Tako kot za starše smo tudi za učitelje izhajali iz enakih poudarkov iz strokovne literature. Pri gibalnih/športnih dejavnostih, kjer je varnost vadečih bolj izpostavljena, je dovoljenje odgovornih oseb pomemben dejavnik za izvajanje te dejavnosti (Little, 2014).
Najprej nas je zanimalo, koliko otrok iz vzorca zaznava, da jim učitelji dovolijo plezati, in koliko, da jim ne. Nato nas je zanimalo, ali razred otroka vpliva na njegovo zaznavo dovoljenja za
76
plezanje s strani učiteljev ter ali med različnimi razredi obstajajo statistično pomembne razlike.
Obenem smo ugotavljali, ali plezalo vpliva na dovoljenje učiteljev za plezanje. Na koncu smo želeli ugotoviti, ali med spremenljivkama Ali ti učitelji dovolijo plezati? in Ali ti starši dovolijo plezati? obstaja statistično pomembna povezava.
Za vprašanje Ali ti učitelji dovolijo plezati? smo pridobili manjše število odgovorov kot za ostala vprašanja. Na to vprašanje je odgovorilo 155 učencev, kar predstavlja 74,0 % celotnega vzorca. Znotraj te skupine otrok je več kot polovica otrok (107 otrok, kar predstavlja 69,0 % skupine) na vprašanje Ali ti starši dovolijo plezati? ocenila, da jim učitelji ne dovolijo plezati. 48 otrok (31,0 % te skupine) pa je ocenilo, da jim učitelji dovolijo plezati. Rezultati so predstavljeni v spodnji tabeli in grafu.
Tabela 44: Prikaz odgovorov na vprašanje Ali ti učitelji dovolijo plezati?
Ali ti učitelji dovolijo plezati? Skupaj
f f %
DA 48 31,0 %
NE 107 69,0 %
Skupaj 155 100,0 %
Graf 15: Prikaz odgovorov na vprašanje Ali ti učitelji dovolijo plezati?
Z vprašanjem smo želeli preveriti, kako otroci ocenjujejo, ali jim učitelji dovolijo plezati.
Plezanje je obvezna vsebina učnega načrta Športne vzgoje (Učni načrt za športno vzgojo, 2011). Pri športu se otroci iz preučevanega vzorca srečujejo s plezali: (najpogosteje) letvenik, plezalna lestev, mornarska lestev, žrd, vrv, lestve, plezala in plezalna stena. Pri športu se ne srečujejo s plezanjem po drevesih, ograjah in igralih.
Plevnik in Pišot (2014) ter tudi Pistotnik (2002; 2015) opozarjajo na velik pomen pogostosti vključevanja plezalnih vsebin v športne programe mladih. S tem najbolj skrbimo za varnost otrok in otroke opremimo z gibalnimi izkušnjami, ki jih bodo potrebovali v življenju. Plezanja, ki se jih naučijo v telovadnici, prenesejo v naravo. Pri urah športa je učitelj dolžan zagotavljati varne pogoje plezanja (blazine pod plezalno steno, blazine pod žrdjo/vrvjo, tudi letvenikom, učenje pravilnega prijema).
Dovoljenje plezanja zunaj (npr. na šolskem igrišču) je z vidika varnosti in odgovornosti učiteljev za otrokovo varnost bolj problematično. Učitelj ne more pustiti, da otrok pleza npr. po drogovih koša/gugalnic in drugih netipičnih plezalih, kjer pogoji varnosti niso zagotovljeni.
31%
69%
Ali ti učitelji dovolijo plezati?
DA NE
77 6.8.1 Dovoljenje učiteljev glede na razred
Zanimalo nas je, ali se med različnimi razredi pojavljajo odstopanja v otrokovi zaznavi za dovoljenje učiteljev za plezanje. Velikost vzorca je pri tej skupini enaka kot zgoraj. 155 otrok je odgovorilo na vprašanje Ali ti starši dovolijo plezati?. Od 155 otrok je 107 otrok ocenilo (69,0
% te skupine), da jim učitelji ne dovolijo plezati, 48 otrok (31,0 % te skupine) pa je ocenilo, da jim učitelji dovolijo plezati. Zanimalo nas je, kakšna je razporeditev teh otrok glede na razrede, ki jih obiskujejo. V spodnji preglednici so prikazani rezultati.
Iz spodnje preglednice je razvidno, da je v 4. razredu največje odstopanje pri številu otrok, ki je ocenilo, da jim učitelji ne dovolijo plezati v primerjavi z ostalima razredoma. V 3. razredu čez polovico otrok ocenjuje, da jim učitelji ne dovolijo plezati. V 5. razredu ni razlike. Polovica testiranih petošolcev ocenjuje, da jim učitelji dovolijo plezati. Druga polovica pa ocenjuje, da jim učitelji ne dovolijo plezati. Od 47 četrtošolcev jih 42 od njih ocenjuje, da jim učitelji ne dovolijo plezati.
Tabela 45: Prikaz dovoljenje učiteljev za plezanje glede na razred
Razred
Ti učitelji dovolijo plezati?
DA NE SKUPAJ
f f % f f % f f %
3.razred 31 20,0 % 53 34,0 % 84 54,0 %
4.razred 5 3,0 % 42 27,0 % 47 30,0 %
5.razred 12 8,0 % 12 8,0 % 24 16,0 %
SKUPAJ 48 31,0 % 107 69,0 % 155 100,0 %
Želeli smo ugotoviti, ali sta razred otroka in dovoljenje učiteljev za plezanja med seboj povezana in vplivata drug na drugega. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:
Ali je dovoljenje učiteljev za plezanje otrok v prostem času povezano z razredom otrok?
Vrednost hi-kvadrat preizkusa je statistično pomembna (χ2 = 14,538; g = 2; α = 0,001). S tveganjem, manjšim od 0,01 %, trdimo, da bi se tudi v osnovni množici pojavile statistično pomembne razlike med razredi, kar se tiče dovoljenja učiteljev.
Na vzorcu so se razlike pojavile v 4. razredu. Večje število otrok od pričakovanega števila je ocenilo, da jim učitelji ne dovolijo plezati, in manjše število otrok od pričakovanega števila je ocenilo, da jim učitelji dovolijo plezati.
Menimo, da je za posploševanje takšnega rezultata na osnovno množico otrok, starih od 8 do 11 let, neustrezno. Pred takšnim zaključkom bi morali dodatno raziskati in pridobiti dodatne informacije o učiteljih. Obenem bi bilo smiselno preveriti stališča učiteljev. Dopuščamo možnost, da je to specifika izbrane šole.
78
6.8.2 Dovoljenje učiteljev glede na najljubše plezalo
Želeli smo ugotovili, ali otroci, ki so si izbrali različna najljubša plezala, tudi različno zaznavajo dovoljenje učiteljev za plezanje. Posledično smo želeli ugotoviti, ali je plezalo povezano z dovoljenji učiteljev in (če je) katero plezalo je tisto, po katerem učitelji otrokom bolj ali manj dovolijo plezati.
Na vprašanje Ali ti učitelji dovolijo plezati? je odgovarjalo 155 otrok, kar predstavlja 74,0 % celotnega vzorca. Od te skupine otrok 117 učencev v prostem času pleza in je posledično odgovarjalo na vprašanje Kje najraje plezaš?. To predstavlja 56,0 % celotnega vzorca. V nadaljevanju podrobneje obdelujemo skupino 155 otrok.
Zanimalo nas je, ali obstaja povezava med dovoljenji učiteljev za plezanje otrok glede na najljubše plezalo oz. ali plezalo vpliva na dovoljenje učiteljev za plezanje. Podrobneje smo želeli preveriti za vsako plezalo posebej, kako otroci zaznavajo dovoljenje učiteljev. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:
Ali je dovoljenje učiteljev za plezanje povezano s plezalom?
Od 117 otrok 75 otrok (65,0 %) ocenjuje, da jim učitelji ne dovolijo plezati, in 42 (35,0 %) otrok ocenjuje, da jim učitelji dovolijo plezati. Zanimalo nas je, po katerih plezalih najraje plezajo tisti otroci, ki so ocenili, da jim učitelji ne dovolijo plezati, in po katerih plezalih najraje plezajo tisti otroci, ki so ocenili, da jim učitelji dovolijo plezati.
Tabela 46: Prikaz dovoljenja učiteljev glede na priljubljenost plezala Kje najraje plezaš? Ti učitelji dovolijo plezati?
DA NE SKUPAJ
Iz zgornje tabele je razvidno, da je ne glede na plezalo znotraj določene skupine plezal večje število otrok odgovorilo, da jim učitelji ne dovolijo plezati. Izjema je lestev. Od 4 otrok, ki najraje plezajo po lestvah, jih je polovica odgovorila, da jim učitelji dovolijo plezati, in polovica otrok, da jim ne. Statistično pomembnost smo preverjali s Kullbackovim preizkusom. Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I = 2,141; g = 4; α = 0,710). Na preučevanem vzorcu se niso pojavile statistično pomembne razlike v dovoljenju učiteljev za različna plezala. Plezalo ne vpliva na dovoljenje učiteljev za plezanje otrok. Ne glede na to, na katerem plezalu otroci najraje plezajo, otroci ocenjujejo, da jim učitelji ne dovolijo plezati.
Na preučevanem vzorcu z dovoljenjem učiteljev po drevesih najraje pleza 31 otrok (26,0 %) (znotraj obravnavane skupine, ki jo obdelujemo), 48 otrok (41,0 % znotraj skupine), ki tudi najraje pleza po drevesih, pri tem ocenjuje, da nima dovoljenja. Plezanje po drevesih je bila včasih nesporna in pomembna pravica otroka v otroštvu, danes pa je večkrat prepoznana kot sporna (Moore, 2014). Tveganje padca z drevesa je dejstvo, če otroci plezajo po drevesu. Pri
79
dovoljenju plezanja otrok po drevesih je treba upoštevati več dejavnikov. Drevo mora biti zdravo, veje goste, razčlenjene in močne. Lubje dovolj hrapavo in ne pregrobo. Na tleh mora biti zagotovljena ustrezna zaščita (npr. dovoljšna plast sekancev). Če ti pogoji niso izpolnjeni, plezanje ne sme biti dovoljeno. Drevesa, ki ne omogočajo plezanja, so tista, ki imajo najnižje veje predaleč od tal, premalo okončin, preveč navpičnih kotov, premalo razvejanosti vej (Moore, 2014). Plezanje zunaj na šolskem dvorišču zahteva veliko odgovornost in ažurno preverjanje nepoškodovanosti drevesa.
Temeljna varnost otrok je na prvem mestu, vendar pri tem ne smemo preiti v drugo skrajnost – preveč zaščite in preveč varno. Pišot (2012) problematiko današnjega časa in družbe opisuje kot hiperprotektivne, kjer otroke in mladostnike v želji po »dobrem in varnem« omejuje in zapira v (socialne, čustvene in gibalne) »inkubatorje«. Posledično s tem otrokom in mladostnikom jemlje dragocene gibalne izkušnje in možnost za prevzem odgovornosti za lastna dejanja.
Otroke lahko v dovolj varnem okolju (telovadnica) učimo plezalnih veščin in jih opremimo za kasnejše izzive v naravi (plezanje po drevesih, skalah itd.).
Zanimiva je ocena učencev, da jim učitelji ne dovolijo plezati po plezalni steni. Na šoli so otroci preučevanega vzorca imeli manjšo plezalno steno v velikosti približno 2 x 2 m. Deset učencev je ocenilo, da jim učitelji ne dovolijo plezati po njej. Prav tako nas je presenetil podatek, da 12 otrok, ki najraje pleza po igralih, ocenjuje, da jim učitelji ne dovolijo plezati. Domnevamo, da so plezala na igriščih premalo zahtevna zanje in lahko plezajo po igralih na nepredvidljive načine (plezanje po košu, plezanje po drogu od gugalnice). Tam osnovni pogoji za varnost ob možnem padcu niso zagotovljeni (padec na asfalt).
Povezava med dovoljenji staršev in učiteljev
Tako kot za spremenljivki strah pred višino in strah pred padcem smo tudi za spremenljivki dovoljenje staršev in dovoljenje učiteljev želeli preveriti, ali sta spremenljivki med seboj povezani. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:
Ali med spremenljivkama dovoljenje staršev in učiteljev za plezanje otrok, starih od 8 do 11 let, obstaja povezava?
Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I = 0,684; g = 1; α = 0,408). Na preučevanem vzorcu se med dovoljenji staršev in učiteljev niso pokazale statistično pomembne razlike.
Spremenljivki Ali ti učitelji dovolijo plezati? in Ali ti starši dovolijo plezati? med seboj nista statistično povezani.
80