Opazimo lahko, da so se učenci na končnem vprašalniku v veliko večji meri (za 24,6 %) odločali, da se počutijo zelo spretne, ter manj, da se počutijo nespretne oziroma zelo nespretne.

Utemeljitve odgovorov se med seboj niso bistveno razlikovale glede na splošni vprašalnik, zato jih predstavljamo skupaj.

Učenci, ki se pri samostojnem izvajanju eksperimentov počutijo zelo spretne oziroma spretne (73,1 %). Tako menijo, saj:

 veliko poskusov izvajajo doma,

 vedo, da bodo zmogli izvesti poskus,

 radi delajo poskuse, jih to veseli in zabava,

 vedo, kaj delajo, saj delajo veliko poskusov,

 jim je to zelo enostavno, jim gredo te stvari dobro od rok,

 ker pogosto pomagajo tudi drugim in je drugim všeč, kar naredijo,

 se jim le redko kaj ponesreči, pogosto jim uspe vse, česar se lotijo.

Tisti učenci, ki se počutijo, da so v spretnosti nekje vmes (19,1 %), so to utemeljili z naslednjimi odgovori:

 jim je nerodno,

 imajo malo znanja,

 ne morejo vsega sami,

 za te stvari niso najbolj spretni,

 včasih nekaj delajo spretno, včasih ne ter da jim kdaj kaj ne uspe in potrebujejo pomoč.

Učenci, ki se počutijo nespretne oz. čisto nespretne (7,8 %), so to utemeljili s tem, da jih je strah, da niso prepričani, da zmorejo in da nimajo idej, kako bi nekaj naredili.

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 % 60 %

Čisto nespretnega

Nespretnega Nekje vmes Spretnega Zelo spretnega

Delež odgovorov učencev

Začetni splošni vprašalnik Končni splošni vprašalnik

43 10. vprašanje

Pri tem vprašanju so učenci uredili svoje šolske predmete od najljubšega do najmanj ljubega. S tem dobimo vpogled, kako priljubljen je predmet naravoslovje in tehnika v primerjavi z drugimi šolskimi predmeti (Tabela 4).

Učenci so vse predmete uvrstili tako na prvo kot na zadnje mesto, z izjemo družbe na končnem vprašalniku, saj je nihče od učencev ni umestil na 1. mesto. Glede ma rezultate Kolmogorov-Smirnov testa (α = 0,000) smo uporabili neparametrični Wilcoxon test. Vrednost tega testa ni statistično pomembna (slovenščina:

Z = – 1,407, α = 0,159; matematika: Z = – 1,277, α = 0,202; angleščina: Z = – 0,654, α = 0,513; naravoslovje in tehnika: Z = – 0,073, α = 0,942; družba: Z = – 0,568, α= 0,570; šport: Z = – 1,680, α = 0,093; likovna umetnost: Z = – 0,626, α = 0,531;

glasbena umetnost: Z = – 0,587, α = 0,557). Razvrstitev šolskih predmetov po priljubljenosti se na začetnem in končnem splošnem vprašalniku ne razlikuje statistično pomembno.

Učenci so tako na začetnem in končnem vprašalniku daleč najvišje ocenili predmet šport, potem matematiko in likovno umetnost. Na četrtem mestu po priljubljenosti je predmet naravoslovje in tehnika. Pri zadnjih štirih predmetih se je zamenjal vrstni red (angleščina je padla na predzadnje mesto, družba pa na zadnje). Ugotovimo lahko, da je predmet naravoslovje in tehnika med učenci v razredih po naši raziskavi enako priljubljen, kot je bil pred njo.

Tabela 4: Ureditev šolskih predmetov od najljubšega (1) do najmanj ljubega (8) na začetnem in končnem vprašalniku.

Začetni vprašalnik

Končni vprašalnik

M SD M SD

Šport 2,79 2,22 2,51 2,19 Šport

Matematika 3,57 2,11 3,13 1,78 Matematika Likovna umetnost 4,06 2,38 3,98 2,24 Likovna umetnost Naravoslovje in tehnika 4,51 1,78 4,84 1,89 Naravoslovje in tehnika

Angleščina 4,96 2,53 5,16 2,11 Glasbena umetnost Glasbena umetnost 5,13 2,12 5,18 1,95 Slovenščina

Družba 5,47 1,71 5,26 2,43 Angleščina Slovenščina 5,51 2,02 5,95 1,46 Družba

Če si podrobneje pogledamo rezultate predmeta naravoslovje in tehnika (graf 11), lahko opazimo, da ga je največ učencev na začetnem vprašalniku (20,8 %) postavila na 4. mesto, na končnem vprašalniku ga je največ učencev (23,6 %) postavilo na 3. mesto. Na začetnem vprašalniku ga je najmanj učencev (1,9 %) postavilo na zadnje mesto, na končnem vprašalniku pa ga je najmanj učencev postavilo na prvo mesto (1,8 %). Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna

44

(2Î = 10,299, g = 7, α = 0,172). Med, pred in po implementaciji ur eksperimentalnega dela za potrebe magistrskega dela se ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri uvrstitvi predmeta naravoslovje in tehnika po priljubljenosti v primerjavi z ostalimi predmeti.

Graf 11: Prikaz postavitve predmeta naravoslovje in tehnika na lestvico od 1 do 8 glede na priljubljenost v primerjavi z ostalimi predmeti.

11. vprašanje

Pri zadnjem vprašanju smo učence vprašali, kako se počutijo na dan reševanja.

Vrednost 2Î Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna (2Î = 19,367, g = 8, α = 0,013). Med začetnim in končnim splošnim vprašalnikom se pojavljajo statistično pomembne razlike v mnenju učencev o tem, kako se počutijo v času reševanja splošnega vprašalnika. Odgovori učencev na 11. vprašanje so prikazani na grafu 12.

Graf 12: Prikaz odgovorov učencev na vprašanje, kako se počutijo v času reševanja.

0 % 10 % 20 % 30 %

1. mesto 2. mesto 3. mesto 4. mesto 5. mesto 6. mesto 7. mesto 8. mesto

Delež odgovorov učencev

Začetni splošni vprašalnik Končni splošni vprašalnik

0 % 10 % 20 % 30 % 40 % 50 %

Delež odgovorov učencev

Začetni splošni vprašalnik Končni splošni vprašalnik

45

Opazimo lahko, da čeprav so učenci označili, da so doživljali različna čustva, vseeno doživljajo največ pozitivnih čustev (pri začetnem splošnem vprašalniku je bil delež učencev, ki so izbrali pozitivno čustvo 88,0 %, na končnem vprašalniku pa 85,2 %). Pri končnem vprašalniku je bilo za 1,3 % manj negativnih občutenj, a nekoliko več učencev se ni znalo odločiti o svojem počutju (4,1 %). Čeprav so razlike statistično pomembne, na splošno teh razlik skoraj ni, kar pomeni, da počutje učencev ni vplivalo na reševanje splošnih vprašalnikov.

Dodatna naloga na končnem splošnem vprašalniku

Na končnem splošnem vprašalniku smo na vprašalnik dodali še eno dodatno nalogo, pri kateri so se učenci morali opredeliti glede na dane trditve. Nalogo smo vključili le na končni vprašalnik zato, ker smo želeli, da imamo vpogled v mnenje učencev, kaj zanje pomeni izvajanje poskusov pri pouku, glede na to, kako so se z

Na končnem splošnem vprašalniku smo na vprašalnik dodali še eno dodatno nalogo, pri kateri so se učenci morali opredeliti glede na dane trditve. Nalogo smo vključili le na končni vprašalnik zato, ker smo želeli, da imamo vpogled v mnenje učencev, kaj zanje pomeni izvajanje poskusov pri pouku, glede na to, kako so se z

In document EKSPERIMENTALNEGA DELA NA ZNANJE IN SPRETNOSTI UČENCEV 4. RAZREDA OSNOVNE ŠOLE (Strani 51-0)