Eksempelsko pripovedovanje

Uvrstitev eksempelskega pripovedovanja v tradicijo slovenskega pripovedništva po Urški Perenič (2020: 163).

Vir: članek Tradicija (kratkega) pripovedništva v slovenščini pred 1820 (Perenič 2020: 163).

48

3.3 Mesto Popotnika široke in ozke poti v tradiciji slovenskega pripovedništva in evropski literaturi

Umestitev Veritijevega Popotnika v tradicijo slovenskega pripovedništva temelji predvsem na njegovi jezikovni odločitvi, ki jo izpostavlja tudi Martina Orožen (2010: 215), ko trdi, da je France Veriti kot:

[R]ojen Italijan, župnik v Horjulu (1812–1840), še posebej zaslužen za vzoren, besediščno izjemno bogat (vrsta sopomenk pregibnih besednih vrst; samostalnika, pridevnika, glagola) kranjski knjižni jezik, kot se potrjuje v delih: Popotnik široke in vozke poti (Ljubljana, 1828), alegorični pripovedi o duhovni rasti človeka, ter obsežnem delu Živlenje svetnikov in prestavni godovi (1828) (Orožen 2010: 215).

Avtorica Veritija šteje tudi med tiste pisce,

³⁰

ki so v času nerešenega črkopisnega vprašanja in neenotnosti na glasoslovno-oblikoslovni ravnini, pripomogli k preobrazbi na skladenjski ravnini in s svojo odločitvijo začeli prvo stopnjo poenotenja knjižnega jezika (Orožen 2010:

214), kljub temu naj bi Veriti v alegorično-pripovednem besedilu pisal še vedno naslonjeno na govorjeni jezik:

[K]ar potrjuje vrsta frazeologemov: smo židane volje bili; pijanci so na kredo pili; sim komaj zdravo glavo odnesel; je ljudem v prid; ga je čez glavo preveč; le skrbé dragi čas zapravljati; v starosti bodo stradale po pasje (F. Veriti, Popotnik široke in vozke poti, 1828)« (prav tam). Kasneje avtorica poimenuje Veritija tudi ustvarjalca pripovednega jezika in ga pri tem postavi ob bok Frideriku Baragi ter Antonu Martinu Slomšku in doda: »Predvsem ti trije so ustvarili slovenski pripovedni knjižni jezik že pred Martinom Krpanom (1858) (Orožen 2010: 214).

Janko Kos o Veritijevem Popotniku predvideva, da naj ne bi bil izviren slovenski tekst, v Primerjalni zgodovini slovenske literature zapiše:

Tekst, ki se po svojem obsegu bliža poznejšim povestim, najbrž ni izvirno delo, ampak zelo verjetno predelava kakega danes nedostopnega italijanskega ali nemškega besedila, verjetno s konca 18. stoletja (Kos 2011: 112).

Veritijev Popotnik je nastal v času, preden se slovenska književnost vključi v tok evropske literature. Paternu piše, da je do konstituiranja književnosti v sodobnem pomenu besede, to se pravi do nastanka leposlovja kot posvetne, samostojne in k umetnosti usmerjene kulturne panoge, prišlo pri Slovencih šele konec 18. in v začetku 19. stoletja, v obdobju razsvetljenstva in romantike, ki se historično prekrivata tudi z obdobjem nacionalne prebuje (Paternu 1989: 7).

30 M. Orožen med pisce poenotenja našteje: Jarnika in Slomška na Koroškem, J. N. Primica in za njim Danjka na Štajerskem, Ravnikarja, Metelka, Zalokarja, Barago, Ciglerja na Kranjskem; prepoznavni so po korpusu nabožnih besedil, ki so začela izhajati takoj po izidu Kopitarjeve slovnice (Orožen 2010: 214).

49

V tem času in še posebej s Prešernovo umetniško dozorelo poezijo iz let 1830 do 1840 se je slovenska literatura dokončno vključila v evolucijski tok sočasnih srednjeevropskih literatur in mu s svojimi posebnostmi sledila vse v naš čas (Paternu 1989: 7).

Če torej razmišljamo o Veritijevem Popotniku znotraj širšega evropskega okvira, ugotovimo, da je Veriti s svojim Popotnikom ravno na meji med obdobjema razsvetljenstva in romantike.

Objavljati je začel v času začetka Prešernove zrele dobe pesništva, a s svojimi deli ne sega izven meja slovenskega literarnega okvira, razen prevodov, ki jih je sam prinesel v slovenščino (npr.

Življenjepisi svetnikov in prestavni godovi, 1828–1829). Vloga Veritijevega Popotnika se

izkaže kot dvojno povezovalna, saj predstavlja most na prehodu iz nabožne v posvetno

leposlovno književnost, hkrati pa je vezni člen, ki povezuje polliterarne besedilne vrste z

literarnimi, saj v njem najdemo značilnosti obeh vrst.

50

4 SKLEP

Za slovensko pripovedno prozo sta skozi zgodovino najbolj reprezentativni zvrstni oznaki povesti in romana. Čeprav velja, da se je pripovedna proza v modernem smislu začela razvijati od druge polovice 19. stoletja naprej, so že dolgo pred tem nastajala besedila, ki so nezanemarljivo prispevala k razvoju posvetnega pripovedništva. France Veriti, slovenski duhovnik italijanskih korenin, s svojim literarnim in nabožnim književnim ustvarjanjem prav tako stoji na začetku njegovega razvoja.

Veriti, ki je na Kranjsko prišel službovat kot duhovnik, je tudi literarno ustvarjal, pisal nabožno in duhovno čtivo za slovensko ljudstvo ter po tej poti skrbel za izobraževanje naroda, zlasti kar zadeva področje sadjarstva, s katerim se je v prostem času tudi sam ukvarjal. Najmočnejši motiv za pisanje nabožnega oz. polliterarnega berila je bila zanj kot duhovnika gotovo »gorečnost za duše,« torej izobraževanje bralcev o verskih in duhovnih tematikah.

Nabožno-vzgojna povest Popotnik široke in vozke poti ali popisovanje, kako se človek spači, v grehih živi, kako se poboljša, in Bogu služi iz l. 1828 je svojstven primer v slovenski književnosti, v kateri si je prvenstvo v nabožno-narodni usmeritvi sicer prislužil Janez Cigler s povestjo Sreča v nesreči (1836). Čeprav je Veritijeva povest polna prvin eksemplaričnega pripovedovanja, je v nekaterih pogledih precej moderno delo, če pomislimo na medbesedilno navezovanje na življenjepise iz njegovega drugega pomembnejšega dela Življenje svetnikov in prestavni godovi (v štirih bukvah, 1828–1829). Vsebuje tudi motiv dveh poti iz klasične književnosti in svetopisemske motive. S funkcijskega vidika pa je v ospredju nabožno-vzgojna funkcija povesti.

Šele ko analiziramo motive in tem(atik)e besedila ter izsledke primerjamo z Veritijevimi

povzetki pridig na temo evangelijskih odlomkov in s hagiografijami, se pokaže premišljena

zgradba povesti Popotnik široke in ozke poti, ki kaže na daljše časovno obdobje, skozi katero

je nastajala nabožna povest sočasno s hagiografijami. To izpričujejo zlasti medbesedilne

navezave. Sklici na predhodna dela so lahko neposredni, lahko gre za posredne motivne

navezave. Zgodba z abstraktnim krajem in časom dogajanja Feliksovega popotovanja je

prisotna v povesti preko njegovega obiskovanja kreposti, odločanja med dvema potema in v

51

končni odločitvi za odhod na široko pot. V povest je vpleteno pripovedovanje o preteklih dogodkih in nizanje svetopisemskih oz. verskih motivov. Motivne navezave na svetopisemsko literaturo, Veritijeve pridige in življenjepise svetnikov skupaj sestavljajo pravo zgodbenost šele, ko bralec prebere, pozna in poveže vse naštete vrste besedil, ki jih je avtor uporabil kot predlogo za svojo alegorično povest. Za primer, lik angela se nam zares razkrije šele s pomočjo eksegetske razlage svetopisemskega citata (pod podobo v knjigi). Način, po katerem so osnovani literarni liki, kraj in čas dogajanja ter motivne in snovne medbesedilne navezave odstirajo genezo Veritijevega Popotnika široke in ozke poti, in sicer ga je avtor snoval premišljeno.

France Veriti je živel in deloval v času, ki ga v literarni zgodovini lahko opišemo tudi kot prehod

med razsvetljenstvom in romantiko oz. v času rojevanja slovenske posvetne književnosti, ki

mdr. želi dohiteti tok evropskih literatur. Gre tudi za čas prebujanja evropskih narodov, najprej

preko kulturnega prebujanja, ki je preraslo v širšo narodno-politično prebujo. V tem smislu se

vloga Veritijevega Popotnika izkaže kot povezovalna, saj predstavlja most na prehodu iz

nabožne v posvetno leposlovno pripovedništvo. Če pravimo za Vodnika, da je bila njegova

poezija zgodnji žarek, ki je dodobra zasijal šele s Prešernovo poezijo, potem je Veritijeva

alegorična povest s prvinami eksemplaričnega pripovedovanja prvi znanilec razvoja slovenske

posvetne proze pred Janezom Ciglerjem.

52

VIRI IN LITERATURA

VIRI

− Veriti, Franc, 1828: Popotnik široke in vozke poti; ali Popisovanje, kako se človek spači v grehih živi, kako se poboljša, in Bogu služi. Ljubljana: Adam Henrik Hon. Na spletu:

dLib

− Veriti, Franc, 1828: Shivljenje şvetnikov in preştavni godovi. Perve bukve. Ljubljana:

Joshef Sessenberg. Na spletu: dLib.

− Veriti, Franc, 1828: Shivljenje şvetnikov in preştavni godovi. Druge bukve. Ljubljana:

Joshef Sessenberg. Na spletu: dLib.

− Veriti, Franc, 1829: Shivljenje şvetnikov in preştavni godovi. Tretje bukve. Ljubljana:

Joshef Sessenberg. Na spletu: dLib.

− Veriti, Franc, 1829: Shivljenje şvetnikov in preştavni godovi. Zheterte bukve. Ljubljana:

Joshef Sessenberg. Na spletu: dLib.

LITERATURA

− Ambrožič, Bernard OFM (ur.), 1967: »Mutasti« kaplan v Horjulu. Misli, mesečnik za versko in kulturno življenje Slovencev v Avstriji. XVI/10. 290.

− Avsenik Nabergoj, Irena, 2019: Temeljne literarne oblike v Svetem pismu. Bogoslovni vestnik 79/4. 855–875.

− Benkovič, Jožef, 1898: Častivci in častivke presv. Rešnjega Telesa. Frančišek Veriti.

Venec cerkvenih bratovščin. 2/7. 101–103.

− Fausti DJ, Silvano, 2008: Skupnost bere Matejev evangelij. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

− Fausti DJ, Silvano, 2012: Skupnost bere Lukov evangelij. Celje: Celjska Mohorjeva družba.

− Grdina, Igor, 1999: Od brižinskih spomenikov do razsvetljenstva. Maribor: Obzorja.

− Grdina, Igor, 2006: Med dolžnostjo spomina in razkošjem pozabe; Kulturno zgodovinske študije. Ljubljana: ZRC SAZU.

− Hladnik, Miran, 1991: Povest. Ljubljana: DZS.

53

− Jeran, Luka, 1849: Nekoliko iz življenja ranjeiga korarja Franca Vetiti-ta, Zgodnja danica 2/49. 383–386.

− Keber, Janez, 2008: Leksikon imen; onomastični kompendij. Celje: Društvo Mohorjeva družba.

− Keck, Leander E. idr., 2015: The New Interpreter's Bible commentary; Volume 1.

Nashville: Abingdon Press.

− Kleinmayr, Julij plem., 1881: Zgodovina slovenskega slovstva. Celovec: družba sv.

Mohora.

− Kmecl, Matjaž, 1975: Od pridige do kriminalke ali O meščanskih začetkih slovenske pripovedne proze. Ljubljana: MK.

− Kmecl, Matjaž, 1981: Rojstvo slovenskega romana. Ljubljana: MK.

− Kos, Janko, 1996: Očrt literarne teorije. Ljubljana: DZS.

− Kos, Janko, 2001: Primerjalna zgodovina slovenske literature. Ljubljana: MK.

− Kos, Janko idr. (ur.), 2007: Literatura. Ljubljana: CZ.

− Kos, Janko idr., 2009: Leksikon Literatura. Ljubljana: Cankarjeva založba.

− Legiša, Lino (ur.), 1963: Zgodovina slovenskega slovstva od začetkov do 1848.

Ljubljana: MK.

− Legiša, Lino (ur.) in Gspan, Alfonz (ur.), 1956: Zgodovina slovenskega slovstva I.

Ljubljana: Slovenska matica.

− Marn, Josip, 1885: Jezičnik. Ljubljana: Rudolf Milic.

− Orožen, Martina, 2010: Kulturološki pogled na razvoj slovenskega knjižnega jezika; Od sistema k besedilu. Maribor: FF, Mednarodna založba Oddelka za slovanske jezike in književnosti.

− Paternu, Boris, 1898: Obdobja in slogi v slovenski književnosti. Ljubljana: MK.

− Perenič, Urška, 2020: Tradicija (kratkega) pripovedništva v slovenščini pred 1820. JiS 65/53–4. 151–165.

− Petiška, Eduard, 2011: Stare grške bajke. Ljubljana: MK.

− Pintar, Lovro, 1848: France Veriti, rojen Lah in verli slovenski pisatelj. Slovenija 1/52.

208.

− Slodnjak, Anton, 1968: Slovensko slovstvo; Ob tisočletnici Brižinskih spomenikov.

Ljubljana: MK.

− Slomšek, Anton Martin, 1850: Drobtinice. Celovec: Janez Leon.

− Smolik, Marijan, 1890: Franc Veriti ali Jožef Burgar? JiS 26/5. 158–163.

54

− Smolik, Marijan, 2013: Franc Veriti. SBL. Na spletu.

− Sveto pismo stare in nove zaveze; slovenski standardni prevod iz izvirnih jezikov;

študijska izdaja, 2005. Ljubljana: Svetopisemska družba.

SPLETNI VIRI

− Spletni vir Franc Veriti: https://sl.wikipedia.org/wiki/Franc_Veriti (dostop: 6. 7. 2021)

− Spletni vir Feliks nolanski: https://svetniki.org/sveti-feliks-nolanski-duhovnik/

(dostop: 27. 7. 2021)

− Spletni vir Feliks kantališki: https://svetniki.org/sveti-feliks-kantaliski-brat-deogratias-spoznavalec/ (dostop: 2. 8. 2021)

− Spletni vir Feliks, škof in mučenik: https://svetniki.org/sveti-feliks-in-adavkt-skof-in-mucenca/ (dostop: 2. 8. 2021)

− Spletni vir Fran: gostač: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=gosta%C4%8D (dostop: 2. 8. 2021)

− Spletni vir Fran: kapnica: https://fran.si/iskanje?View=1&Query=kapnica (dostop: 3.

8. 2021)

− Spletni vir Venec:

https://www.dlib.si/details/URN:NBN:SI:spr-LYEYDKGM?year=1902 (dostop: 8. 8. 2021)

55

PRILOGA: Dovoljenje Bogoslovnega semenišča za objavo fotografij

In document Alegorična povest Franca Veritija Popotnik široke in ozke poti Magistrsko delo Ljubljana, 2021 (Strani 53-61)