6.2 Uporaba plezal v prostem času
6.2.3 Opazovanje ur športa
H kvantitativnemu raziskovalnemu pristopu naše raziskave smo dodali manjši del kvalitativnega pristopa raziskovanja. Opazovali smo 11 ur športa in ugotavljali prisotnost plezalnih vsebin pri urah športa. Pistotnik (2003, 2015) učitelje, vzgojitelje in starše opozarja na pomembnost pogostosti izvajanja plezalnih vsebin pri urah špota. Na drugi strani pa Plevnik (2014) opozarja na problem, da je pri plezanju strah pred možnim padcem in telesno poškodbo večkrat razlog, da učitelji, vzgojitelji in starši plezanje izpuščajo iz gibalnih/športnih aktivnosti.
Zanimalo nas je, v kolikšni meri so plezalne vsebine prisotne pri urah športa v preučevanem vzorcu. V nadaljevanju smo ugotavljali, ali uporaba različnih plezal, ki so dostopna pri urah športa, vpliva na uporabo plezal v prostem času otrok preučevanega vzorca. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:
Ali obstaja povezava med uporabo plezal pri predmetu šport in uporabo plezal v prostem času otrok, starih od 8 do 11 let?
Za ugotavljanje povezave v uporabi plezal pri predmetu športa in v prostem času otrok smo za to starostno skupino otrok opazovali ure športa. Pred pričetkom opazovanja smo vnaprej načrtovali opazovalno shemo. Učitelji so bili predčasno obveščeni o našem opazovanju, vendar načrta ure glede na temo opazovanja niso spreminjali. Opazovali smo 11 ur predmeta šport od 3. do 5. razreda.
Tabela 14: Prikaz število opazovalnih ur glede na razred
Razred Število ur
3.razred 3 ure
4.razred 4 ure
5.razred 4 ure
SKUPAJ 11 ur
Poleg opazovanja uporabe plezal smo si zastavili še naslednje cilje:
§ Ali je bilo plezanje vključeno v učno uro?
§ Katera je bila učna oblika plezalne vsebine?
§ Kakšne so bile plezalne vsebine?
§ Ali so bili zagotovljeni pogoji varnosti (uporaba viličastega prijema, postavljene blazine)?
Rezultati opazovanja
§ Ali je bilo plezanje vključeno v učno uro?
44
Tabela 15: Prikaz prisotnosti plezalnih vsebin med opazovanimi urami
Razred Število ur Prisotnost
plezanja
Število ur, kjer je bilo prisotno plezanje
3.razred 3 ure DA 2 uri
4.razred 4 ure NE 0 ur
5.razred 4 ure DA 2 ura
SKUPAJ 11 ur / 4 ure
Od 11 ur je bilo plezanje vključeno pri 4 urah športa. Plezanje je bilo vključeno pri dveh urah v 3. razredu in dveh urah v 5. razredu. V 5. razredu sta bili dve zaporedni uri športa. Plezanje je bilo pri slednjih glavna vsebina ure. Pri obeh urah je bil letvenik edino plezalo, po katerem so otroci plezali. Športni pedagog je učencem dajal različne plezalne naloge s pomočjo letvenika.
Pri drugi učni uri pa so bili učenci razdeljeni v trojke in so izvajali različne naloge, prav tako s pomočjo letvenika. Te naloge niso bile zgolj plezalne, temveč so imele tudi gimnastične vsebine (npr. stoja na rokah ob letveniku, preval iz stoje na rokah).
Pri eni uri v 3. razredu je bila plezalna naloga samo na eni postaji, in sicer plezanje po žrdi. Ta naloga spada k predvidenim gibalnim nalogam pri dodatnem športnem programu Zlati sonček.
Pri drugi uri v 3. razredu pa je bil postavljen poligon s 5 različnimi nalogami. Izmed 5 nalog so bile 3 naloge plezalne (plezanje po plezalni steni, mornarski lestvi, plezalu).
§ Katere učne oblike so bile prisotne?
Učne oblike, pri katerih je bilo vključeno plezanje, so bile naslednje: skupinska učna oblika, delo po postajah, individualno delo.
§ Kakšne so bile plezalne naloge?
Najpogosteje uporabljena plezalna naloga je bila plezanje po letveniku prečno. Prisotne so bile še naslednje naloge: dotik določenih letev na letveniku, plezanje po mornarski lestvi, žrdi, plezanje po lestvi, plezalu in plezalni steni. Plezanje po žrdi je bila plezalna naloga v sklopu dodatnega športnega programa Zlati sonček v 3. razredu.
Slika 2: Plezanje po letvenikih (osebni arhiv)
45
§ Ali so bili zagotovljeni pogoji varnosti? (uporaba viličastega prijema, postavljene blazine)
Pogoji varnosti so bili pri vseh učnih urah ustrezno zagotovljeni. Pod vsakim plezalom je bila postavljena blazina. Učiteljica in športni pedagog sta učence predčasno opozorila na viličast prijem. Učenci so imeli z njim kar nekaj težav. Pri plezalih (mornarska lestev) je bila prisotna asistenca.
Tabela 16: Prikaz uporabe plezal pri predmetu šport glede na plezalo
RAZRED PLEZALO
3.razred letvenik, plezalo, lestev, plezalna stena, žrd,
mornarska lestev
5.razred letveniki
Povezavo med uporabo plezal v šoli in v prostem času otrok smo zaznali pri plezanju po plezalni steni in lestvi. Slednji v prostem času otrok, starih od 8 do 11 let, nista uvrščeni med pogosto uporabljena plezala, zato je povezava med uporabo plezal pri urah športa in v prostem času otrok na preučevanem vzorcu slaba. Z določenimi plezali se otroci srečajo zgolj v šoli.
Mednje uvrščamo letvenik in mornarsko lestev. Ti dve plezali omogočata otrokom izkušnjo pestrih plezalnih nalog in izzivov. Te pridobljene izkušnje lahko otroci uporabljajo v svojem prostem času na priljubljenih plezalih.
Letvenik, najpogosteje uporabljeno plezalo v telovadnicah, omogoča pestro izbiro vaj in je lahko tudi v veliko pomoč pri učenju plezanja in plezalne tehnike. Otroci lahko na letvenikih vadijo različne načine prijemanja in preprijemanja, stopanja in prestopanja ter se urijo v posameznih za plezanje značilnih položajih (štirioporni osnovni položaj, trioporni osnovni položaj, dvooporni osnovni položaj, enooporni položaj, bočni položaj) (povzeto po Möscha, 2004).
Uporaba vrvne lestve oz. mornarske lestve prav tako omogoča pester izbor plezalnih nalog.
Po njej lahko vadeči pleza po sprednji ali zadnji strani, bočno, čelno ali s strani. Med vzpenjanjem se lahko vadeči vije okoli lestve, če pa je med letvicami dovolj velik razmik, pa lahko vadeči pleza tudi med njimi. Vaje so sicer podobne tistim na leseni lestvi, vendar so zaradi prosto visečega konca lestve zahtevnejše in zahtevajo večjo spretnost (Möscha, 2004).
Uporaba plezanja po lestvi omogoča plezanje v različnih položajih, in sicer v navpičnem ali vodoravnem položaju. Lahko pa jo postavimo tudi poševno in s tem popestrimo plezalne naloge. Poševen položaj je še posebej priporočljiv za slabotnejše učence ali tiste, ki jih je strah plezati vertikalno. S tem si pridobijo potrebne izkušnje in se učijo plezalnega vzorca. Različna postavitev plezala zahteva različno zahtevnost (Möscha, 2004).
46 6.3 Najljubše plezalo
Z vprašalnikom smo želeli med drugim tudi ugotoviti, katero plezalo otroci preučevanega vzorca prepoznavajo kot svoje najljubše. Na to vprašanje so odgovarjali tisti učenci, ki so na vprašanje Ali v svojem prostem času plezaš? odgovorili DA. Pri tem so morali za razliko od zgornjega odgovora obkrožiti le enega. V zgornjih obdelavah podatkov se je v to skupino otrok uvrstilo 177 otrok. Od 177 otrok je 160 otrok izbralo svoje najljubše plezalo izmed 5 ponujenih možnosti, 8 otrok pa je svoje najljubše plezalo zapisalo pod možnost Drugo. Pri tem je 9 otrok odgovorilo napačno (obkrožilo več odgovorov). Te smo iz nadaljnje obdelave izločili. V tem poglavju bomo podrobneje analizirali skupino otrok, ki v prostem času pleza in je pravilno odgovorila na vprašanje Kje najraje plezaš?. V to skupino se je uvrstilo 168 učencev, kar predstavlja 80,0 % celotnega vzorca.
Tabela 17: Prikaz odgovorov na vprašanje Kje najraje plezaš?
Najraje plezam po: ŠTEVILO OTROK
f f %
drevesih 106 63,0 %
igralih 25 15,0 %
plezalnih stenah 18 11,0 %
ograjah 7 4,0 %
lestvah 4 2,4 %
drugo 8 4,6 %
SKUPAJ 168 100,0 %
Graf 5: Prikaz razmerja med najljubšimi plezali
Iz zgornje tabele in grafa je razvidno, da je več kot polovica otrok iz skupine otrok (63,0 %), ki v prostem času pleza, za svoje najljubše plezalo izbrala drevo. S precejšnjo razliko sledijo
15% 63%
11%
4%2% 5%
Najljubše plezalo
DREVO IGRALA PLEZALNE STENE OGRAJA LESTVE DRUGO
47
igrala (15,0 %), nato plezalna stena (11,0 %), sledijo ograja (4,0 %), lestve (2,4 %), 4,6 % otrok pa je svoje najljubše plezalo napisalo pod drugo. Rezultati bodo predstavljeni v nadaljevanju.
V prebrani teoriji nismo zasledili raziskav, ki bi raziskovale priljubljenost posameznih plezal med otroki. Raziskovalci plezalnih sposobnosti otrok (Herrewegen, Molenbroek in Groossens, 2004) so sicer po starostnih skupinah na podlagi raziskav določili priljubljena in privlačna plezala. Za starostno skupino našega vzorca so med zunanje priljubljeno plezalo uvrstili drevo.
Rezultati naše raziskave so to tudi potrdili, vendar je takšna priljubljenost drevesa med današnjimi otroki nepričakovana. Rezultati dosedanjih raziskav kažejo, da so otroci današnjega časa prepogosto izpostavljeni negativnim vplivom sodobnega časa, kar se odraža v pomanjkanju mišične vzdržljivosti rok in ramenskega obroča otrok med 7. in 12. letom starosti (Strel, Kovač, Rogelj, Leskošek, Jurak, Starc idr., 2003 v Plevnik in Pišot, 2016).
Pridobljeni rezultati že kličejo po nadaljnjem raziskovanju. Preveriti je treba pravilno razumevanje plezanja med otroki in pridobiti podrobnejše podatke o tem, kje plezajo, po katerih drevesih, kje imajo priložnost plezanja po drevesih (park, gozd, šolsko igrišče …), koliko časa preživijo zunaj. Z rezultati teh vprašanj bi povečali veljavnost vprašalnika.
Osem učencev iz skupine otrok, ki jo podrobneje obdelujemo v tem poglavju, je zapisalo svoje najljubše plezalo.
Osem otrok je svoje najljubše plezalo napisalo pod možnost Drugo. V naravi najraje plezajo 3 otroci. Glede na velikost vzorca je to malo otrok.
6.3.1 Najljubše plezalo v prostem času in spol
Zanimalo nas je, ali se najljubše plezalo v prostem času otrok v skupini, ki jo obdelujemo, razlikuje glede na spol. Razlike glede na spol v najljubšem plezalu smo ugotavljali za skupino otrok, ki je svoje najljubše plezalo izbrala izmed 5 ponujenih možnosti. To predstavlja 160 otrok. Iz podrobnejše analize smo izključili 8 otrok, ki je svoje najljubše plezalo zapisalo pod drugo, in 9 otrok, ki je napačno odgovorilo na vprašanje.
V tej skupini, ki jo sestavlja 160 otrok, je 88 deklet in 72 fantov. Med njimi smo ugotavljali statistično pomembne razlike v izboru najljubšega plezala. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:
Ali se med spoloma pojavljajo statistično pomembne razlike glede na priljubljenost plezala?
48
Tabela 18: Prikaz razmerja med spoloma in najljubšim plezalom glede na spol Najraje plezam po
Tabela 19: Prikaz razmerja med spoloma in najljubšim plezalom glede na najljubše plezalo
Najraje plezam po
Pogoj za hi-kvadrat preizkus ni bil izpolnjen. Statistično pomembnost med omenjenima spremenljivkama smo zato preizkušali s Kullbackovim preizkusom 2I. Vrednost Kullbackovega preizkusa je statistično pomembna (2I = 9,77; g = 4; α = 0,044). S tveganjem, manjšim od 4,4
%, trdimo, da tudi v osnovni množici obstaja povezava med spoloma in priljubljenostjo plezal.
Nekaj malih razlik glede na izbor najljubšega plezala v spolu se je izkazalo pri ograjah, lestvah in igralih, in sicer je manj deklic od pričakovanih rezultatov za svoje najljubše plezalo izbralo ograjo in lestev. Nasprotno pa je več dečkov od pričakovanega števila za svoje najljubše plezalo izbralo ograjo in lestev. Pri igralih se je pokazalo naslednje: več deklet od pričakovanih si je izbralo igralo za najljubše plezalo, pri dečkih pa manjše število od pričakovanega.
Ograja in lestev sta kot plezali bolj priljubljeni pri fantih kot dekletih. Plezanje po igralih pa je bolj priljubljeno pri dekletih kot pri fantih.
Pri dekletih je vrstni red priljubljenosti plezal naslednji: drevo, igrala, plezalna stena, ograja in lestev.
Pri fantih pa je vrstni red priljubljenosti plezal naslednji: drevo, plezalna stena, igrala, ograja in lestev.
49
6.3.2 Najljubše plezalo v prostem času glede na razred
Zanimalo nas je, ali razred otroka vpliva na priljubljenost določenega plezala. Za preverjanje tega raziskovalnega vprašanja smo obdelovali enako skupino otrok kot zgoraj – 160 otrok, ki je pravilno odgovorilo na vprašanje. Izločili smo 8 otrok, ki so izbor najljubšega plezala zapisali pod drugo. Prav tako smo izločili skupino otrok, ki je napačno odgovorila na to vprašanje.
V skupini otrok, ki jo podrobneje obdelujemo, 65 otrok obiskuje 3. razred, 38 otrok 4. razred in 57 otrok 5. razred. Med njimi smo želeli ugotoviti statistično pomembne razlike v izboru najljubšega plezala. V spodnji tabeli je razvidno, da je v vsakem razredu več kot polovica otrok, ki v prostem času pleza, za svoje najljubše plezalo izbrala drevo. S precejšnjo razliko v priljubljenosti sledijo igrala. V 4. razredu je poleg igral enako število odgovorov prejela tudi plezalna stena. Ograja in lestev pa spadata med najmanj priljubljeni plezali.
Tabela 20: Prikaz razmerja med razredi in izborom najljubšega plezala glede na razred Najraje plezam po
Tabela 21: Prikaz razmerja med razredi in izborom najljubšega plezala glede na plezanje Najraje plezam
Zanimalo nas je, ali se v tej skupini otrok pojavljajo statistično pomembne razlike med razredi glede na priljubljenost plezala. Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:
Ali se med razredi pojavljajo statistično pomembne razlike glede na priljubljenost plezala v prostem času?
50
Vrednost Kullbackovega preizkusa ni statistično pomembna (2I = 5,555; g = 8; α = 0,697). Na preučevanem vzorcu se med razredi in priljubljenostjo plezal niso pojavile statistično pomembne razlike.
Razred otrok na preučevanem vzorcu se ni izkazal za povezano spremenljivko v izboru najljubšega plezala. Pričakovano je drevo v vsakem razredu najpogosteje izbrano kot najljubše plezalo, saj je več kot polovica otrok v vsakem razredu izbrala drevo. Na drugem mestu so v vsakem razredu igrala. V 4. razredu si igralo drugo mesto deli s plezalno steno.
51 6.3.3 Drevo kot najljubše plezalo
V raziskavi se je na preučevanem vzorcu drevo izkazalo kot najpogosteje uporabljeno plezalo in hkrati večinskemu delu vzorca predstavlja najljubše plezalo. Od 177 otrok, ki so odgovorili, da v prostem času plezajo, 156 otrok pleza po drevesih, kar predstavlja 88,0 % skupine otrok, ki jo obdelujemo (177 = 100,0 %). Kar 106 otrok od 177 otrok, ki v prostem času plezajo, je za svoje najljubše plezalo izbralo drevo. Drevo se je v raziskavi izkazalo za zelo priljubljeno plezalo. Posledično smo želeli preveriti, ali se otroci, ki so izbrali drevo za svoje najljubše plezalo (skupina 106 otrok), statistično pomembno razlikujejo od ostalih otrok, ki za svoje najljubše plezalo niso izbrali drevesa, zaradi strahu pred padcem in višino. Möscha (2004) plezanje po drevesih uvršča v zahtevnejšo plezalno aktivnost. Sklepali smo, da se otroci, ki v svojem prostem času najraje plezajo po drevesih, razlikujejo v strahu pred višino in padcem od tistih otrok, ki v prostem času ne plezajo najraje po drevesih. Upoštevajoč to domnevno, smo si postavili naslednje raziskovalno vprašanje:
Ali se otroci, ki v prostem času najraje plezajo po drevesih, razlikujejo od otrok, ki v svojem prostem času ne plezajo najraje po drevesih, v strahu pred višino in strahom pred padcem?
Statistično pomembne razlike so se pokazale med otroki, ki najraje plezajo po drevesih, in prisotnim strahom pred višino, medtem ko za strah pred padcem statistično pomembnih razlik ni bilo.
Vrednost hi-kvadrat preizkusa za spremenljivki Kje najraje plezaš? in Ali se pri plezanju bojiš višine? je statistično pomembna (χ2 = 4,779; g = 1; α = 0,029). S tveganjem, manjšim od 2,9
%, trdimo, da se tudi v osnovni množici učenci, ki plezajo po drevesih, ne bi bali višine.
Povezava je negativna (phi = –0,153). To pomeni, da je tistih otrok, ki najraje plezajo po drevesih, manj strah višine kot tistih otrok, ki ne plezajo najraje po drevesih. Statistične pomembne razlike se pri otrocih, ki najraje plezajo po drevesih, in prisotnim strahom pred padcem niso pokazale. Vrednost hi-kvadrat preizkusa za spremenljivki Kje najraje plezaš? in Ali se pri plezanju bojiš, da bi padel/padla? ni statistično pomembna (χ2 = 0,700; g = 1; α = 0,403). Na vzorcu med otroki, ki najraje plezajo po drevesih, in prisotnim strahom pred padcem ni statistično pomembnih razlik oz. ni povezave med plezanjem po drevesih in strahom pred padcem v primerjavi s tistimi, ki najraje plezajo drugod.
Plezanje po drevesih uvrščamo med zahtevnejšo plezalno aktivnost, ki posledično zahteva določeno stopnjo previdnosti in zaupanja vase (Möscha, 2004). Rezultati naše raziskave se s tem skladajo, saj so se pokazale statistično pomembne razlike v strahu pred višino med otroki, ki v prostem času plezajo po drevesih, in tistimi, ki ne. Po drevesih plezajo torej otroci, ki se višine ne bojijo/so je navajeni/jo pogosto izkušajo. Za natančnejše zaključke bi morali vprašalnik poglobiti z dodatnimi vprašanji (kako pogosto plezaš po drevesih, kako visoko plezaš, kje plezaš po drevesih, zakaj ti je plezanje po drevesih všeč). Plezanje po drevesu ne ločuje otrok glede na strah pred padcem. Med tistimi, ki najraje plezajo po drevesih, in tistimi, ki ne, ni razlike v strahu pred padcem. Ta podatek je zanimiv za nadaljnje raziskave.
52 6.4 Strah pred višino
EGV plezanja se od ostalih gibalnih vzorcev razlikuje v izrazitejši komponenti varnosti, saj vadeči pri plezanju izkuša višino in svojo varnost izpostavi morebitnemu padcu. Herrewegen, Molenbroek in Goossens (2004) strahu pred višino pripisujejo zelo močan dejavnik, ki pogosto preprečuje, da bi bili otroci dobri plezalci, četudi imajo visok gibalni potencial, da bi to lahko postali. Prisotnost strahu pred višino je element osebnosti in je pri vsakem otroku drugačen, vendar prav ta element drznosti predstavlja velik napovednik prisotnosti plezanja v življenju otrok (Harrewegen, Molenbroek, Groossens, 2004). Pravi strah pred višino se pojavi pri starosti okoli 9. do 10. leta, ko otroci kognitivno dozorijo in se zavejo, kaj višina pomeni. V raziskavi smo tako želeli ugotoviti, v kolikšni meri je v preučevanem vzorcu prisoten strah pred višino, in preveriti možen vpliv, ki ga ima na prisotnost plezanja. Zanimale so nas tudi potencialne razlike med dekleti in fanti v strahu pred višino. Poleg tega smo želeli preveriti, ali plezanje v prostem času vpliva na prisotnost strahu pred višino (več plezaš, manj te je strah), in ugotoviti, koliko otrok v prostem času izkuša strah pred višino, pa vseeno pleza.
Na vprašanje Ali se pri plezanju bojiš višine? je v anketnem vprašalniku odgovorilo 205 učencev, kar predstavlja 98,0 % celotnega vzorca. V spodnji preglednici je razvidno, da se večinski del otrok, ki je odgovarjal na to vprašanje, pri plezanju ne boji višine.
Tabela 22: Prikaz odgovorov na vprašanje Ali se pri plezanju bojiš višine?
Ali se pri plezanju bojiš višine?
Skupaj
f f %
DA 23 11,2 %
NE 182 88,8 %
Skupaj 205 100,0 %
Graf 6: Prikaz vzorca glede na strah pred višino
Rezultati naše raziskave v preučevanem vzorcu v splošnem ne kažejo prisotnega strahu pred višino. V vzorcu se višine boji le 23 otrok, kar predstavlja 11,2 % vzorca. Večina otrok (182 oz. 88,8 % vzorca) pa ocenjuje, da se višine med plezanjem ne boji. Takšen rezultat nas je presenetil, pričakovali smo večji odstotek otrok, ki se boji višine. Papalia idr. (2003) med otroške strahove za starost našega vzorca uvršča telesne poškodbe. Pri plezanju je zaradi višine večja možnost padca in telesnih poškodb. Na preučevanem vzorcu otroci plezanja ne
DA 11%
NE 89%
Strah pred višino
DA
53
prepoznavajo kot nevarne gibalne dejavnosti oz. višine ne dojemajo kot nevarne ali ogrožajoče. Smiselno bi bilo pridobiti še dodatne podatke o višini plezanja otrok (ocena, kako visoko plezajo v prostem času, ali so se med plezanjem kdaj poškodovali …).
6.4.1 Razlika v spolu v strahu pred višino
Zanimalo nas je, koliko deklet in koliko fantov se pri plezanju boji oz. ne boji višine. Obenem pa smo želeli preveriti, ali med dekleti in fanti obstajajo statistično pomembne razlike. Na to vprašanje je odgovarjalo 108 deklet in 97 fantov. V skupini deklet se od 108 deklet višine boji 12 (11,1 %) deklet, 96 (88,9 %) deklet pa se višine ne boji. V skupini fantov se od 97 fantov višine boji 11 (11,3 %), medtem ko se višine ne boji 86 (88,7 %) fantov. Rezultati so prikazani v spodnji tabeli.
Tabela 23: Prikaz razmerja med spoloma in strahom višine glede na spol Ali se pri plezanju bojiš
višine?
Spol
DEKLETA FANTJE
f f % f f %
DA 12 11, 1 % 11 11,3 %
NE 96 88,9 % 86 88,7 %
Skupaj 108 100,0 % 97 100,0 %
Obenem smo želeli preveriti, ali se med dekleti in fanti pojavljajo statistično pomembne razlike.
Postavili smo si naslednje raziskovalno vprašanje:
Ali se med dekleti in fanti pojavljajo statistične pomembne razlike v strahu pred višino?
Iz tabel je razvidno, da večjih razlik med dekleti in fanti v prisotnem strahu pred višino na preučevanem vzorcu ni zaznati. To je potrdil tudi hi-kvadrat preizkus. Njegova vrednost ni
Iz tabel je razvidno, da večjih razlik med dekleti in fanti v prisotnem strahu pred višino na preučevanem vzorcu ni zaznati. To je potrdil tudi hi-kvadrat preizkus. Njegova vrednost ni