METODE DELA - PLEZANJE KOT ELEMENTARNI GIBALNI VZOREC UČENCEV, STARIH OD 8 DO 11 LET

V empiričnem delu smo uporabili kvantitativni raziskovalni pristop in kavzalno neeksperimentalno metodo.

30 5.1 Vzorec merjencev

Vzorec je namenski. V raziskavo je bilo vključenih 209 učencev Osnovne šole Koseze v Ljubljani. Od tega je bilo 109 deklet in 100 dečkov. Vključeni učenci so obiskovali 3., 4. in 5.

razred. Od tega je 86 učencev obiskovalo 3. razred, 49 učencev 4. razred in 74 učencev 5.

razred. Sodelovanje v raziskavi je bilo prostovoljno in odobrili so ga starši. Podatke smo pridobili v šolskem letu 2018/19. V spodnjih tabelah je prikazano število sodelujočih s številom in odstotkom vrednosti glede na spol in razred.

Tabela 1: Prikaz vzorca glede na spol

SPOL f f %

Dekleta 109 52,2 %

Fantje 100 47,8 %

SKUPAJ 209 100,0 %

Tabela 2: Prikaz vzorca glede na razred

RAZRED f f %

V raziskavi smo za pridobitev podatkov uporabili anketni vprašalnik in opazovalno shemo za opazovanje predmeta šport. Anketni vprašalnik smo oblikovali z namenom, da bi ugotovili prisotnost elementarnega gibalnega vzorca plezanja med učenci izbrane osnovne šole od 3.

do 5. razreda, uporabo plezal, prisotnost strahu pred višino in/ali padcem med plezanjem, zaznavo dovoljenja staršev in učiteljev za plezanje in željo po še več plezanja v prostem času.

Z vprašalnikom smo želeli preveriti tudi razlike glede na spol in razred v zgoraj omenjenih spremenljivkah. Vprašalnik je vseboval 8 vprašanj.

Spremenljivke v vprašalniku:

Za ugotavljanje morebitne povezave med uporabo plezal pri urah športa in uporabo plezal v prostem času otrok smo oblikovali opazovalno shemo za opazovanje ur športa. Med opazovanjem ur športa smo sproti zapisovali ugotovitve. Med opazovanjem smo opazovali naslednje elemente:

- prisotnost plezanja pri uri športa,

31 - učna oblika za plezalno vsebino,

- opis plezalne vsebine,

- uporabljena plezala pri uri športa, - zagotavljanje pogojev varnosti.

5.3 Opis postopka zbiranja podatkov in postopki obdelave podatkov

Za pridobitev podatkov smo uporabili anketni vprašalnik, ki smo ga oblikovali posebej za ta namen, in opazovalni obrazec za opazovanje ur športa pri otrocih, starih od 8 do 11 let.

Učencem od 3. do 5. razreda smo razdelili anketne vprašalnike.

Zbrane podatke empirične kvantitativne raziskave smo vnesli v program Excel in jih statistično obdelali s pomočjo programa IBM SPSS Statistics 25.0.0 za Windows 64-bitna verzija. Za vse podatke/vprašanja smo najprej prikazali osnovno statistiko, s pomočjo katere smo pridobili vpogled v stanje preučevanega vzorca glede na spremenljivke raziskovanja. Statistično pomembnost med dvema nominalnima spremenljivkama smo ugotavljali s hi-kvadrat preizkusom. Z njim smo ugotavljali obstoj morebitne povezave med dvema spremenljivkama.

V kolikor pogoji za hi-kvadrat preizkus niso bili izpolnjeni, smo uporabili Kullbackov 2I preizkus.

Za določene spremenljivke (prisotnost plezanja, dovoljenje staršev in učiteljev za plezanje) smo statistično pomembnost preverjali z neparametričnim binominalnim testom. Z njim smo preverjali, ali je delež ene dihotomne spremenljivke (da/ne) enak domnevni populacijski vrednosti.

Pridobljene rezultate smo uredili in razdelili v 8 poglavji. Ta so:

(1) prisotnost plezanja v prostem času otrok, starih od 8 do 11 let, (2) uporaba plezal,

(3) najljubše plezalo, (4) strah pred višino, (5) strah pred padcem,

(6) prisotnost želje po še več plezanja v prostem času, (7) dovoljenje staršev,

(8) dovoljenje učiteljev.

Za vsako od zgoraj navedenih področij smo naredili osnovno statistiko in nato s statističnimi postopki ugotavljali razlike glede na spol in razred ter ugotavljali morebitne povezave med spremenljivkami. Za nazornejši prikaz smo rezultate predstavili s tabelami in z grafi. Nato smo podali rezultate testiranja s hi-kvadrat preizkusom oz. Kullbackovim 2I preizkusom in neparametričnim binominalnim testom.

Opazovalni obrazec za opazovanje ur športa smo šifrirali in podatke vnesli v program Excel.

Konkretna opazovalna področja pri opazovanjih ur športa smo zbrali in uredili. S tem smo dobili natančnejši vpogled v praktične izvedbe plezalnih vsebin pri urah športa. Na podlagi teh smo v sklepnih ugotovitvah zapisali opaženo stanje in navedli možnosti za nadaljnje raziskave ter navedli doprinose k didaktiki športa.

Rezultate naše raziskave smo na koncu s pomočjo strokovne literature argumentirali in jih primerjali na podlagi že izvedenih raziskav na področju plezanja.

6.0 REZULTATI IN RAZLAGA

V tem poglavju smo predstavili rezultate raziskave ter jih interpretirali in primerjali z obstoječo strokovno literaturo na področju elementarnega gibalnega vzorca plezanja otrok. Večino rezultatov smo zaradi boljše preglednosti in razumevanja predstavili v strukturnih tabelah in grafih.

6.1 Prisotnost plezanja

Z vprašanjem Ali v prostem času plezaš? smo želeli preveriti, koliko otrok v preučevanem vzorcu v svojem prostem času pleza in ali lahko dobljeni rezultat posplošimo na osnovno množico. Na to vprašanje je odgovorilo 209 učencev, kar predstavlja celotno število otrok iz vzorca. Želeli smo ugotoviti, ali je delež otrok, ki v prostem času pleza, večji od polovice otrok.

Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:

Ali v prostem času na preučevanem vzorcu pleza več kot polovica otrok, starih od 8 do 11 let?

V spodnji tabeli je prikazano število otrok, ki je na vprašanje Ali v prostem času plezaš?

odgovorilo DA, in število otrok, ki je na vprašanje odgovorilo NE. Pri obeh skupinah je prikazan še odstotek relativne frekvence. Iz tabele je razvidno, da v preučevanem vzorcu pleza več kot polovica otrok.

Tabela 3: Ali v svojem prostem času plezaš?

Ali v svojem prostem času

plezaš? f f %

DA 176 84,2 %

NE 33 15,8 %

Skupaj 209 100,0 %

Graf 1: Prikaz vzorca glede na plezanje v prostem času

Hkrati smo želeli preveriti, ali lahko rezultat preučevanega vzorca posplošimo na osnovno množico. To smo testirali z neparametričnim binominalnim testom. Vrednost preizkusa binominalnega testa je statistično pomembna. S tveganjem, manjšim od 0,01 %, trdimo, da bi tudi v osnovni množici več kot polovica otrok, starih od 8 do 11 let, v prostem času plezala.

Ali v svojem prostem času plezaš?

DA NE

Pišot in Plevnik (2016) elementarni gibalni vzorec plezanja med otroki današnjega časa prepoznavata kot zanemarjen gibalni vzorec, ki zaradi raznovrstnih vplivov sodobnega časa izginja iz življenja otrok. Zanimalo nas je, v kolikšni meri je plezanje prisotno med otroki naključno izbrane osnovne šole – Osnovna šola Koseze v Ljubljani.

Velika večina otrok preučevanega vzorca v prostem času pleza. Takšen rezultat nas je presenetil. Glede na teorijo smo pričakovali, da bo EGV plezanja med otroki današnjega časa bolj zanemarjen gibalni vzorec (Plevnik, 2014; Plevnik in Pišot, 2016), vendar se je izkazalo, da kar 84,2 % otrok v vzorcu v svojem prostem času pleza – to je 176 otrok od 209 otrok. 33 otrok v prostem času ne pleza. To predstavlja 15,8 % celotnega vzorca. Rezultati raziskave so z vidika gibalnega razvoja otroka zelo spodbudni. EGV plezanje je pri gibalnem razvoju otroka zanemarjen vzorec (Plevnik, 2014). Raziskave s svojimi rezultati opozarjajo na to, da otroci sodobnega časa EGV plezanja usvojijo prepozno (Hurov, 1982; Herrewegen, Molenbroek in Goosens, 2004; Herrewegen in Molenbroek, 2005; Champan, 2008 v Plevnik, 2014).

Plezanje je na preučevanem vzorcu zelo prisoten gibalni vzorec otrok.

Za večjo veljavnost vprašalnika bi bilo treba vprašanje razširiti in poglobiti. Treba bi bilo preveriti pogostost plezanja otrok v prostem času in njihovo oceno, kako visoko plezajo.

Posledično bi pridobili vpogled v to, kakšno je njihovo dojemanje plezanja.

6.1.1 Razlike glede na spol v prisotnosti plezanja

V raziskavi smo želeli ugotoviti, koliko deklet in koliko fantov v svojem prostem času pleza. V spodnjih dveh tabelah smo predstavili rezultate glede na spol otroka. Od 109 deklet v vzorcu jih v prostem času pleza 96, kar predstavlja 88,1 % vseh deklet, 13 deklet v prostem času pa ne pleza, kar predstavlja 11,9 % vseh deklet v vzorcu. Od 100 fantov jih v prostem času pleza 80, kar predstavlja 80,0 % vseh fantov v vzorcu, 20 fantov pa ne pleza, kar predstavlja 20,0 % vseh fantov. Rezultati so prikazani v spodnji tabeli.

Tabela 4: Razmerje med spoloma in plezanjem v prostem času glede na spol Ali v svojem prostem času

Tabela 5: Razmerje med spoloma in plezanjem v prostem času glede na plezanje Ali v svojem prostem času

Graf 2: Prikaz razmerja med spoloma in plezanjem v prostem času

Zanimalo nas je, ali se med dekleti in fanti pojavljajo statistično pomembne razlike glede na plezanje v prostem času. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:

Ali se med spoloma pojavljajo statistično pomembne razlike pri plezanju v prostem času otrok, starih od 8 do 11 let?

Iz zgornje tabele in grafov je razvidno, da tako večina deklet kot fantov iz preučevanega vzorca v prostem času pleza. Vrednost hi-kvadrat preizkusa ni statistično pomembna (χ2 = 2,557;

g = 1; α = 0,110). V preučevanem vzorcu se med dekleti in fanti niso pojavile statistično pomembne razlike glede na plezanje v prostem času. Spol ni odvisna spremenljivka glede plezanja otrok, starih od 8 do 11 let, v prostem času.

Glede na teorijo se pri 9. letih pri dekletih pojavlja pričakovana regresija pri plezanju v prostem času (Herrewegen, Molenbroek, Groossens, 2004). Pričakovali smo, da bodo fantje sicer v manjši meri, pa vendarle, v prostem času plezali več kot dekleta. Rezultati raziskave ne odražajo statistično pomembnih razlik pri spolu glede plezanja v prostem času. Presenetljivo dekleta na preučevanem vzorcu v večji meri plezajo kot fantje, in sicer pleza 88,1 % od vseh deklet v vzorcu in 80,0 % fantov od vseh fantov. V vzorcu je sicer 9 deklet več kot fantov.

Za plezanje je značilna izdatna uporaba mišic rok in ramenskega obroča. Če gledamo, da je za fante značilna večja moč v primerjavi z dekleti (Herrewegen, Molenbroek in Groossens, 2004; Pistonik, 2015), je zanimivo, da dekleta plezajo v prostem času in to v tolikšni meri.

6.1.2 Razlika glede na razred v prisotnosti plezanja

Zanimalo nas je, koliko otrok v posameznih razredih v svojem prostem času pleza in koliko jih ne. V spodnji tabeli je za vsak razred posebej prikazano število otrok, ki v svojem prostem času pleza, in število otrok, ki ne. Iz tabele je razvidno, da v vsakem razredu večinski del otrok pleza.

10%

20%

30%

40%

50%

60%

70%

80%

90%

100%

DEKLETA FANTJE

Ali v svojem postem času plezaš?

DA NE

Tabela 6: Prikaz razmerja med razredi in plezanjem v prostem času glede na razred Ali v svojem prostem

Tabela 7: Prikaz razmerja med razredi in plezanjem v prostem času glede na plezanje Ali v svojem prostem

Graf 3: Prikaz razmerja med razredi in plezanjem

Zanimalo nas je, ali se prisotnost plezanja v prostem času otrok razlikuje glede na razred otroka. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:

Ali se med razredom pojavljajo statistične pomembne razlike glede plezanja v prostem času?

Vrednost hi-kvadrat preizkusa ni statistično pomembna (χ2 = 0,289; g = 2; α = 0,899). V preučevanem vzorcu se med razredi ne pojavljajo statistično pomembne razlike pri plezanju otrok v prostem času.

Otroci v preučevanem vzorcu obiskujejo 3., 4. in 5. razred. Otroci 3. razreda so stari 8 oz. 9 let, otroci 4. razreda 9 oz. 10 in otroci 5. razreda 10 oz. 11 let. Pričetek pubertete okoli 10. leta lahko vpliva na prisotnost plezanja, ki za nekaj časa postane manj priljubljeno (Herrewegen, Molenbroek in Groossens, 2004). Pričakovali smo, da bo plezanje v prostem času bolj prisotno pri otrocih v 3. razred v primerjavi z otroki iz 5. razreda. Starejši otroci plezanje v prostem času uporabljajo na drugačen način kot mlajši. Slednjim plezanje predstavlja igro. Starejši otroci pa gibalni vzorec plezanja uporabljajo kot sredstvo, da pridejo do želenega cilja (visoka točka na drevesu, igralu itd.). Na tem mestu sedijo, opazujejo okolico in se pogovarjajo (Herrewegen, Molenbroek in Groossens, 2004). Po desetem letu starosti se otroci zelo radi igrajo moštvene igre (npr. nogomet) in plezanje sčasoma postane manj priljubljena gibalna dejavnost. Otroci, stari od 9 do 10 let, so kognitivno zrelejši in se bolj zavedajo, kaj pomeni višina in kakšne posledica ime lahko padec. Nekateri otroci zato postajajo bolj prestrašeni in se izogibajo nevarnim položajem (npr. višini). Prisoten strah je velik dejavnik in napovednik prisotnosti plezanja v prostem času (Herrewegen, Molenbroek in Groossens, 2004).

Rezultati naše raziskave ne odražajo statistično pomembnih razlik pri plezanju glede na razred otrok. V vsakem razredu v prostem času pleza približno enak delež otrok. Največji odstotek otrok v vzorcu, ki v prostem času pleza, obiskuje 4. razred. Nato sledi 3. in potem še 5. razred.

Razlike v številu otrok med tistimi, ki v prostem času plezajo, in tistimi, ki ne, so majhne. Med razredi smo na podlagi teorije in dosedanjih raziskav pričakovali večje razlike. Takšen rezultat je lahko posledica nepredvidljive specifičnosti, majhnosti in okolja preučevanega vzorca.

37 6.2 Uporaba plezal v prostem času

V tem poglavju želimo predstaviti, katera plezala so za otroke preučevanega vzorca aktualna in jih v svojem prostem času uporabljajo za plezanje. Zanimalo nas je, v kolikšni meri otroci preučevanega vzorca plezajo po drevesih, igralih, ograjah, plezalnih stenah in lestvah. Anketni vprašalnik je bil sestavljen tako, da so tisti otroci, ki so odgovorili na vprašanje Ali v svojem prostem času plezaš? pritrdilno, odgovarjali na naslednje vprašanje Kje plezaš?. Pri tem vprašanju so imeli otroci možnost izbrati več možnih odgovorov. Izbirali so med 5 različnimi možnostmi in obenem imeli možnost zapisa svojega plezala, v kolikor med ponujenimi odgovori niso našli zanje ustreznega. Od 209 otrok celotnega vzorca 176 otrok v svojem prostem času pleza, kar predstavlja 84,2 % celotnega vzorca. To število otrok je odgovarjalo na vprašanje Kje plezaš?. En otrok je na vprašanje Ali v svojem prostem času plezaš?

odgovoril NE, a je vseeno v nadaljevanju odgovoril na vprašanje Kje plezaš?. Za osnovno statistiko in nadaljnjo obdelavo tega poglavja smo otroka obravnavali, da v svojem prostem času pleza, medtem ko smo pri ostalih analizah tega otroka obravnavali, da v prostem času ne pleza. Posledično je število otrok, ki so odgovarjali na to vprašanje, 177, in ne 176, kot bi bilo pričakovano na podlagi zgornjih rezultatov.

V tem poglavju statistično obdelujemo skupino otrok, ki je na vprašanje Ali v prostem času plezaš? odgovorila DA. To predstavlja 177 otrok oz. 85,0 % celotnega vzorca. V spodnji tabeli je za vsako plezalo prikazano število odgovorov in odstotek, ki ga ta predstavlja glede na skupino otrok (177 otrok), ki v prostem času pleza. V drugem stolpcu pa je prikazan odstotek otrok, ki pleza po posameznih plezalih, glede na celoten vzorec (209 otrok).

Pridobljenih rezultatov v tem poglavju ne posplošujemo na osnovno množico. Z njimi smo želeli preveriti, kakšno je stanje uporabe plezal v preučevanem vzorcu, in z opisno statistiko ugotoviti možna odstopanja v spolu in razredu.

Tabela 8: Prikaz števila odgovorov uporabe plezala v skupini otrok, ki v prostem času pleza

Plezalo Število

odgovorov

f % f %

Drevo 156 88,1 % 74,6 %

Igrala 142 80,2 % 68,0 %

Ograja 69 39,0 % 33,0 %

Plezalna stena 65 37,0 % 31,0 %

Lestev 46 26,0 % 22,0 %

SKUPAJ 478 177 100,0 % 209 100,0 %

38 Graf 4:Uporaba plezal v prostem času

Za najpogosteje uporabljeno plezalo se je izkazalo drevo (156 odgovorov). To pomeni, da 88,1

% otrok, ki je odgovarjalo na to vprašanje, pleza po drevesih. Poleg drevesa se je za pogosto uporabljeno plezalo izkazalo igralo (146 odgovorov, kar predstavlja 80,0 % znotraj obravnavane skupine). Pod manj pogosto uporabljena plezala pa so se uvrstila naslednja plezala: ograja (69 odgovorov, 39,0 %), plezalna stena (65 odgovorov, 37,0 %) in na zadnjem mestu plezala lestev z 46 odgovori, kar predstavlja 26,0 % skupine, ki jo obdelujemo.

V nadaljevanju smo za vsako plezalo navedli podrobno interpretacijo dobljenih rezultatov.

Drevo se je na preučevanem vzorcu izkazalo kot najpogosteje uporabljeno plezalo v prostem času otrok, in sicer po drevesih pleza kar 88,1 % otrok iz skupine otrok, ki v prostem času pleza (177 otrok), kar predstavlja 74,6 % celotnega vzorca. Igrala so moderni nadomestek dreves. Slednja so bila sicer nekoč med otroki zelo priljubljena, danes pa jih nadomeščajo različna igrala, ki so nepogrešljiv element otroških igrišč (Möscha, 2004). Presenetljivo je, da otroci današnjega časa tako pogosto plezajo po drevesih, kot kažejo naši rezultati.

Raziskovalci velik vpliv na zapostavljenost plezanja in prepozne usvojitve gibalnega vzorca plezanja vzroke nastalega stanja pripisujejo vplivom spreminjajočega se življenjskega sloga in okolja, v katerem živimo (Plevnik 2014; Plevnik in Pišot, 2016). Posledično smo pričakovali, da bodo otroci današnjega časa manj plezali po drevesih. Rezultat je sicer spodbuden in pozitiven, vendar bi bilo treba vprašanje za pravilnejše interpretacije in ustrezne zaključke dodatno poglobiti (Kako pogosto plezaš po drevesih? Kako visoko plezaš po drevesih? Kje najdeš drevesa, ki dopuščajo plezanje (park, gozd, šolsko igrišče)? ...).

Po igralih pleza 80,2 % otrok, ki v prostem času plezajo, kar predstavlja 68,0 % celotnega vzorca. Igralo je za to starostno skupino privlačno plezalo (Herrewegen, Molenbroek, in Goossens, 2004), kar potrjujejo tudi naši rezultati. Lahko domnevamo, da igrala, ki naj bi v današnjem času predstavljala nadomestek dreves, otrokom ne prinašajo dovolj velikega

izziva. Le tega iščejo drugod (Brussoni idr., 2012). Za natančnejše zaključke bi morali raziskavo poglobiti in z dodatnimi vprašanji preveriti resničnost naših domnev.

Presenetilo nas je, da po ograji pleza razmeroma veliko otrok, in sicer 39,0 % otrok, ki v prostem času plezajo, kar predstavlja 33,0 % celotnega vzorca. Ograja je prejela več odgovorov kot plezalna stena. Sicer je razlika majhna (4 odgovori). Tudi pri tem plezalu bi bilo smiselno poglobiti rezultate (npr. lokacije, kje se nahajajo ograje, višina teh ograj, način plezanja (vertikalno/horizontalno).

Po plezalni steni v svojem prostem času pleza 37,0 % otrok iz skupine otrok, ki v prostem času pleza, kar predstavlja 31,0 % otrok celotnega vzorca. S plezalno steno se otroci preučevanega vzorca srečujejo v šoli pri urah športa.

Lestev je za to starostno skupino (od 8 do 11 let) netipično plezalo (Herrewegen, Molenbroek, in Goossens, 2004). Od tod razlog, da je lestev najmanj uporabljeno plezalo otrok. Po lestvi pleza 26,0 % otrok iz skupine otrok, ki v prostem času pleza. To predstavlja 26,0 % otrok celotnega vzorca.

Otroci so imeli na vprašalniku tudi možnost, da sami zapišejo, kje plezajo v svojem prostem času. V spodnji preglednici so prikazani rezultati.

Tabela 9: Prikaz odgovorov uporabe plezal v prostem času, zapisanih pod Drugo

DRUGO ŠTEVILO

OTROK

KATEGORIJA ELEMENTI

Doma Vrata, postelja, stanovanje 5

Narava Skale, gore, kamnita stena s plezalno opremo 7

Zunanji/učilni elementi Semafor, koši 2

Ostala plezala Vrvi, drogi, balvani, »po vsem po čemer lahko plezam«, treningi plezanja, (umetni) balvani

SKUPAJ 20

Zanimivi so bili nepredvidljivi odgovori (vrata, semafor, koš …). Rezultati so potrdili opozorilo Herrewegen, Molenbroek in Goossens (2004), ki pravijo, da otroci plezajo po vsem, po čemer lahko, in da določene objekte uporabljajo na nepredvidljive načine. Pri naših rezultatih v to kategorijo uvrščamo: semafor, koš, vrata, posteljo.

Odgovori, kot so plezanje v stanovanju ali doma oz. postelja, ne odražajo pravilnega razumevanje plezanja. Postelja ni plezalo, ki bi omogočala premikanje v različnih vesah s pomočjo svojih okončin. Prav tako bi bilo smiselno pridobiti več podatkov, na kakšen način plezajo doma oz. v stanovanju, in pridobiti informacije, po katerih plezalih plezajo doma.

40 6.2.1 Uporaba plezal glede na spol

Zanimalo nas je, ali se uporaba plezal v skupini otrok, ki v prostem času pleza, med dekleti in fanti razlikuje. V skupini otrok, ki v prostem času pleza, je od 177 otrok 96 deklet in 81 fantov.

Zanimalo nas je, ali se med temi dekleti in fanti pojavljajo večja odstopanja v izboru plezala v prostem času. Med seboj smo primerjali skupino deklet (96 deklet), ki v prostem času pleza, in skupino fantov (81 fantov), ki prav tako v prostem času pleza, in ugotavljali, ali se med njima pojavljajo večje razlike v izboru plezal. Število odgovorov za posamezno plezalo glede na spol je prikazano v spodnji tabeli.

V drugem stolpcu v tabeli je najprej prikazano število odgovorov za posamezno plezalo med dekleti in odstotek deklet od vseh deklet, ki so odgovarjala na vprašanje Kje plezaš?. Enako za fante. V drugi tabeli je v drugem stolpcu ponovno prikazano število odgovorov za posamezno plezalo. Sosednji stolpec pa se razlikuje v prikazanih odstotkih. Tu je prikazan odstotek deklet za vsa dekleta iz vzorca. Enako velja za fante.

Tabela 10: Prikaz razmerja med spoloma in uporabe plezal glede na spol znotraj otrok, ki v prostem času plezajo

PLEZALO DEKLETA FANTJE SKUPAJ

f f % f f %

Drevo 85 88,0 % 71 87,0 % 156

Igrala 84 87,0 % 58 71,0 % 142

Ograja 33 34,0 % 36 44,0 % 69

Plezalna stena 32 33,0 % 33 41,0 % 65

Lestev 18 19,0 % 28 35,0 % 46

SKUPAJ 96 96 = 100,0 % 81 81 = 100,0 % 177

Tabela 11: Prikaz razmerja med spoloma in uporabe plezal glede na spol celotnega vzorca

PLEZALO DEKLETA FANTJE SKUPAJ

f f % f f %

Drevo 85 78,0 % 71 71,0 % 156

Igrala 84 77,0 % 58 58,0 % 142

Ograja 33 30,0 % 36 36,0 % 69

Plezalna stena 32 29,0 % 33 33,0 % 65

Lestev 18 16,0 % 28 28,0 % 46

SKUPAJ 96 109 = 100,0 % 81 100 = 100,0 % 177

Iz tabele je razvidno, da se izbor plezal pomembno ne razlikuje med spoloma. Večinski del deklet in fantov, ki v prostem času pleza, pleza po drevesih (88,0 % deklet in 87,0 % fantov iz skupine otrok, ki v prostem času pleza). Na vzorcu so se med dekleti in fanti pojavile najvidnejše razlike pri plezalu igrala, in sicer je v primerjavi z ostalimi plezali več deklet izbralo

In document PLEZANJE KOT ELEMENTARNI GIBALNI VZOREC UČENCEV, STARIH OD 8 DO 11 LET (Strani 40-0)