Etape timskega dela

Polak (2007) v svoji knjigi Timsko delo v vzgoji in izobraževanju opredeljuje, da timsko delo v šoli vključuje tri etape: timsko načrtovanje, timsko poučevanje in timsko evalvacijo. Nolimal (2009) je kakovost izvajanja posameznih etap označila kot dejavnik timske uspešnosti, ki pogojuje uspešno timsko poučevanje in soustvarja kooperativno klimo šol.

6 1.3.1 Timsko načrtovanje

Po mnenju Polak (2007) je timsko načrtovanje pedagoškega procesa ključno, saj na njem temeljita nadaljnji etapi timskega dela, tj. timsko poučevanje in timska evalvacija. V začetni etapi – timskem načrtovanju – člani tima oblikujejo snovno, materialno, didaktično in psihološko pripravo na pouk. Pri timskem načrtovanju sodelujejo vsi strokovni delavci, ki poučujejo učenca. Zastaviti si morajo uresničljive cilje, ki jih bodo v procesu timskega izvajanja dosegli. Nolimal (2009) poudarja, da je v fazi načrtovanja potrebno določiti tudi, kateri učitelj in na kakšen način bo izvajal katero učno dejavnost.

Pedagoški strokovnjaki (Kyriacou, 1997, po Polak 2007) navajajo nujne osnovne korake načrtovanja, ki se navadno prekrivajo s štirimi temeljnimi elementi načrtovanja pouka. Prvi korak je izbira teme in oblikovanje vzgojno-izobraževalnih ciljev, ki bi jih naj dosegli. Nato sledi izbira in zasnova poteka določene učne enote ali dejavnosti (opredeli se dejavnost, vrstni red, trajanje, vsebina, material); potrebno je pripraviti tudi pripomočke in učila. Sledi opredelitev načinov preverjanja, opazovanja in vrednotenja napredka učencev ter analiza. Timsko načrtovanje kot etapa timskega dela ni le strokovna podlaga za kakovostno poučevanje, ampak zagotavlja tudi svetovalno in vzgojno-izobraževalno naravnanost poučevanja k posameznemu učencu. Učitelji v procesu timskega načrtovanja analizirajo kakovost učenčevih učnih dosežkov na različnih predmetnih področjih in njihovo pripravljenost, načrtujejo pa tudi individualne programe, ki so prilagojeni posameznikovim zmožnostim, spremljajo napredek in učne probleme učencev ter timsko iščejo primerne rešitve zanje.

Sayeski (2017) v zvezi s timskim načrtovanjem specialnega in rehabilitacijskega pedagoga z učiteljem v osnovni šoli omenja pristop Murawskega (2012, v Sayeski, 2017, str. 100), pri katerem morata oba učitelja timsko odgovoriti na tri vprašanja:

kaj, kako, kdo. Vprašanje »kaj« se nanaša na vsebino, ki jo je treba učencem podati in cilje, ki jih je potrebno s timskim poučevanjem doseči. Dalje je potrebno timsko doreči načine, kako se bo snov predstavila učencem. Ideje, ki jih oba učitelja podajata enakovredno, se nanašajo predvsem na metode dela, ki vsebujejo sodelovalno poučevanje in omogočajo največji uspeh za vse učence. Vprašalnica

»kdo« se nanaša na vse tiste učence, ki bodo lahko imeli pri snovi vedenjske ali učne težave, zato se zanje načrtuje podpora in pomoč, ki jo bodo prejeli.

Med izvajalcem dodatne strokovne pomoči in učiteljem timsko načrtovanje navadno poteka pred ali po pouku na hodniku ali med odmorom za malico (Rea, McLaughlin, Walther-Thomas, 2002). Polak (2007) meni, da je najboljše, če čas za timsko delo vnaprej predvidimo in je (tedensko) načrtovan v urniku.

7 1.3.2 Timsko poučevanje

Ena prvih opredelitev timskega poučevanja je opredelitev po Shaplinu (1964, v Polak, 2007), timsko poučevanje opredeljuje kot vrsto organizacije pouka, ki predpostavlja učno osebje in pripadajoče učence. Pri tem je skupna odgovornost za celotno ali delno izvedbo pouka za isto skupino učencev prepuščena dvema učiteljema ali manjši skupini učiteljev.

Pri timskem poučevanju dveh ali več učiteljev na osnovi skupnega načrtovanja izvajajo in vrednotijo učni proces v skupini učencev ter spremljajo in ugotavljajo njihovo doseganje učnih ciljev (Pavlič Škerjanc, 2012). Če se učitelji pri timskem načrtovanju in timski evalvaciji na učence usmerjajo le posredno, pa je po mnenju Polak (2012 b) pri timskem poučevanju stik učiteljev z učenci neposreden, saj gre za hkratno prisotnost več učiteljev/strokovnih delavcev v isti učilnici pred istimi učenci.

Ključnega pomena za uspešno timsko poučevanje je odnos učiteljev do timskega poučevanja, pomembni pa so tudi: čas za timsko načrtovanje, medsebojno spoštovanje, podpora vodstva, usklajenost učiteljev, podobna filozofija poučevanja ter osebna pripravljenost specialnih in rehabilitacijskih pedagogov in učiteljev za timsko delo (Scruggs, Mastopieri in McDuffie, 2007).

Timsko poučevanje lahko poteka na različne načine, kot (Polak, 2012 b):

- medsebojno prepletanje in dopolnjevanje v načinih motiviranja učencev;

- hkratno vodenje istih aktivnosti z več skupinami učencev;

- izmenjava aktivnega dialoga med pedagoškimi delavci;

- prepletanje strokovnih delavcev pri demonstraciji različnih pristopov, strategij;

- prepletanje strokovnih delavcev pri razlagi;

- spremljanje samostojnega dela vseh učencev;

- hkratno vodenje različnih dejavnosti;

- sprotno odpravljanje težav pri razvijanju spretnosti pri vseh učencih;

- sprotno odpravljanje težav pri učenju pri vseh učencih;

- sprotno podajanje povratnih informacij;

- skupno postavljanje vprašanj.

Zaželeno je, da timsko poučevanje poteka v obliki dialoga, ki spodbuja kritično mišljenje z vključevanjem odprtih vprašanj (Polak, 2007). Problemsko naravnano interdisciplinarno poučevanje omogoča tesnejše povezovanje procesa učenja z vsakdanjim življenjem, ki je sestavljeno iz različnih pogledov na isti pojav in iz rešitev različnih problemov. Kot prednosti interdisciplinarnega poučevanja Polak (2007) navaja tudi povezovanje predmetnih področij, odpiranje novih in različnih pogledov, spoznanj in vprašanj na obravnavanem področju.

8 1.3.3 Timska evalvacija

V običajno končni etapi – timski evalvaciji – strokovni delavci timsko izmenjujejo povratne informacije o svojem delu, npr. ali je bilo timsko delo uspešno in kako ga lahko v prihodnosti še izboljšajo, kako lahko v timu tudi sami napredujejo ipd. Timska evalvacija je usmerjena k analizi komunikacije, odnosov in strategij reševanja problemov (Polak, 2012 b).

Sistematična timska evalvacija naj bi vključevala primerjanje in presojanje v več zaporednih korakih (Hyman, 1970, po Polak, 2007, str. 98):

- določanje kriterijev za merjenje željenih učinkov timskega dela;

- odločanje o namenu evalvacije (npr. primerjanje učinkovitosti timskega poučevanja v primerjavi z individualnim poučevanjem);

- zbiranje podatkov za evalvacijo (npr. o rezultatih učenja, interakciji med učenci in učitelji, zadovoljstvu enih in drugih);

- primerjanje dejanskih rezultatov s kriteriji;

- vrednotenje celotnega procesa timskega poučevanja in timskega dela.

Polak (2007) meni, da ima pri timskem delu evalvacija dvojni pomen. Prvi pomen evalvacije zajema timsko evalvacijo pedagoškega dela z vidika doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev, kar zajema učni napredek učencev in rezultate. V drugem pomenu pa gre za evalvacijo dogajanja v timu, kar zajema primernejšo delitev vlog in dela v timu, napredovanje članov tima v smeri bolj ustvarjalnega poučevanja, racionalnejše uporabe avdio-vizualnih sredstev in druge tehnične opreme, boljše organizacije timskega dela, boljše klime v timu in nove projekte. Učitelja, ki timsko poučujeta, se morata vedno vprašati, ali je to, kar počneta res koristno za vse učence in tudi za njiju (Dieker in Murawski, 2004). Specialni in rehabilitacijski pedagog uro vrednoti z drugačnega vidika kot učitelj. Slednji je bolj osredotočen na standarde znanja in cilje, medtem ko se specialni in rehabilitacijski pedagog osredotoči na alternativne načine ocenjevanja znanja in individualizacijo (Murawski in Lochner, 2011).

Nolimal (2009) pa meni, da natančna evalvacija vodi k nenehnim vsebinskim, pedagoško-psihološkim, organizacijskim, didaktično-metodičnim izboljšavam in dopolnitvam, s tem pa k razvoju modelov timskega učenja in poučevanja. Poleg timske evalvacije učiteljev mora biti po daljšem obdobju izvedena obsežnejša evalvacija, v katero so poleg učiteljev vključeni tudi ravnatelji in šolski svetovalni delavci. Avtorica pojasnjuje, da je timska evalvacija, ki jo v timu izvedejo učitelji, navadno usmerjena v analizo timskega procesa (npr. medsebojna pomoč in način komuniciranja) in realizacijo nalog (izvedbenega modela, ciljev, didaktično-metodične izvedbe …). Tista, ki se jo izvede na ravni šole, pa je usmerjena predvsem v realizacijo nalog šole kot vzgojno-izobraževalne institucije.

9 Po Polak (2007, str. 99) timska evalvacija pedagoškega dela najpogosteje obsega:

- pregled doseženih vzgojno-izobraževalnih ciljev;

- analizo razredne interakcije med timskim poučevanjem;

- analizo uspešnih ali manj uspešnih načinov motiviranja otrok;

- analizo didaktičnih pristopov, s katero smo skušali doseči cilje;

- katere tehnike in metode učenja so učenci uporabljali;

- predvidevanje individualizirane učne pomoči ali dodatne razlage posameznim učencem;

- doseženo razumevanje in prepoznavanje timsko poučevane snovi;

- pogostost in kakovost stikov med timom učiteljev in učenci;

- zavedanje glavnih problemov v okviru neke teme;

- motivacija, interes in učni izziv učencev za učenje, razvijanje vrednot in spretnosti, ki so povezane s timsko poučevanimi predmeti ali temami;

- vsebino in pogostost povratnih informacij s strani učencev;

- priljubljenost, ustreznost in uporabnost učil, učnih pripomočkov in drugih tehnik;

- učinkovitost, izvedbo in vsebino timskega poučevanja v celoti.

Pri timski evalvaciji lahko sodelujejo strokovni tim, učenci, starši in administrativno osebje. Uporablja se lahko različne metode in tehnike evalvacije timskega dela, kot so: reševanje vprašalnikov, diskusija, pogovor, anonimni zapisi in mnenja (Polak, 2012 b).