• Rezultati Niso Bili Najdeni

Najljubše plezalo v prostem času glede na razred

6.3 Najljubše plezalo

6.3.2 Najljubše plezalo v prostem času glede na razred

Zanimalo nas je, ali razred otroka vpliva na priljubljenost določenega plezala. Za preverjanje tega raziskovalnega vprašanja smo obdelovali enako skupino otrok kot zgoraj – 160 otrok, ki je pravilno odgovorilo na vprašanje. Izločili smo 8 otrok, ki so izbor najljubšega plezala zapisali pod drugo. Prav tako smo izločili skupino otrok, ki je napačno odgovorila na to vprašanje.

V skupini otrok, ki jo podrobneje obdelujemo, 65 otrok obiskuje 3. razred, 38 otrok 4. razred in 57 otrok 5. razred. Med njimi smo želeli ugotoviti statistično pomembne razlike v izboru najljubšega plezala. V spodnji tabeli je razvidno, da je v vsakem razredu več kot polovica otrok, ki v prostem času pleza, za svoje najljubše plezalo izbrala drevo. S precejšnjo razliko v priljubljenosti sledijo igrala. V 4. razredu je poleg igral enako število odgovorov prejela tudi plezalna stena. Ograja in lestev pa spadata med najmanj priljubljeni plezali.

Tabela 20: Prikaz razmerja med razredi in izborom najljubšega plezala glede na razred Najraje plezam po

Tabela 21: Prikaz razmerja med razredi in izborom najljubšega plezala glede na plezanje Najraje plezam

Zanimalo nas je, ali se v tej skupini otrok pojavljajo statistično pomembne razlike med razredi glede na priljubljenost plezala. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:

Ali se med razredi pojavljajo statistično pomembne razlike glede na priljubljenost plezala v prostem času?

50

Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I = 5,555; g = 8; α = 0,697). Na preučevanem vzorcu se med razredi in priljubljenostjo plezal niso pojavile statistično pomembne razlike.

Razred otrok na preučevanem vzorcu se ni izkazal za povezano spremenljivko v izboru najljubšega plezala. Pričakovano je drevo v vsakem razredu najpogosteje izbrano kot najljubše plezalo, saj je več kot polovica otrok v vsakem razredu izbrala drevo. Na drugem mestu so v vsakem razredu igrala. V 4. razredu si igralo drugo mesto deli s plezalno steno.

51 6.3.3 Drevo kot najljubše plezalo

V raziskavi se je na preučevanem vzorcu drevo izkazalo kot najpogosteje uporabljeno plezalo in hkrati večinskemu delu vzorca predstavlja najljubše plezalo. Od 177 otrok, ki so odgovorili, da v prostem času plezajo, 156 otrok pleza po drevesih, kar predstavlja 88,0 % skupine otrok, ki jo obdelujemo (177 = 100,0 %). Kar 106 otrok od 177 otrok, ki v prostem času plezajo, je za svoje najljubše plezalo izbralo drevo. Drevo se je v raziskavi izkazalo za zelo priljubljeno plezalo. Posledično smo želeli preveriti, ali se otroci, ki so izbrali drevo za svoje najljubše plezalo (skupina 106 otrok), statistično pomembno razlikujejo od ostalih otrok, ki za svoje najljubše plezalo niso izbrali drevesa, zaradi strahu pred padcem in višino. Möscha (2004) plezanje po drevesih uvršča v zahtevnejšo plezalno aktivnost. Sklepali smo, da se otroci, ki v svojem prostem času najraje plezajo po drevesih, razlikujejo v strahu pred višino in padcem od tistih otrok, ki v prostem času ne plezajo najraje po drevesih. Upoštevajoč to domnevno, smo si postavili naslednje raziskovalno vprašanje:

Ali se otroci, ki v prostem času najraje plezajo po drevesih, razlikujejo od otrok, ki v svojem prostem času ne plezajo najraje po drevesih, v strahu pred višino in strahom pred padcem?

Statistično pomembne razlike so se pokazale med otroki, ki najraje plezajo po drevesih, in prisotnim strahom pred višino, medtem ko za strah pred padcem statistično pomembnih razlik ni bilo.

Vrednost hi-kvadrat preizkusa za spremenljivki Kje najraje plezaš? in Ali se pri plezanju bojiš višine? je statistično pomembna (χ2 = 4,779; g = 1; α = 0,029). S tveganjem, manjšim od 2,9

%, trdimo, da se tudi v osnovni množici učenci, ki plezajo po drevesih, ne bi bali višine.

Povezava je negativna (phi = –0,153). To pomeni, da je tistih otrok, ki najraje plezajo po drevesih, manj strah višine kot tistih otrok, ki ne plezajo najraje po drevesih. Statistične pomembne razlike se pri otrocih, ki najraje plezajo po drevesih, in prisotnim strahom pred padcem niso pokazale. Vrednost hi-kvadrat preizkusa za spremenljivki Kje najraje plezaš? in Ali se pri plezanju bojiš, da bi padel/padla? ni statistično pomembna (χ2 = 0,700; g = 1; α = 0,403). Na vzorcu med otroki, ki najraje plezajo po drevesih, in prisotnim strahom pred padcem ni statistično pomembnih razlik oz. ni povezave med plezanjem po drevesih in strahom pred padcem v primerjavi s tistimi, ki najraje plezajo drugod.

Plezanje po drevesih uvrščamo med zahtevnejšo plezalno aktivnost, ki posledično zahteva določeno stopnjo previdnosti in zaupanja vase (Möscha, 2004). Rezultati naše raziskave se s tem skladajo, saj so se pokazale statistično pomembne razlike v strahu pred višino med otroki, ki v prostem času plezajo po drevesih, in tistimi, ki ne. Po drevesih plezajo torej otroci, ki se višine ne bojijo/so je navajeni/jo pogosto izkušajo. Za natančnejše zaključke bi morali vprašalnik poglobiti z dodatnimi vprašanji (kako pogosto plezaš po drevesih, kako visoko plezaš, kje plezaš po drevesih, zakaj ti je plezanje po drevesih všeč). Plezanje po drevesu ne ločuje otrok glede na strah pred padcem. Med tistimi, ki najraje plezajo po drevesih, in tistimi, ki ne, ni razlike v strahu pred padcem. Ta podatek je zanimiv za nadaljnje raziskave.

52 6.4 Strah pred višino

EGV plezanja se od ostalih gibalnih vzorcev razlikuje v izrazitejši komponenti varnosti, saj vadeči pri plezanju izkuša višino in svojo varnost izpostavi morebitnemu padcu. Herrewegen, Molenbroek in Goossens (2004) strahu pred višino pripisujejo zelo močan dejavnik, ki pogosto preprečuje, da bi bili otroci dobri plezalci, četudi imajo visok gibalni potencial, da bi to lahko postali. Prisotnost strahu pred višino je element osebnosti in je pri vsakem otroku drugačen, vendar prav ta element drznosti predstavlja velik napovednik prisotnosti plezanja v življenju otrok (Harrewegen, Molenbroek, Groossens, 2004). Pravi strah pred višino se pojavi pri starosti okoli 9. do 10. leta, ko otroci kognitivno dozorijo in se zavejo, kaj višina pomeni. V raziskavi smo tako želeli ugotoviti, v kolikšni meri je v preučevanem vzorcu prisoten strah pred višino, in preveriti možen vpliv, ki ga ima na prisotnost plezanja. Zanimale so nas tudi potencialne razlike med dekleti in fanti v strahu pred višino. Poleg tega smo želeli preveriti, ali plezanje v prostem času vpliva na prisotnost strahu pred višino (več plezaš, manj te je strah), in ugotoviti, koliko otrok v prostem času izkuša strah pred višino, pa vseeno pleza.

Na vprašanje Ali se pri plezanju bojiš višine? je v anketnem vprašalniku odgovorilo 205 učencev, kar predstavlja 98,0 % celotnega vzorca. V spodnji preglednici je razvidno, da se večinski del otrok, ki je odgovarjal na to vprašanje, pri plezanju ne boji višine.

Tabela 22: Prikaz odgovorov na vprašanje Ali se pri plezanju bojiš višine?

Ali se pri plezanju bojiš višine?

Skupaj

f f %

DA 23 11,2 %

NE 182 88,8 %

Skupaj 205 100,0 %

Graf 6: Prikaz vzorca glede na strah pred višino

Rezultati naše raziskave v preučevanem vzorcu v splošnem ne kažejo prisotnega strahu pred višino. V vzorcu se višine boji le 23 otrok, kar predstavlja 11,2 % vzorca. Večina otrok (182 oz. 88,8 % vzorca) pa ocenjuje, da se višine med plezanjem ne boji. Takšen rezultat nas je presenetil, pričakovali smo večji odstotek otrok, ki se boji višine. Papalia idr. (2003) med otroške strahove za starost našega vzorca uvršča telesne poškodbe. Pri plezanju je zaradi višine večja možnost padca in telesnih poškodb. Na preučevanem vzorcu otroci plezanja ne

DA 11%

NE 89%

Strah pred višino

DA

53

prepoznavajo kot nevarne gibalne dejavnosti oz. višine ne dojemajo kot nevarne ali ogrožajoče. Smiselno bi bilo pridobiti še dodatne podatke o višini plezanja otrok (ocena, kako visoko plezajo v prostem času, ali so se med plezanjem kdaj poškodovali …).

6.4.1 Razlika v spolu v strahu pred višino

Zanimalo nas je, koliko deklet in koliko fantov se pri plezanju boji oz. ne boji višine. Obenem pa smo želeli preveriti, ali med dekleti in fanti obstajajo statistično pomembne razlike. Na to vprašanje je odgovarjalo 108 deklet in 97 fantov. V skupini deklet se od 108 deklet višine boji 12 (11,1 %) deklet, 96 (88,9 %) deklet pa se višine ne boji. V skupini fantov se od 97 fantov višine boji 11 (11,3 %), medtem ko se višine ne boji 86 (88,7 %) fantov. Rezultati so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 23: Prikaz razmerja med spoloma in strahom višine glede na spol Ali se pri plezanju bojiš

višine?

Spol

DEKLETA FANTJE

f f % f f %

DA 12 11, 1 % 11 11,3 %

NE 96 88,9 % 86 88,7 %

Skupaj 108 100,0 % 97 100,0 %

Obenem smo želeli preveriti, ali se med dekleti in fanti pojavljajo statistično pomembne razlike.

Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:

Ali se med dekleti in fanti pojavljajo statistične pomembne razlike v strahu pred višino?

Iz tabel je razvidno, da večjih razlik med dekleti in fanti v prisotnem strahu pred višino na preučevanem vzorcu ni zaznati. To je potrdil tudi hi-kvadrat preizkus. Njegova vrednost ni statistično pomembna (χ2= 0,003; g = 1; α = 0,959). V vzorcu se med dekleti in fanti niso pojavile statistično pomembne razlike glede na strah pred višino.

Tabela 24: Prikaz razmerja med spoloma in strahom višine glede na strah pred višino Ali se pri plezanju bojiš

višine?

Spol Skupaj

DEKLETA FANTJE

f f % f f % f f %

DA 12 5,9 % 11 5,3 % 23 11,2 %

NE 96 46,8 % 86 42,0 % 182 88,8 %

Skupaj 108 52,7 % 97 47,3 % 205 100,0 %

54

Graf 7: Prikaz razmerje med spoloma v strahu pred višino

Želeli smo preveriti vpliv spola na strah pred višino. Če predpostavljamo, da plezanje vsebuje element prevzemanja tveganja, je spol poleg starosti, predhodnih izkušenj, načina starševstva, soseske, vrstniške interakcije pomemben dejavnik pri soočenju s prevzemanjem tveganja.

Percepcija in razumevanje določene situacije kot tvegane je različna od vsakega posameznika in njegove osebnosti (Nikifordiou, 2017; Herrewegen, Molenbroek, Goossens, 2004; Little, 2014).

Posledično smo pričakovali razlike v spolu iz predpostavke, da je plezanje med otroki prepoznano kot bolj tvegan gibalni vzorec v primerjavi z ostalimi, vendar zaznave plezanja kot tvegane gibalne dejavnosti med otroki z vprašalnikom nismo preverjali. Spremenljivki strah pred višino in padcem nam lahko posredno omogočata uvid v to, kako otroci doživljajo plezanje. Upoštevajoč zgoraj pridobljene podatke, da se večina otrok iz vzorca ne boji višine, ni presenetljivo, da ni razlik med spoloma. Skupina otrok, ki se boji višine med plezanjem (11,2

%), je premajhna, da bi v našem vzorcu imela statistično moč. Prav tako je smiselno pri tej interpretaciji upoštevati, da v vzorcu pleza približno enak delež deklet kot fantov. Že pri plezanju v prostem času se med dekleti in fanti niso pokazale statistično pomembne razlike.

Ugotavljanje povezave med spremenljivkama strah pred višino in plezanjem v prostem času

Z raziskavo smo želeli ugotoviti, ali obstaja kakšna razlika med otroki, ki v prostem času plezajo, in tistimi, ki ne, v prisotnosti strahu pred višino. Po prebrani literaturi smo predpostavljali, da je lahko element bolj izpostavljene varnosti med plezanjem vzrok, da je za nekatere otroke plezanje nepriljubljena gibalna aktivnost in se ji v prostem času izogibajo (Herrewegen, Molenbroek, Goossens, 2004). Ugotavljali smo povezavo med spremenljivko Ali v prostem času plezaš? in spremenljivko Ali te je pri plezanju strah višine?. Na prvo vprašanje je odgovoril celoten vzorec (209 otrok), medtem ko je na drugo vprašanje odgovorilo 205 otrok.

Povezavo med spremenljivkama preverjamo glede na odgovore 205 otrok. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:

Ali obstaja razlika med učenci, ki v prostem času plezajo, in tistimi, ki ne, v prisotnem strahu pred višino?

55

Želeli smo ugotoviti vpliv strahu pred višino na plezanje otrok v prostem času in preveriti, v kolikšni meri ta vpliva. Vrednost hi-kvadrat preizkusa ni statistično pomembna (χ2 = 0,739; g

= 1; α = 0,390). Na preučevanem vzorcu ni statistično pomembnih razlik v strahu pred višino med tistimi učenci, ki v prostem času plezajo, in tistimi, ki ne.

Tabela 25: Prikaz razmerja med strahom pred višino in plezanjem Ali te je pri plezanju strah višine?

SKUPAJ Ali v svojem prostem času

plezaš?

DA NE

f f % f f % f f %

DA 18 9,0 % 155 76,0 % 173 85,0 %

NE 5 2,0 % 27 13,0 % 32 15,0 %

SKUPAJ 23 11,0 % 182 89,0 % 205 100,0 %

Strah pred višino statistično pomembno ne vpliva na prisotnost plezanja otrok v prostem času.

Predvidevali smo, da je otroke, ki v prostem času plezajo, višine strah manj, kot tiste otroke, ki v prostem času ne plezajo. Izhajajoč iz zgornjih rezultatov, je takšen rezultat pričakovan.

Skupina otrok, ki se pri plezanju boji višine, je premajhna (11,2 %) in na celoten vzorec nima statistične moči, da bi lahko preverjali razlike v strahu pred višino med otroki, ki v prostem času plezajo, in tistimi, ki ne plezajo.

Večina otrok (155 otrok, kar predstavlja 76,0 % vzorca) pleza in se ne boji višine.

Predvidevamo lahko, da se otroci s pogostim izvajanjem plezanja navadijo občutka višine in jim posledično višina več ne povzroča (toliko) strahu. Upravičenost naših domnev bi morali preveriti s poglobitvijo vprašalnika.

56

6.4.2 Prisotnost plezanja v prostem času kljub strahu pred višino

Z raziskavo smo želeli med drugim tudi preveriti, koliko otrok pleza kljub prisotnemu strahu pred višino. S tem smo želeli pridobiti vpogled v skupino otrok, ki prevzema določeno stopnjo tveganja. Tej skupini otrok bi lahko pripisali zmožnost prevzemanja tveganja (Nikiforidou, 2017). Med plezanjem se bojijo višine, a vseeno plezajo. Za večjo veljavnost vprašalnika bi bilo treba raziskavo poglobiti in pridobiti dodatne podatke (ocena otrok, kako visoko plezajo, stopnja strahu (zelo, srednje, malo itd.)).

Podrobneje smo analizirali otroke, ki so na vprašanje Ali se pri plezanju bojiš višine? odgovorili DA z vidika, ali v svojem prostem času plezajo ali ne. 23 otrok, kar predstavlja 11,2 % otrok celotnega vzorca, je odgovorilo, da se pri plezanju boji višine. Za te otroke smo preverili, ali v prostem času plezajo ali ne. 18 otrok (8,8 % te skupine otrok) med plezanjem izkuša strah pred višino, a vseeno pleza. V tej skupini je 8 dečkov in 10 deklic. 5 otrok (od tega 2 deklici in 3 dečki) pa v prostem času ne pleza.

Tabela 26: Prikaz razmerja med plezanjem in strahom pred višino PRISOTEN STRAH PRED VIŠINO

Število otrok Celoten

vzorec PLEZA 18 (8 dečkov in 10 deklic) 78,0 % 8,8 % NE PLEZA 5 (2 deklici, 3 dečki) 22,0 % 2,4 %

SKUPAJ 23 100,0 % 11,2 %

Graf 8: Prikaz vzorca otrok, ki jih je strah višine, in prisotnost plezanja

Skupina otrok je premajhna, da bi imela statistično moč posplošitve na osnovno množico. Kljub temu smo želeli preveriti stanje v preučevanem vzorcu in pridobiti vpoglede za potrebe nadaljnjih raziskav.

78%

22%

Strah pred višino

PLEZA NE PLEZA

57 6.5 Strah pred padcem

Poleg strahu pred višino tudi strah pred padcem predstavlja pomemben dejavnik, ki vpliva na prisotnost plezanja med otroki (Harrewegen, Molenbroek, Groossens, 2004). Z raziskavo smo želeli ugotoviti prisotnost strahu pred padcem na preučevanem vzorcu in vpliv, ki ga ima na prisotnost plezanja. Zanimale so nas tudi potencialne razlike med dekleti in fanti v strahu pred padcem. Poleg tega smo želeli preveriti, ali plezanje v prostem času vpliva na prisotnost strahu pred padcem (več plezaš, manj te je strah), in ugotoviti, koliko otrok v prostem času izkuša strah pred padcem, vendar vseeno pleza.

Na vprašanje Ali se pri plezanju bojiš, da bi padel/padla? je odgovorilo 205 učencev, kar predstavlja 98,0 % celotnega vzorca. Od 205 učencev 47 učencev pri plezanju izkuša strah pred padcem, kar predstavlja 23,0 % otrok. Večinski del otrok, in sicer 157 otrok (77,0 %) od 205, se med plezanjem ne boji padca.

Tabela 27: Prikaz prisotnosti strahu pred padcem v vzorcu Ali se pri plezanju bojiš, da bi

padel?

Skupaj

f f %

DA 47 23,0 %

NE 157 77,0 %

Skupaj 204 100,0 %

Graf 9: Prikaz vzorca in prisotnost strahu pred padcem

Velika večina vzorca (77,0 %) se pri plezanju ne boji padca. 47 otrok (23,0 % vzorca) se med plezanjem boji padca. Takšen rezultat nas je presenetil. Pričakovali smo, da bo strah pred padcem bolj prisoten. Herrewegen, Molenbroek in Goossens (2004) prisotnemu strahu med plezanjem pripisujejo velik pomen pri plezanju in močan dejavnik pri opuščanju plezanja v življenju otrok. Otroci so dovolj stari in kognitivno zreli, da znajo presoditi, kakšne posledice prinaša višina in da je med plezanjem padec lahko negativna posledica. Tveganje vključuje kombinacijo verjetnosti škode in njene resnosti (Little, 2017; Kopfstein, 1973; Rosenbloom, 2003 v Little, 2017). Upoštevajoč ta dejstva, bi bilo treba pridobljene rezultate poglobiti.

V primerjavi s strahom pred višino je strah pred padcem na vzorcu bolj prisoten. Razlika je majhna (47 otrok se boji padca, višine pa 23 otrok). Strah pred padcem izkuša 47 otrok (23,0

%), medtem ko strah pred višino 23 otrok (11,2 %).

23%

77%

Strah pred padcem

DA NE

58

Predvidevamo, da je strah pred padcem bolj prisoten kot strah pred višino, ker je negativna posledica padca zelo jasna – možnost telesne poškodbe. Prisoten strah pred višino med plezanjem pa nima nujno negativne posledice (npr. padca in telesne poškodbe). Padec je najpogostejši element poškodbe, ki sicer s starostjo otrok pada, a je še vedno glavni razlog za hospitalizacijo otrok (Rok Simon, 2017). Telesne poškodbe v tej starostni skupini za otroke predstavljajo strah (Papalia idr., 2003). Upoštevajoč slednje, smo pričakovali večji odstotek otrok, ki jih je med plezanjem strah padca. Veljavnost vprašanja bi bilo smiselno povečati z dodatnimi in s poglobljenimi vprašanji. Tu je predvsem pomembno izvedeti, kako visoko običajno plezajo otroci. Zanimivo bi bilo tudi pridobiti podatke, ali so se med plezanjem kdaj že poškodovali.

6.5.1 Razlika v spolu v strahu pred padcem

Zanimalo nas je, koliko deklet in koliko fantov se pri plezanju boji oz. ne boji padca. Na to vprašanje je odgovarjalo 106 deklet in 98 fantov. V skupini deklet (106 deklet) se padca boji 26 deklet (24,5 % deklet), 80 deklet pa se padca ne boji (75,5 %). V skupini fantov se od 98 fantov padca boji 21 (21,4 %), medtem ko se padca ne boji 77 fantov (78,6 %). Rezultati so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 28: Prikaz razmerja med spoloma in strahom pred padcem Ali se pri plezanju bojiš, da bi

padel?

Obenem pa smo želeli ugotoviti statistično pomembne razlike med dekleti in fanti v strahu pred padcem. Za ugotavljanje statistično pomembnih razlik v strahu pred padcem med dekleti in fanti smo si postavili naslednje raziskovalno vprašanje:

Ali se med dekleti in fanti pojavljajo statistične pomembne razlike v strahu pred padcem?

Tabela 29: Prikaz razmerja med spoloma in strahom pred padcem Ali se pri plezanju bojiš, da bi

padel?

59

Graf 10: Prikaz razmerja med spoloma in strahom pred padcem

Vrednost hi-kvadrat preizkusa ni statistično pomembna (χ2 = 0,276; g = 1; α = 0,599). V vzorcu se med dekleti in fanti niso pojavile statistično pomembne razlike glede na strah med plezanjem.

Tako kot pri strahu pred višino se tudi pri strahu pred padcem spol ni izkazal za statistično pomembno spremenljivko. Razlogi za pričakovane statistično pomembne razlike glede na spol v strahu pred padcem so enaki kot pri strahu pred višino, vendar se tudi pri tej spremenljivki spol ni izkazal za pomembno spremenljivko.

Ugotavljanje povezave med spremenljivkama strah pred padcem in plezanjem v prostem času

Tako kot za strah pred višino smo tudi za strah pred padcem želeli preveriti, ali med otroki v preučevanem vzorcu, ki v prostem času plezajo, obstajajo razlike v strahu pred padcem.

Ugotavljali smo povezavo med spremenljivko Ali v prostem času plezaš? in Ali te je pri plezanju strah, da bi padel/padla?. Na prvo vprašanje je odgovoril celoten vzorec, medtem ko so na drugo vprašanje odgovorili 204 otroci. Povezavo med spremenljivkama preverjamo na vzorcu 204 otrok, kar predstavlja 97,0 % celotnega vzorca. Kot je razvidno iz spodnje preglednice, večina otrok iz preučevanega vzorca spada v skupino V prostem času plezam in pri tem me ni strah padca. V to skupino se je uvrstilo 136 otrok, kar predstavlja 66,7 % vzorca.

Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:

Ali obstaja razlika med učenci, ki v prostem času plezajo, in tistimi, ki ne, v prisotnem strahu pred padcem?

0%

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DEKLETA FANTJE

Strah pred padcem glede na spol

DA NE

60

Tabela 30: Prikaz prisotnosti plezanja in strahu pred padcem

Ali te je pri plezanju strah padca? SKUPAJ Ali v svojem prostem času

plezaš?

DA NE

f f % f f % f f %

DA 37 18,1 % 136 66,7 % 173 84,8 %

NE 10 4,9 % 21 10,3 % 31 15,2 %

SKUPAJ 47 23,0 % 157 77,0 % 204 100,0 %

Vrednost hi-kvadrat preizkusa ni statistično pomembna (χ2 = 1,752; g = 1; α = 0,186). Na

Vrednost hi-kvadrat preizkusa ni statistično pomembna (χ2 = 1,752; g = 1; α = 0,186). Na