Knjigo hrani Semeniška knjižnica Ljubljana, nadaljnja objava fotografij je prepovedana.
Vir: Semeniška knjižnica, Ljubljana, sign. Rkp E 16, str. 69.
32
2.7.3 Svetopisemski motivi in navezave z Lk 13, 22–30
V Lukovem (Lk 13, 22–30) evangeliju preberemo nekoliko daljši sinoptični
23odlomek, ki se povezuje s prej omenjenim odlomkom iz Mt 7,13–14. V Lukovem evangeliju je njegov naslov Ozka vrata:
Ko je učil na poti v Jeruzalem, je šel skozi mesta in vasi. Tedaj mu je nekdo rekel: »Gospod, ali je malo teh, ki se bodo rešili?« On pa jim je dejal: »Prizadevajte si, da vstopite skozi ozka vrata24, kajti povem vam:
Veliko jih bo želelo vstopiti, pa ne bodo mogli. Ko bo hišni gospodar vstal in vrata zaprl, boste ostali zunaj.
Začeli boste trkati na vrata in govoriti: ›Gospod, odpri nam!‹ Pa vam bo odvrnil: ›Ne vem, od kod ste.‹
Tedaj mu boste začeli govoriti: ›Pred teboj smo jedli in pili in po naših ulicah si učil,‹ toda rekel vam bo:
›Ne vem, od kod ste. Pojdite proč izpred mene vsi, ki delate krivico!‹ Tam bo jok in škripanje z zobmi, ko boste videli Abrahama, Izaka in Jakoba in vse preroke v Božjem kraljestvu, sebe pa vržene ven. Prišli bodo od vzhoda in zahoda, od severa in juga in bodo sedli za mizo v Božjem kraljestvu. In glej, so zadnji, ki bodo prvi, in so prvi, ki bodo zadnji (SSP Lk 13, 22–30).
Študijski opombi v vrsticah 24 in 27 tokrat neposredno preusmerjata pozornost nazaj na sinoptične vrstice Matejevega evangelija:
− »v. 24: Prizadevajte si db. Bojujte se. – pa ne bodo mogli: ta stavek lahko povežemo tudi s prvim delom naslednje vrstice; gl. op. k Mt 7,13–14;
− v. 27: rekel vam bo različica rekel bo: »Povem vam ...«. – ki delate krivico db. vsi udejanjevalci nepravičnosti; semitizem« (SSP Lk 13, 22–30).
Odlomek neposredno ne omenja izbire med dvema potema, šele eksegetski komentar odlomka pojasni, kako te vrstice pomensko dopolnjujejo vrstice iz Matejevega evangelija. Trinajsto poglavje kaže, kako naj bi kristjani živeli svoje sinovstvo v času, in sicer kot da je dar smisel vsega, kar zaseda prostor, tako je spreobrnjenje smisel časa. »Sedanjost, edini čas, ki še obstaja in še ni izginil, je priložnost za to, da se spreobrnemo« (Fausti 2012: 506). To pomeni, da naj bi se kristjani odvrnili od svojega uboštva in se obrnili k Božjemu usmiljenju, da bi se odvrnili od zla in se obrnili »k dobremu, k njegovi ljubezni, da se odvrnemo od samoopravičenja in sprejmemo njegovo milost kot nov vir življenja« (prav tam).
Odlomek govori o boju za vstop v nebeško kraljestvo:
Vrata predstavljajo Jezusa: prek njega so vsi ljudje rešeni, kajti Jezus na svoji poti v Jeruzalem naleti na vsakega ubežnika. V kraljestvo lahko vstopi vsakdo, tudi obupan, nečist in neozdravljiv človek. Edina
23 Sinopsa oz. sinoptični evangelij je vzporedno natisnjen tekst evangelijev po Mateju, Marku in Luki, ki opisujejo iste dogodke iz Jezusovega življenja; v širšem literarnem pomenu lahko gre tudi za vzporedno objavo različnih variant enega literarnega dela (Leksikon Literatura 2009: 392).
24 Podčrtala Anja Cevzar.
33
vstopnica je potreba. Zunaj kraljestva ostane tisti, ki je »v redu«, tisti, ki je premožen. Lažna gotovost in domnevna pravičnost sta edini oviri za vstop vanj. Da vstopimo vanj, je dovolj, da se prepoznamo kot grešnike pred Božjim odpuščanjem (18,9 sl.): nihče se ne reši po lastnih zaslugah, ampak smo vsi rešeni.
Sedanji čas je leto milosti, ki nam je dopustilo, da se spreobrnemo od naše (ne)pravičnosti k njegovi milosti.
Vrata so označena kot ozka, ker jaz, domišljavost in domišljanje tega jaza ne gredo skoznje, ampak morajo umreti zunaj (Fausti 2012: 506).
Ta eksegetska razlaga je že bližje življenjski poti popotnika Feliksa, kakor je opisana v Popotniku, predvsem se sklada z njegovim namenom, ki ga je zapisal v Predgovoru: »Beri te bukvice, in jemlji nauke, ko bi bil popotnik Feliks. Varuj se široke poti, in hodi po voski, de prideš v nebeško kraljestvo« (Veriti, 1828, 2–3).
Tudi na temo tega evangelijskega odlomka je mogoče najti zapisano pridigo v Veritijevih Pridigah (1824–1827), in sicer na straneh 233–236:
Sveti Lukež pravi, de je nekdo vprašal Jezusa, rekoč: Gospod! Je li malo tih, kteri bodo zveličani? Jezus je njemu in vsim učencem rekel: Perzadenite si skos oske vrata noter iti v življenje; zakaj povem vam, de veliko jih bo iskalo noter iti, in ne bodo mogli. Koder bo pa hišni Gospodar noter šel, in vrata zaperl, bote začeli zunaj stati, in terkati na vrata, rekoč: Gospod! Odpri nam in vam bo odgovoril, in rekel: Vas ne poznam od kod ste. Takrat bote začeli reči: Vpričo tebe smo jedli in pili, in po načih tergih si učil. In vam poreče: ne poznam vas od kod ste; poberite se spred mene vsi hudodelci (v večno pogubljenje). Tam bo jok in škripanje z zobmi, koder bote vidili Abrahama in Izaka, in Jakoba in vse preroke v božjim kraljestvu, sebe pa izgnane. In bodo prišli od sovražniga vzhoda do zahoda, od severja in juga, in bodo sedeli per mizi v božjim kraljestvu. In glej! So poslednji, kteri bodo pervi, in pervi, kteri bodo poslednji.
Nekdo zmed učenjakov je Jezusa uprašal, če jih bo malo zveličanih? Vprašal ga je, ker je premislil njegove čiste nauke, in po njih sodil, de malo ljudi živi po volji božji. Jezus mu ni naravnost odgovoril, in povedati ni otel. Koliko de jih bo zveličanih, rekel je pa njemu in vsim svojim učencam, de naj si perzadevajo skos oske vrata iti v življenje, ker tudi eni tih, kteri jedo in pijejo per njem, vsi poslušajo njegove nauke in vidijo njegove čudeže, bodo zaverženi. Pravil jim je, de zadnjo uro bodo oni iskali in prositli iti v življenje, in uslišani ne bodo. Pravil je, de bodo poslednji pervi, in pervi poslednji, to je, de veliko Judov, kterim je Bog dal sveto vero, in z dobrotami povišal, bodo poslednji, namreč zaverženi; neverniki pa, ktere oni zaniččujejo, bodo pervi, ker se bodo spreobrnili, služili Bogu in se zveličali.
Če premislimo svete nauke Jezusove, in splošno življenje keršanskiga ljudstva, ne moremo drugih soditi.
Koder de jih bo malo zveličanih, in veliko pogubljenih. Skos ozke vrata iti je živeti po zapovedih; skos široke vrata iti, je živeti po slabo naturi. Kdor premaguje svoje hude želje, pokori se, varuje se grešnega veselja, in se v Bogu v vsim podverže, hodi po tesni poti in gre skos oske vrata v življenje; kdor pa tiga ne stori, hodi po široki poti, in gre skos prostrane vrata v pogubljenje. Grešnikov je silno veliko tudi zmed kristjanov: iskali in prosili na zadnje bodo oni priti v nebesa, ne bodo pa uslišani; ker je resnično, de silno redki so tisti, de se zadnji čas svojiga življenja prav spreobrnejo. Usmiljeni Bog je nas kristjane z velikimi dobrotami napolnil in povišal, nehvaležnih pa je silno veliko, in bodo ostreje pokorjeni ko neverniki, kteri
34
Boga ne poznajo. O kristjan! Spoznaj neskončno milost božjo do tebe, in mu nikar nepokoren ne bosi: živi po naukih Jezusovih, de ko tvoja duša pojde v večnost, vzeta bo v božje kraljestvo. Če pa hudobno živiš, Jezus te ne bo hotel spoznati in pahnil te bo med druge puntarje veličastva božjiga. Kjer je nesrečno in večno terplenje (Veriti 1824–1827, 233–236).