• Rezultati Niso Bili Najdeni

7. PRILOGE

7.5. UČNE PRIPRAVE

7.5.1. Priloga 10: Učna priprava svetloba in sence

Študentka: Eva Markič Šola: Razred: 4.

Mentorica na Pef: doc. dr. Jerneja Pavlin

Učiteljica: Šolska ura: 1. in 2. (8.20–

9.55)

Predmet: Naravoslovje in tehnika Datum: december 2019 Št. učencev: 20/21 Učna enota: Sile in gibanja

Učna tema: Svetloba in senca Tip učne ure: poglabljanje

Učne metode: metoda razlage, pogovora, demonstracija, delo s konkretnim materialom, laboratorijsko-eksperimentalna metoda, metoda praktičnih del

Učne oblike: frontalna, individualna/skupinska/delo v dvojicah Cilji:

Učenci znajo:

(1) dokazati, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v naše oči,

(2) razložiti soodvisnost lege svetila in osvetljenega predmeta glede na velikost in lego sence,

(3) prikazati, da se svetlobni žarki iz svetila širijo naravnost in na vse strani, (4) sistematično in natančno opazovati,

(5) uporabljati veščine eksperimentalnega dela ob izvajanju preprostih poskusov.

Učne ure za empirični del magistrske naloge

UČNA PRIPRAVA ZA PREDMET NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

125 Predznanja …

Učenci v 3. razredu spoznajo lastnosti svetlobe in pogoje, ki nam omogočajo, da predmete vidimo (predmeti oddajajo svetlobo ali so osvetljeni). S pojmom svetloba in odkrivanjem njenih lastnosti pa učenci začnejo že v predšolskem obdobju, v kurikulumu za vrtce je eden od predvidenih ciljev, da otrok odkriva in spoznava lastnosti svetlobe (širjenje, odbijanje, sence, barve in izvor svetlobe).

Nekatere od predvidenih dejavnosti so igra s senco otrokovega telesa, določanje virov svetlobe, opazovanje širjenja svetlobe in njenega odboja …

… in morebitne napačne predstave učencev:

Napačne predstave, ki se lahko pokažejo pri učencih, so lahko:

– Učenci mislijo, da telo vidimo le, če sveti.

– Učenci mislijo, da vidimo telo, če je le-to osvetljeno – pri tem pa ne pomislijo, da je pogoj tudi ta, da mora svetloba prihajati tudi v naše oči.

– Napačna predstava o soodvisnosti lege svetila in osvetljenega predmeta glede na velikost in lego sence.

– Učenci mislijo, da se svetloba širi le naravnost in ne v vse smeri.

Ključni pojmi: svetloba, senca, svetilo, odboj svetlobe, širjenje svetlobe

Učna sredstva in učni pripomočki: računalnik, projektor, PPT-ji, škatla s pokrovom (6 x), predmet za v škatlo (6 x), svetilo (24 x), lutke (12 x), predmet (6 x), posoda z luknjami (6 x), razpršilka z vodo (6 x), deka (6 x), učni listi (21 x)

Viri in literatura:

Cvetko, I., Bahovec, D., E. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo.

Pridobljeno 12. 11. 2019 s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf.

Demšar, I., Hribar Kojc, S. in Mesojedec, D. (2016). Naravoslovje in tehnika 4. Samostojni delovni zvezek za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Koce, M. (ur). (2000). Knjiga poskusov: priročnik za učenčevo izkustveno delo pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Učila KOCE, d. o. o.

Krnel, D., Bajd, B., Oblak, S., Glažar, S. A. in Hostnik, I. (2012). Od mravlje do sonca 1.

Naravoslovje in tehnika za 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.

Mežnar, P., Slevec, M., Štucin, A. (2017). Radovednih pet. Učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

Pavlin, J., Demšar, I., Hribar Kojc, S. in Mesojedec, D. (2016). Naravoslovje in tehnika 4.

Učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Vodopivec, I., Praprotnik, A. Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe Dimec, D., Balon, A., (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:

Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 12. 11. 2019 s

https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Osnovna-sola/Ucni-nacrti/obvezni/UN_naravoslovje_in_tehnika.pdf.

Viri fotografij:

Slika na PPT, str. 2 je vzeta iz: https://www.youtube.com/watch?v=2WqU2tcfwIY (12. 11. 2019).

Slika na PPT, str. 4: https://commons.wikimedia.org/wiki/File:Light_shining1.JPG (14. 11.

2019).

Slika na PPT, str. 6: https://www.flickr.com/photos/tomicpasko/11133517216 (14. 11. 2019).

Slike na PPT, str. 8: https://www.needpix.com/photo/176526/torch-flashlight-electric-yellow in http://www.publicdomainfiles.com/show_file.php?id=13534089012149 (12. 11. 2019).

Slika na PPT, str. 10: https://imgur.com/gallery/ab5l7Vq/comment/497836988 (14. 11. 2019).

Slika na PPT, str. 11: https://www.everypixel.com/image-4728599237296656180 (14. 11.

2019).

Slike na UL: https://pixabay.com/vectors/sun-happy-sunshine-golden-yellow-47083/ (12. 11.

2019).

https://www.needpix.com/photo/176526/torch-flashlight-electric-yellow (12. 11. 2019).

http://www.publicdomainfiles.com/show_file.php?id=13534089012149 (12. 11. 2019).

https://i0.hippopx.com/photos/162/162/431/white-male-3d-model-isolated-3d-preview.jpg (27.

11. 2019).

126 UVODNI DEL Čas: Cilji: Dejavnosti:

5 min. 2 Za uvod učencem predvajam posnetek: https://youtu.be/gK2QfoP7EdM.

(Frozen shadow perfomance – Shadow Theatre VERBA, 3:38 minut).

O čem mislite, da bomo govorili danes?

Katere pripomočke bi potrebovali, da bi posneli nekaj podobnega?

Če pogledate to fotografijo, katera trditev po vašem mnenju drži?

(Priloga 1, prosojnica 2) Pomislite na to, kar že veste o tem, kako nastajajo sence.

Kateri je pravilni odgovor, boste ugotovili danes sami, ko se boste naučili, kako z lego telesa glede na svetilo vplivamo na lego sence, kdaj telesa vidimo in kako se širijo svetlobni žarki. Odgovore na vse to boste dobili tako, da boste izvajali eksperimente.

Sledijo navodila za eksperimentalno delo.

OSREDNJI DEL

5 min.

Organizacija dela po skupinah:

Za vsako nalogo imajo učenci 10 minut časa. Po 10 minutah imajo učenci 1 minuto časa, da zamenjajo postaje in dobijo material za novo nalogo. Eno minuto pred potekom desetih minut učence opozorim, da pospravijo pripomočke in zaključujejo.

NAVODILA ZA OBLIKO DELA: INDIVIDUALNO/ DELO V PARIH

Vsak dobi svoj učni list (Priloga 2), na katerem so navodila za posamezni eksperiment.

Najprej si pogledamo, kaj se pri posamezni nalogi počne.

Eksperimenti so oštevilčeni od 1 do 4, in sicer bo material za 1. nalogo v 1. vrsti; za 2. v drugi vrsti; za 3. v tretji in za 4. v zadnji vrsti. Vi imate s seboj učni list in svinčnik ter se premikate po nalogah, pripomočki pa ostajajo na mizah.

Vsak bo začel s tistim eksperimentom, ki je na njegovi mizi, nato nadaljuje z reševanjem nalog naprej, torej gredo 1 na 2; 2 na 3; 3 na 4 in 4 na 1.

Za posamezno nalogo imate na voljo 10 minut. Minuto pred iztekom vas opozorim, da stvari pospravite tako, kot ste jih dobili in se pripravite na menjavo, nato imate na voljo minuto za menjavo, preden se začne novih 10 minut, namenjenih novi nalogi. Naredite eksperiment, kot je napisano na listih – nato rešite nalogo na učnem listu in nato nadaljujte z eksperimentom, preverjajte nove možnosti … Poskrbite, da imate učne liste rešene, ko ste še na »postaji«, da lahko še preverite, če bo kaj nejasnega.

Vsak učenec bo delal sam./ Eksperimente boste delali v parih (razdelim pare), ravno tako skupaj rešujta naloge na učnem listu.

Če potrebujete pomoč, sem vam na voljo jaz, da vam pomagam.

Imate še kakšno vprašanje?

NAVODILA ZA OBLIKO DELA: DELO PO SKUPINAH

Vsak dobi svoj učni list (Priloga 2), na katerem so navodila za posamezni eksperiment.

Najprej si pogledamo, kaj se pri posamezni nalogi počne.

Eksperimenti so oštevilčeni od 1 do 4, in sicer bo material za eksperimente na tej mizi (ves material imam na eni mizi, označeno kaj pripada kateri nalogi). Na mizah imejte le svinčnike in učne liste.

Vse skupine ne boste delale enakega eksperimenta hkrati, ampak se boste izmenjavale. Določila bom, s katero nalogo začne posamezna

127

skupina, nato nadaljuje z reševanjem nalog naprej, torej gredo 1 na 2;

2 na 3; 3 na 4 in 4 na 1.

Za posamezno nalogo imate na voljo 10 minut. Minuto pred iztekom vas opozorim, da stvari pospravite tako, kot ste jih dobili in se pripravite na menjavo, nato imate na voljo minuto za menjavo, preden se začne novih 10 minut, namenjenih novi nalogi.

Menjava naj poteka tako, da en učenec iz skupine prime pripomočke, ki jih imate na mizi, jih vrne na skupno mizo in vzame tiste pripomočke, ki so namenjeni tisti nalogi, ki jo morate izvesti naslednjo.

Naredite eksperiment, kot je napisano na listih, nato rešite učni list in nato nadaljujte z eksperimentom, preverjajte nove možnosti … Poskrbite, da imate učne liste rešene, ko ste še na »postaji«, da lahko še preverite, če bo kaj nejasnega.

Učenci boste delali po skupinah (določim skupine in mize, za katero sedijo in povem s katero nalogo začnejo), tako da skupaj naredite eksperiment in rešite učne liste. Če boste imeli kakšne težave, vam bom na voljo.

Imate še kakšno vprašanje?

EKSPERIMENTALNO DELO:

1. NALOGA: Učenci znajo dokazati, da telesa vidimo, če svetloba prihaja od njih v naše oči.

Pripomočki: škatla s pokrovom, predmet za v škatlo, svetilo

Potek: Škatla ima luknjici, skozi kateri lahko učenec pogleda, kaj je v škatli.

Ker v škatlo ne pride nobene svetlobe, učenec ničesar ne vidi. Njegova naloga je, da skozi drugo odprtino učenec posveti s svetilko in sočasno pogleda v škatlo. Ko svetloba osvetli predmet, lahko učenec vidi predmet.

2. NALOGA: Učenci znajo razložiti soodvisnost lege svetila in osvetljenega predmeta glede na velikost in lego sence.

Pripomočki: ravna ploskev (stena), (močnejše) svetilo, »lutke« = na paličicah izrezane oblike iz papirja

Potek: Učenec med steno in svetilom postavi lutko in opazuje njeno senco.

Njegova naloga je, da lutko pomika bližje/dlje od svetila/stene in opazuje, kaj se dogaja s senco.

Učenec v vajo vključi še drugo lutko, ki je drugačne oblike, in opazuje njuno gibanje.

Nato učenec primerja, kako vpliva na senco razdalja med svetilom in lutko ter steno. (enakomerna razdalja med svetilom in dvema lutkama, drugačna razdalja do stene in obratno – torej enaka razdalja med lutkama in steno ter različna razdalja svetil na lutki.

3. NALOGA: Učenci znajo razložiti soodvisnost lege svetila in osvetljenega predmeta glede na velikost in lego sence.

Pripomočki: krožnica, predmet, svetilo

Potek: Učenec s svetilom osvetli predmet in opazuje senco glede na to, kam postavi svetilo in kako osvetljuje predmet. Nato ima na mestu svetilo in premika predmet ter še vedno opazuje senco.

Na učnem listu ima učenec tudi nalogo, kjer sličice prikazujejo, kam pade senca. Učenec mora ugotoviti, kako naj postavi svetilo, da bo senca predmeta na enakem mestu, kot je na sličici.

4. NALOGA: Učenci znajo prikazati, da se svetlobni žarki iz svetila širijo naravnost in na vse smeri.

Pripomočki: svetilo, posoda z luknjami, razpršilka z vodo, temnejši prostor – odejo postavijo čez mizo in delajo pod njo.

Potek: Učenci prižgejo svetilo tako, da je svetloba usmerjena navzgor in čezenj postavijo posodo z luknjami. Nad posodo nekajkrat poškropijo z razpršilko in opazujejo širjenje svetlobe.

Sedaj se usedite na svoje mesto in sami/v paru/v skupini ponovno preverite svoje učne liste. Če katere naloge niste uspeli dokončati, jo dokončajte, če vas še kaj zanima, si še poglejte.

Sledi pospravljanje pripomočkov, učilnice.

128 ZAKLJUČEK 10 min.

15 min.

5 min.

1, 2, 3 Najprej učencem razdelim preizkuse znanja, namenjene za reševanje takoj po uri. Učenci imajo za reševanje na voljo 10 minut.

Ko končajo, jim razdelim še preizkuse znanja, namenjene za reševanje pred uro. Učenci imajo za reševanje na voljo 15 minut.

V primeru, da ostane čas, učencem pokažem prosojnico 3 in jih spodbudim, da poskusijo tudi sami s svojimi rokami upodobiti prikazane sence.

PRILOGE

Priloga 1 – PPT

Priloga 2 – Učni listi

NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA SVETLOBA IN SENCE

1. Škatla ima na strani luknjo. Poglej skozi luknjo.

2. Ali lahko vidiš, kaj se skriva v njej? DA NE 3. Zakaj misliš, da se ničesar ne vidi?

__________________________________________________________________________________

4. Sedaj odlepi listek na desni strani luknje in skozi to luknjo usmeri svetilo, hkrati pa poglej skozi levo luknjo. Ali lahko sedaj vidiš predmet v škatli? DA NE

5. Kaj velja? Obkroži.

Predmetov, ki so o s v e t l j e n i / n e o s v e t l j e n i, ne vidimo. Vidimo le tiste predmete, ki so o s v e t l j e n i / n e o s v e t l j e n i in se svetloba od njih odbija v n a š e o č i / s t r a n o d n a s .

* Razmisli, kaj bi se zgodilo, če bi bili luknji vsaka na eni strani škatle. Torej bi na eni strani gledal, z druge smeri pa bi prihajala svetloba. Bi še vedno videl predmet? Zakaj?

1. Ob sebi imaš svetilo in lutko srca ter lutko zvezde. Svetilo usmeri v steno, nato pa med svetilo in steno postavi eno lutko. Opazuj njeno senco. Oblika sence je _________________.

2. Lutko postavi bližje in dlje od svetila. Opazuj, kaj se dogaja s senco lutke.

Dodaj še eno lutko. Kaj boš naredil, da bo prva lutka večja od druge lutke?

___________________________________________________________________________

3. Lutko drži na enaki razdalji od stene, premikaj pa svetilo. Obkroži, da bo pravilno:

1. NALOGA: Skrivnost v škatli

2. NALOGA: Senčno gledališče

129

Če je svetilo daleč od predmeta, je senca v e l i k a / m a j h n a. Če pa je svetilo blizu predmeta, je senca v e l i k a / m a j h n a.

4. Razdalja med svetilom in lutko naj bo stalna in ju premikaj skupaj. Obkroži, da bo pravilno:

Kadar je predmet blizu stene, je senca v e l i k a / m a j h n a. Kadar pa je predmet daleč od stene, je senca v e l i k a / m a j h n a.

* Razmisli, kaj bi se zgodilo, če bi lutko osvetlil z dvema svetiloma.

1. Predmet osvetli s svetilom in opazuj, kaj se dogaja s senco, če premikaš svetilo (nižje, višje, bližje, dlje, nad predmet, stran od predmeta …).

2. Svetilo imej na mestu in premikaj predmet. Opazuj, kaj se sedaj dogaja s senco.

3. Dopolni:

Senca nastane p r e d / z a osvetljenim predmetom. To pomeni, da če je svetilo na eni strani predmeta, je senca na i s t i / d r u g i strani.

*Razmisli, kam bi postavil svetilko, da bi dobil tako senco. Nariši .

1. Pred seboj imaš posodo, svetilo in razpršilko za vodo. Ta poskus izvajaš v zatemnjenem prostoru. Svetilo postavi tako, da bo svetloba usmerjena navzgor. Čez svetilo postavi posodo, nato pa nad posodo nekajkrat poškropi vodo iz razpršilke. Opazuj, kako se širijo žarki iz posode, in to nariši v spodnji pravokotnik.

2. Z ravnilom nariši, kako se iz svetila širijo žarki. Premisli, kaj se zgodi, ko žarki pridejo do »ovire«, torej do narisane osebe. Nariši senco osebe, ki stoji med svetilom in zaslonom.

3. NALOGA: Svetilo, predmet in senca

4. NALOGA: Kam se širijo svetlobni žarki?

Svetila oddajajo svetlobo

n a r a v n o s t / v v s e s m e r i.

Svetlobni žarki so

r a v n i / k r i v i / v i j u g a s t i.

130

7.5.2. Priloga 11: Učna priprava magnetizem

Študentka: Eva Markič Šola: Razred:

Mentorica na Pef: doc. dr. Jerneja Pavlin

Učiteljica: Šolska ura: 1. in 2. (8.20–

9.55)

Predmet: Naravoslovje in tehnika Datum: januar 2019 Št. učencev: 20/21 Učna enota: Snovi

Učna tema: Magneti Tip učne ure: poglabljanje

Učne metode: metoda razlage, pogovora, demonstracija, delo s konkretnim materialom, laboratorijsko-eksperimentalna metoda, metoda praktičnih del

Učne oblike: frontalna, individualna (skupinska/delo v dvojicah) Cilji:

Učenci znajo:

(6) dokazati, da so med magnetom in železom, privlačne sile ter med magneti privlačne in odbojne sile,

(7) našteti možnosti uporabe magnetov,

(8) prikazati, da lahko jeklene predmete namagnetimo, (9) dokazati sile, ki delujejo med telesi na daljavo (magnetna) (10) sistematično in natančno opazovati,

(11) uporabljati veščine eksperimentalnega dela ob izvajanju preprostih poskusov.

Predznanja …

Učenci se s samo tematiko magneti še ne srečajo v prvem triletju pri predmetu spoznavanje okolja, a se z magneti srečujejo posredno, npr. v 2. razredu pri doseganju učnega cilja »znajo pripraviti postopke za ločevanje zmesi« se učenci najverjetneje srečajo tudi z ločevanjem z magnetom. Ravno tako lastnosti magnetov poznajo zaradi vsakdanje rabe magnetov. Magnetne lastnosti so otrokom zanimive, zato se pogosto tudi igrajo z njimi in jih tako spoznavajo sami skozi igro.

Eden od ciljev v kurikulumu za vrtce je, da otroci odkrivajo in spoznavajo lastnosti teles, predmetov, kar se povezuje z dejavnostjo, predvideno za otroke, stare od 3. do 6. leta, kjer naj bi se otrok igral z magneti in z igro odkrival ter spoznaval lastnosti magneta.

Iz tega sledi, da imajo otroci tako predznanje o magnetih, kolikor izkušenj z njimi so pridobili v svojem življenju. Iz tega izvirajo tudi morebitne napačne predstave, ki so jih učenci oblikovali sami.

… in morebitne napačne predstave učencev:

– prepričanje, da magnet lahko privlači vsako stvar oz. vsaj vsako kovino.

– prepričanje, da se magneti med seboj le odbijajo/privlačijo.

– prepričanje, da magnete lahko uporabljamo le za pritrjevanje stvari na tablo, hladilnik … – prepričanje, da sila deluje na telo le, če se drugega telesa dotika.

Ključni pojmi: magneti, magnetne sile, severni in južni pol, magnetna igla, namagnetiti, privlačiti/odbijati

Učna sredstva in učni pripomočki: steklen kozarec z vodo (1 x), magnet (10 x) + 10 x

paličast, neoznačen magnet, čajna žlička (5 x), radirka (5 x), ščipalka za perilo (5 x), vijak (5 x), Alu folija (5 x), škarje (5 x), kovanec (5 x), bucika (5 x), žebelj (5 x), lesen žetonček (5 x), uhani (5 x), sponka za papir (5 x), svinčnik z radirko (5 x), risalni žebljiček (5 x), čopič (5 x), vrvica, sličice (priloga 3, 5 x), prozorni lonček (5 x), proga za magnet (Priloga 4, 5 x).

Učne ure za empirični del magistrske naloge

UČNA PRIPRAVA ZA PREDMET NARAVOSLOVJE IN TEHNIKA

131 kozarec, napolnjen z vodo, notri pa je železna sponka. Učence vprašam, ali kdo ve, kako bi lahko sponko dobila ven iz kozarca, če se pri tem ne smem dotakniti vode in vode ne smem zliti.

Učenca, ki pove pravi odgovor, povabim, da to poskusi narediti.

Mi lahko kdo pove, kaj je X (ime učenca) naredil in zakaj? Učenec je železni sponki približal magnet, ki sponko privlači. S pomočjo magneta je lahko sponko spravil iz kozarca, ne da bi se zmočil oz. da bi polil vodo.

Bi lahko tako spravili iz kozarca kateri koli predmet? Ne, saj magnet ne privlači vseh predmetov.

Viri in literatura:

Cvetko, I., Bahovec, D., E. (1999). Kurikulum za vrtce. Ljubljana: Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 12. 11. 2019 s https://www.gov.si/assets/ministrstva/MIZS/Dokumenti/Sektor-za-predsolsko-vzgojo/Programi/Kurikulum-za-vrtce.pdf.

Demšar, I., Hribar Kojc, S. in Mesojedec, D. (2016). Naravoslovje in tehnika 4. Samostojni delovni zvezek za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Koce, M. (ur). (2000). Knjiga poskusov: priročnik za učenčevo izkustveno delo pri predmetih spoznavanje okolja, naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Učila KOCE, d. o. o.

Krnel, D., Bajd, B., Oblak, S., Glažar, S. A. in Hostnik, I. (2012). Od mravlje do sonca 1.

Naravoslovje in tehnika za 4. razred osnovne šole. Ljubljana: Modrijan.

Mežnar, P., Slevec, M., Štucin, A. (2017). Radovednih pet. Učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Rokus Klett.

Pavlin, J., Demšar, I., Hribar Kojc, S. in Mesojedec, D. (2016). Naravoslovje in tehnika 4. Učbenik za naravoslovje in tehniko v 4. razredu osnovne šole. Ljubljana: Mladinska knjiga.

Vodopivec, I., Praprotnik, A. Gostinčar Blagotinšek, A., Skribe Dimec, D., Balon, A., (2011). Učni načrt. Program osnovna šola. Naravoslovje in tehnika. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport:

Zavod RS za šolstvo. Pridobljeno 12. 11. 2019 s

132

Ali bi to lahko naredili, če bi imeli v kozarcu olje namesto vode? Je voda pri tem sploh pomembna? Ne glede na to, ali je v kozarcu tekočina ali ne, bi magnet sponko privlačil in bi jo lahko iz kozarca dobili na enak način.

Danes boste izvedeli, kaj je skupno predmetom, ki jih magneti privlačijo in če med magneti delujejo odbojne sile; kje vse uporabljamo magnete; kako železne predmete namagnetimo in kako magneti delujejo na daljavo.

OSREDNJI DEL

So 4 naloge, za vsako nalogo imajo učenci 7 minut časa za delo in 1 minuto za pospravljanje ter menjavo. Minuto pred potekom časa za nalogo učence opozorim, naj počasi zaključujejo.

NAVODILA ZA OBLIKO DELA: INDIVIDUALNO/(in)/DELO V PARIH/DELO PO SKUPINAH

Vsak učenec dobi svoj učni list (Priloga 1), na katerem so navodila za posamezno nalogo.

Pogledamo, kaj posamezna naloga zahteva in na kaj naj bodo pozorni. (Ponovimo, v kateri smeri je sever in kje jug. Ta informacija je pomembna za 2. nalogo na učnem listu.)

Naloge so oštevilčene od 1 do 4, in sicer bo material za 1. nalogo v 1. vrsti;

za 2. nalogo v 2. vrsti; za 3. nalogo v tretji vrsti in za 4. nalogo v zadnji vrsti.

Vi imate pri sebi le učni list, škarje (ki jih potrebujejo pri 3. nalogi) in svinčnik ter se premikate po nalogah – pripomočki za nalogo pa ostajajo na mizah.

Vsak bo začel s tistim eksperimentom, ki je na njegovi mizi, nato nadaljuje z reševanjem nalog naprej, torej gredo 1 na 2; 2 na 3; 3 na 4 in 4 na 1./ in sicer boste sedeli za mizami, material za naloge pa bo na tej mizi (ves material imam na eni mizi, označeno, kaj pripada kateri nalogi). Na mizah imejte le svinčnike, škarje (ki jih potrebujejo pri 3. nalogi) in učne liste. V skupini določite ENO osebo, ki bo, ko bo čas za menjavo, prinesla nazaj material, ki ste ga ravno uporabljali, in vzela material za novo nalogo. Vse skupine ne boste delale enakega eksperimenta hkrati, ampak se boste izmenjavale. Določila bom, s katero nalogo začne posamezna skupina, nato nadaljuje z reševanjem nalog naprej, torej gredo 1 na 2; 2 na 3; 3 na 4 in 4 na 1.

Za posamezno nalogo imate na voljo 7 minut časa. Minuto pred iztekom vas

Za posamezno nalogo imate na voljo 7 minut časa. Minuto pred iztekom vas