Graf 6 nam prikazuje, da se za timsko delo z učitelji 32 (59,2 %) anketiranih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov počuti popolnoma motiviranih, 17 (31,5 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov je odgovorilo, da se za timsko delo počutijo delno motivirane, 5 (9,3 %) pa je takšnih, ki se za delo z učitelji ne počutijo dovolj motivirani.
6 Tabela za Graf 5 se nahaja v Prilogi 5.
7 Tabela za Graf 6 se nahaja v Prilogi 6.
5,6%
35,2%
59,2%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%
Za timsko delo z učitelji se ne počutim dovolj usposobljeno/usposobljenega.
Za timsko delo z učitelji se počutim delno usposobljeno/usposobljenega.
Za timsko delo z učitelji se počutim popolnoma usposobljeno/usposobljenega.
Kako usposobljene (kompetentne) se počutite za timsko delo z učitelji?
9,3%
31,5%
59,2%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%
Za timsko delo z učitelji se ne počutim dovolj motivirano/motiviranega.
Za timsko delo z učitelji se počutim delno motivirano/motiviranega Za timsko delo z učitelji se počutim popolnoma
motivirano/motiviranega.
Kako motivirane se počutite za timsko delo?
42 Pri timskem delu ni dovolj, da je motiviran samo posameznik ali dva, ampak je zelo pomembno, da je motivirana celotna ekipa. Tako bo tako lahko prišla do kakovostnih uspehov, rešitev in rezultatov. Skupine, ki so motivirane, zmorejo več stvari, kot pa posameznik (Maxwell, 2003).
Razloge za njihovo oceno motiviranosti smo iskali z naslednjim vprašanjem, kjer so morali svoj odgovor utemeljiti. V Tabeli 10 smo zapisali vse njihove individualne odgovore.
Tabela 10: Vsebinski odgovori specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na vprašanje o tem, kako motivirane se počutijo za timsko delo
Utemeljitev lastne motivacije za timsko delo.
Odvisno, če so učitelji pripravljeni sodelovati ali ne (velikokrat niso).
Zaradi premalo izkušenj.
Odvisno od situacije.
Na terenu smo kot izvajalke DSP pogosto odveč in moteče. Učitelji nas doživljajo kot podrejene, ki smo dolžne popraviti vse, kar je narobe. V službi se z ustvarjanjem timskega duha ne
ukvarjajo.
Imam motivacijo, saj vem, kakšnega pomena je timsko delo za učenca.
Imam dovolj izkušenj, da motiviram še druge.
Vem, koliko doprinese učencem.
Samo tako lahko uskladimo pristope in se drug od drugega naučimo, kako najbolje delati za otroka. Takšno delo je ključno za uspeh učenca.
Občasno za timsko delo zmanjka časa.
Trudim se stopiti v stik z učiteljem pred in po uri, sem dostopna, spodbujam timsko delo.
Iz Tabele 10 je razvidno, da se motivacija specialnih in rehabilitacijskih pedagogov kaže na različne načine. Zavedajo se, kako pomembno je timsko delo za učence in se glede na podane odgovore trudijo učitelje spodbuditi k timskemu delu, kar jim lahko predstavlja izziv. Motivacija jim pogosto upade zaradi nepripravljenosti učiteljev za sodelovanje, zaradi pomanjkanja časa in pomanjkanja lastnih izkušenj na tem področju.
Polak (2007) meni, da lahko motivacijo za timsko delo dolgoročno vzdržujemo z zagotavljanjem ustreznih motivatorjev, kot so: uspeh, priznanje, delovni interes, odgovornost in napredovanje.
43 Tabela 11: Občutek usposobljenosti (kompetentnosti) za timsko delo – Hi-kvadrat preizkus Kako usposobljene počutite za timsko delo?« na ravni p = 0,05 niso statistično pomembne. Specialni in rehabilitacijski pedagogi z 10 let in več delovne dobe ter tudi tisti z do 10 let delovne dobe se počutijo podobno usposobljene za delo. Sicer se v odgovorih kažejo tendence, da se specialni in rehabilitacijski pedagogi z več kot 10 let delovne dobe počutijo bolj usposobljene kot tisti z do 10 let delovne dobe, vendar te razlike niso statistično značilne na ravni p = 0,05.
Zanimivo je, da je v svoji raziskavi Mlinarič (2020, str. 48) navedla rezultate, ki nakazujejo, da specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki imajo 7 let in več delovnih izkušenj, statistično pomembno pogosteje zaznavajo sebe kot kompetentne kot pa tisti specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki imajo manj kot 7 let delovnih izkušenj.
Zaradi različnega razpona let delovne dobe žal podatki niso direktno primerljivi.
Tabela 12: Občutek motiviranosti za timsko delo – Hi-kvadrat preizkus Kako motivirane se
V Tabeli 12 vidimo, da so vrednosti x2 za spremenljivko »Kako motivirane se počutite za timsko delo?« statistično pomembne na ravni p = 0,05. Večji delež anketiranih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z 10 let in več delovne dobe se za timsko delo z učitelji počuti popolnoma motivirane. Specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki imajo manj kot 10 let delovne dobe, je pol manj. H3 lahko torej na osnovi dobljenih podatkov le delno potrdimo, saj so rezultati pokazali, da se specialni in
44 rehabilitacijski pedagogi, ki imajo 10 ali manj let delovnih izkušenj, za timsko delo počutijo statistično pomembno bolj motivirane kot tisti, ki imajo 10 ali več let delovnih izkušenj, vendar pa v zaznavanju lastne kompetentnosti za timsko delo glede na delovno dobo nismo dobili statistično pomembnih razlik.
9.2 Ovire in težave, s katerimi se specialni in rehabilitacijski pedagogi srečujejo pri timskem delu z učitelji v osnovni šoli
V okviru drugega raziskovalnega vprašanja (RV2) nas je zanimalo, kaj po mnenju anketirancev ovira timsko delo (timsko načrtovanje, timsko poučevanje in timska evalvacija) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji v redni osnovni šoli. To smo ugotavljali z dvema odprtima vprašanjema in eno ocenjevalno lestvico.
Tabela 13: Vsebinski odgovori specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na vprašanje: Kaj po vašem mnenju najbolj ovira (otežuje) timsko delo SRP z učitelji v praksi v običajnih razmerah?
Kaj v običajnih razmerah najbolj ovira (otežuje) timsko delo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji?
Različna pričakovanja do učencev
Časovna stiska, neustaljeni urniki sestankov Učitelji ne poznajo dela s SRP
Pomanjkanje učiteljevega interesa za sodelovanja, nezainteresiranost za timsko delo Smo preobremenjeni
Stališča učiteljev do posebnih potreb in do naše stroke, njihovo neznanje Neusklajenost dela med učitelji
Da SRP sam ne predstavi učitelju, kaj točno je njegova vloga in predvsem, kaj ni Vzvišenost in nedostopnost učiteljev
Učna snov, ki jo je potrebno usvojiti Birokracija
Na 12. vprašanje v anketnem vprašalniku, ki se je glasilo »Kaj po vašem mnenju najbolj ovira (otežuje) timsko delo SRP z učitelji v praksi v običajnih razmerah?« so anketiranci navedli individualne vsebinske odgovore, prikazane v Tabeli 13. Navajali so naslednje: časovna stiska, preobremenjenost, nedostopnost učiteljev, stališča učiteljev do učencev s posebnimi potrebami in pomanjkanje interesa učiteljev za timsko delo. Polak (1997) meni, da je konstruktivno delo osnovni pogoj za dobro timsko vzdušje. Kadar so člani tima nezainteresirani za timsko delo oz. niso pripravljeni sodelovati, s tem zavirajo tudi delo drugih članov v timu.
45 Na 13. vprašanje: »Kaj je po vašem mnenju najbolj oviralo (oteževalo) timsko delo SRP z učitelji v praksi v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19?«
smo vse dogovore predstavili v Tabeli 14.
Tabela 14: Vsebinski odgovori specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na vprašanje: Kaj je v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19 najbolj oviralo (oteževalo) timsko delo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji?
Kaj je v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19 najbolj oviralo (oteževalo) timsko delo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji?
Slabša komunikacija z učitelji (nisi mogel iti do njega med odmorom, neodzivnost, nejasnost mailov, pomanjkanje sprotne komunikacije v živo, ni osebnega stika …) Težave z IKT
Obseg dela, preobremenjenost (Nov) način dela
Usklajevanje, čas
Neenoten način dela na daljavo, nejasna navodila od ministrstva, prepuščeni sami sebi Upad motivacije
Slabša mreža kontaktov
Preveč časa za elektronskimi napravami Ni bilo realnega vpogleda v delo učencev Izgubiš stik z učencem
Bilo je bolje, kot drugače, saj smo se večkrat videli, lažje smo uskladili urnik za sodelovanje
Iz Tabele 14 je razvidno, da so se kot v običajnih razmerah tudi v času epidemije COVID-19 soočali s časovnimi ovirami, usklajevanjem in preobremenjenostjo.
Pojavili so se novi izzivi z uporabo IKT, izgubo stika z učenci in učitelji ter s spoznavanjem novega načina dela.
V Tabeli 15 so prikazani rezultati odgovorov na 14. vprašanje, pri katerem so anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi navajali ovire, s katerimi se običajno srečujejo pri svojem timskem delu z učitelji oz. pri izvajanju posameznih etap timskega dela. Zanimalo nas je, ali so v pogostosti pojavljanja posameznih sklopov ovir statistično pomembne razlike. Aritmetično sredino najpogostejše ovire (3,26) smo kot testno vrednost vnesli v t-test za en vzorec in preverili, ali se ostale povprečne vrednosti pogostosti pojavljanja posameznih sklopov ovir statistično pomembno razlikujejo od najpogostejše ovire. Izkazalo se je, da se vsi ostali sklopi ovir povprečno gledanostatistično pomembno manj pogosto pojavljajo.
46 Tabela 15: Ovire, s katerimi se najpogosteje srečujejo – rezultati t-preizkusa
N x̄ σ t p
(dvostranska) organizacijske ovire (urnik, organizacija
pouka in drugih aktivnosti v šoli, razporeditev šolskih ur, struktura šolske ure, število pedagoških ur pouka za vsakega učitelja in vsak razred)
54 3,26 1,067 0,000 1,000
nejasno opredeljene vloge v timu (»kdo je kdo« v timu, kompetence posameznih poklicnih profilov formalne in neformalne vloge ipd.)
54 2,54 0,926 -5,733 0,000 komunikacijske ovire (izraznost in
usklajenost verbalne in neverbalne
komunikacije, njena različna usmerjenost v vsebino, potek, doživljanje, odnose, čustva)
54 2,48 0,926 -6,170 0,000 ovire v zvezi s statusom (različna smer,
stopnja izobrazbe, strokovna izkušenost, kompetentnost, napredovanje, plačilni razredi, dodatki ipd.)
54 2,11 1,160 -7,273 0,000
Iz Tabele 15 je razvidno, da so povprečno gledano najpogostejši sklop ovir, ki so jih specialni in rehabilitacijski pedagogi izbrali, organizacijske ovire (urnik, organizacija pouka in drugih aktivnosti v šoli, razporeditev šolskih ur, struktura šolske ure, število pedagoških ur pouka za vsakega učitelja in razred). Vsi ostali sklopi ovir so bili povprečno gledano statistično pomembno ocenjeni kot manj pogosti.
Tretje raziskovalno vprašanje (RV3) se nanaša na težave, s katerimi se v redni osnovni šoli soočajo specialni in rehabilitacijski pedagogi pri timskem delu z učitelji.
V vprašalniku so imeli na voljo 53 navedenih težav, ki so jih ocenili z ocenami od 1 do 5 glede na to, kako pogosto se z njimi srečujejo (1 – s to težavo se nikoli ne srečujemo; 2 – s to težavo se redko srečujemo; 3 – s to težavo se pogosto srečujemo; 4 – s to težavo se zelo pogosto srečujemo; 5 – s to težavo se vedno srečujemo (ob vsakem timskem delu). Na voljo so imeli tudi 4 druge možnosti, kjer so lahko po potrebi sami dopisali še kakšno drugo težavo, ki v ocenjevalni lestvici ni bila navedena.
47 Tabela 16: Težave pri timskem delu - opisna statistika (N= 54)
vloge članov tima niso jasno
razdeljene 2,57 2,00 2 1,126 0,508 -0,586 1 5
razhajanje med člani tima v
strokovnih pogledih 2,85 3,00 2 1,017 0,755 -0,318 1 5
razhajanje med člani tima v
didaktičnih vidikih dela 2,63 2,00 2 0,977 1,197 0,526 1 5
Tabela 16 se nadaljuje na naslednji strani.
48 Nadaljevanje Tabele 16 s prejšnje strani.
odsotnost sproščene konfliktov pri timskem delu
2,24 2,00 2 1,080 1,081 0,735 1 5
ne pride do izmenjave vseh informacij, ki so povezane z obravnavo otroka s PP
ne evalvira se komunikacije v
timu 2,94 3,00 2 1,140 0,589 -0,702 1 5
Tabela 16 se nadaljuje na naslednji strani.
49 Nadaljevanje Tabele 16 s prejšnje strani.
različna osebna pojmovanja in subjektivne teorije članov tima o poučevanju
2,67 2,00 2 1,046 0,822 0,292 1 5
osebna psihična ogroženost
posameznih članov tima 2,13 2,00 2 1,127 1,238 1,166 1 5
odsotnost internih pravil v timu 2,39 2,00 2 1,265 0,724 -0,453 1 5 pomanjkanje ustvarjalnosti
članov tima 2,28 2,00 2 0,960 1,000 1,101 1 5
pomanjkanje delovne
motivacije članov tima 2,56 2,00 2 1,003 1,006 0,722 1 5
drugo 2,00 1,00 1 1,732 1,732 1 4
V Tabeli 16 je razvidno, da so se anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi v največji meri strinjali, da je trenutno najpogostejša težava, s katerimi se srečujejo pri timskem delu z učitelji, znižana motivacija učencev zaradi epidemije COVID-19 (x̄ = 3,57, σ = 1,057). Sledijo naslednje težave: da je strokovno delo SRP razumljeno kot inštrukcije (x̄ = 3,39, σ = 1,188), stres pedagoških delavcev (x̄ = 3,37, σ = 0,917), pomanjkanje časa za timsko načrtovanje (x̄ = 3,35, σ = 1,049), pomanjkanje časa za timsko poučevanje / izvajanje aktivnosti v razredu (x̄ = 3,28, σ = 1,133), didaktične sposobnosti zaradi epidemije COVID-19 (x̄ = 3,11, σ = 0,904) in pomanjkanje časa za timsko evalvacijo (x̄ = 3,06, σ = 1,089). Anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi pa so se v najmanjši meri strinjali, da so najpogostejše težave, s katerimi se srečujejo pri timskem delu z učitelji obsojajoča / napadalna medsebojna komunikacija (x̄ = 1,78, σ = 1,022), različna stopnja izobrazbe članov tima (x̄ = 1,91, σ = 0,896), nepripravljenost članov tima za reševanje problemov učencev (x̄ = 1,93, σ = 0,866), neprimerna (destruktivna) komunikacija v timu (x̄ = 1,98, σ = 1,000), odsotnost sproščene komunikacije in prijaznosti (x̄ = 2,04, σ = 1,055), nepripravljenost članov tima za reševanje problemov s starši učencev (x̄ = 2,07, σ = 0,843), nezaupanje med člani tima (x̄ = 2,09, σ = 1,033) in tako naprej. Pod »drugo«
so navedli naslednje težave: nepripravljenost za pogovore, načrtovanje, izmenjavo stališč; nerealizacija zadanih ciljev; občutek pri učiteljih, da delo z otroki s posebnimi potrebami ni njihovo delo; so do njih sočutni, a ne vidijo smisla, da so v večinski šoli, ne glede na njihov intelektualni potencial.
Navedene rezultate si lahko prav tako ogledamo v prikazu Grafa 7.
50 Graf 7: Najpogostejše težave pri timskem delu
1,78 nepripravljenost članov tima za reševanje problemov…
neprimerna (destruktivna) komunikacija v timu drugo odsotnost sproščene komunikacije in prijaznosti nepripravljenost članov tima za reševanje problemov s…
nezaupanje med člani tima osebna psihična ogroženost posameznih članov tima strah članov tima pred neuspehom slaba klima v kolektivu preveč dominantno vodenje vodstva različen status članov tima nepripravljenost članov tima za reševanje problemov in…
situacijski komunikacijski nesporazumi nespoštovanje dogovorov s strani posameznih članov tima slabi odnosi med strokovnimi delavci odsotnost internih pravil v timu nemožnost medsebojnega prilagajanja med člani tima različna smer izobrazbe članov tima prelaganje odgovornosti na druge člane tima člani tima niso dovolj usmerjeni k dosegljivim ciljem neenakomerna delitev dela (nalog) v timu pomanjkanje delovne motivacije članov tima nepoznavanje vlog različnih članov tima vloge članov tima niso jasno razdeljene različna izkušenost članov tima neenakomerna delitev odgovornosti v timu razhajanje med člani tima v didaktičnih vidikih dela pripisovanje različne pomembnosti različnim šolskim…
različna osebna pojmovanja in subjektivne teorije članov…
razhajanje članov tima v zahtevah do učencev osebnostna različnost članov tima ne pride do izmenjave vseh informacij, ki so povezane z…
pomanjkanje strokovne samozavesti pedagoških delavcev ne evalvira se strategij reševanja problemov pritiski staršev na strokovne delavce razhajanje med člani tima v strokovnih pogledih nezainteresiranost posameznih članov tima za skupno delo učitelj ne prepozna posebnih potreb (PP) učenca ne evalvira se komunikacije v timu pomanjkanje časa za timsko evalvacijo didaktične posebnosti zaradi epidemije COVID-19 pomanjkanje časa za timsko poučevanje/izvajanje…
pomanjkanje časa za timsko načrtovanje stres pedagoških delavcev strokovno delo SRP je razumljeno kot inštrukcije znižana motivacija učencev zaradi epidemije COVID-19
Najpogostejše težave
51 Na osnovi vsebine, ki sta jo zajemali raziskovalni vprašanji RV2 in RV3, smo zastavili in preverjali statistično hipotezo H4 »Specialni in rehabilitacijski pedagogi z manj let delovnih izkušenj se pri timskem delu z učitelji soočajo z več ovirami in težavami kot tisti z več leti delovnih izkušenj.«
Za potrebe H4 smo najprej vse posamezne merske indikatorje (53 trditev), ki merijo težave, s pomočjo analize zanesljivosti združili v sklop »Težave«. Ta združitev se je izkazala za zelo zanesljivo z vrednostjo Cronbach alpha koeficienta 0,970. Na podlagi tako pridobljenega novega sklopa težav pri timskem delu smo nato preverili korelacijo z delovno dobo anketiranih na področju vzgoje in izobraževanja.
Tabela 17: Težave, glede na delovno dobo – Spearmanov koeficient korelacije Delovna doba na področju
vzgoje in izobraževanja Težave Delovna doba
na področju vzgoje in izobraževanja
Vrednost
koeficienta 1,000 -0,351**
p (dvostranska) 0,009
št. enot 54 54
**. Korelacija je statistično značilna ob stopnji značilnosti < 0,01.
Iz Tabele 17 razberemo, da obstaja statistično značilna srednje močna negativna povezanost (ob stopnji značilnosti p < 0,01) med pogostostjo soočanja s težavami pri timskem delu ter delovno dobo SRP na področju vzgoje in izobraževanja (rx = -0,351, p = 0,009). Anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi z več let delovnih izkušenj se pri timskem delu z učitelji statistično pomembno manj pogosto soočajo s težavami kot specialni pedagogi s krajšo delovno dobo. Torej se z večanjem delovne dobe statistično pomembno zmanjšuje pogostost soočanja SRP s težavami pri timskem delu z učitelji.
52 Tabela 18: Povezanost zaznavanja pogostosti ovire in delovne dobe – Spearmanov
koeficient korelacije
Delovna doba na področju vzgoje in izobraževanja organizacijske ovire (urnik, organizacija pouka
in drugih aktivnosti v šoli, razporeditev šolskih ur, struktura šolske ure, število pedagoških ur pouka za vsakega učitelja in vsak razred)
Vrednost
koeficienta -0,029
p (dvostranska) 0,836
št. enot 54
nejasno opredeljene vloge v timu (»kdo je kdo« v timu, kompetence posameznih poklicnih profilov formalne in neformalne vloge ipd.)
Vrednost
koeficienta -0,126
p (dvostranska) 0,366
št. enot 54
ovire v zvezi s statusom (različna smer, stopnja izobrazbe, strokovna izkušenost,
komunikacijske ovire (izraznost in usklajenost verbalne in neverbalne komunikacije, njena različna usmerjenost v vsebino, potek, doživljanje, odnose, čustva)
Vrednost
koeficienta -0,239
p (dvostranska) 0,081
št. enot 54
Obravnavani sklopi ovir so oblikovani na osnovi navedenih ovir po Polak (2007, str.
117). Tabela 18 prikazuje, da med pogostostjo soočanja z ovirami in delovno dobo SRP na področju vzgoje ter izobraževanja ni nobene statistično značilne povezave.
Trend oz. povezava z delovno dobo se nakazuje pri komunikacijskih ovirah, in sicer specialni pedagogi z daljšo delovno dobo prepoznajo manj ovir kot specialni pedagogi s krajšo delovno dobo, vendar te razlike niso statistično značilne na ravni tveganja p = 0,05. primerjavi s tistimi z več leti delovnih izkušenj, statistično pomembnih razlik na ravni 5 % tveganja nismo zaznali.
8 Graf korelacije z delovno dobo po posameznih težavah je v Prilogi 13.
53 9.3 Strategije za reševanje težav in premagovanje ovir, ki jih uporabljajo specialni in rehabilitacijski pedagogi pri timskem delu z učitelji v
osnovni šoli ter zaznavanje njihove učinkovitosti
V raziskavi smo pridobili podatke tudi o tem, katere strategije anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi prepoznavajo oz. opažajo v svojem timu, kadar se soočajo s težavami in ovirami pri timskem delu z učitelji, ter kako učinkovite so po njihovem mnenju navedene strategije.
Četrto raziskovalno vprašanje (RV4): katere strategije reševanja težav uporabljajo specialni in rehabilitacijski pedagogi pri timskem delu (pri timskem načrtovanju, timskem poučevanju in timski evalvaciji) z učitelji, smo preverjali z ocenjevalno lestvico. Anketiranci so imeli na voljo 24 različnih strategij in štiri možnosti, kjer so lahko poljubno dopisali strategije, ki niso bile navedene. Strategije s povprečno oceno pogostosti nad 3,00 smo sivo obarvali.
Tabela 19: Strategije za reševanje težav in ovir - opisna statistika (N=45) x̄ Me Mo σ Koeficient
Tabela 19 se nadaljuje na naslednji strani.
54 Nadaljevanje Tabele 19 s prejšnje strani.
udeležba na različnih
izobraževanjih 3,17 3,00 3 0,975 0,033 -0,192 1 5
načrtno izogibanje
konfliktom 2,51 2,00 2 0,912 0,524 0,737 1 5
izstop iz tima (član prekine
sodelovanje) 1,47 1,00 1 0,639 1,030 0,028 1 3
prepričevanje
posameznika, da ima prav 2,08 2,00 2 0,895 0,850 1,094 1 5 siljenje v določeno vedenje 1,55 1,00 1 0,748 1,263 1,077 1 4 oblikovanje kompromisa 3,12 3,00 3 0,588 -0,019 -0,052 2 4 navidezni kompromis (član
izrazi strinjanje, nato pa
drugače ravna) 2,25 2,00 2 0,875 1,102 2,276 1 5
prevlada mnenja bolj
izkušenega člana tima 2,87 3,00 3 0,900 0,269 -0,156 1 5 molk (nekomuniciranje)
posameznih članov tima 2,17 2,00 2 0,871 0,382 -0,426 1 4 iskanje pomoči pri
avtoriteti zunaj tima 1,87 2,00 2 0,761 0,774 0,744 1 4
drugo: 4,00 4,00 4 0,000 4 4
Iz Tabele 19 je razvidno, da so anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi v timu pri soočanju s težavami in ovirami najpogosteje opažali naslednje strategije:
udeležba na različnih izobraževanjih (x̄ = 3,17, σ = 0,975), oblikovanje kompromisa (x̄ = 3,12, σ = 0,588), določitev urnika srečanj tima (x̄ = 3,02, σ = 1,028), odkrit pogovor vseh članov tima (x̄ = 2,94, σ = 1,008), prevlada mnenja bolj izkušenega tima (x̄ = 2,87, σ = 0,900), ustno izražanje nestrinjanja (x̄ = 2,74, σ = 0,964) itd.
Anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi so kot najmanj pogosto v svojem timu opazili strategijo izstopa iz tima (x̄ = 1,47, σ = 0,639), siljenje v določeno vedenje (x̄
= 1,55, σ = 0,748), mediacija s kolegi izven tima (x̄ = 1,77, σ = 0,800), tožarjenje članov tima vodstvu (x̄ = 1,85, σ = 1,055), pisno reflektiranje dogajanja (x̄ = 1,87, σ = 0,680), iskanje pomoči pri avtoriteti zunaj tima (x̄ = 1,87, σ = 0,761), tožarjenje članov tima kolegom (x̄ = 1,94, σ = 1,117) idr.
Pod »drugo« so navedli: ustvarjanje pajkove mreže, komunikacija s kompetentnejšimi osebami, ki so zadolžene za določeno področje (npr. v Zavodu RS za šolstvo, itd.).
Navedene rezultate bolj nazorno predstavljamo v Grafu 8.
55 Graf 8: Najpogostejše strategije, ki jih uporabljajo za reševanje težav in ovir
1,47
izstop iz tima (član prekine sodelovanje) siljenje v določeno vedenje mediacija s kolegi izven tima tožarjenje članov tima vodstvu pisno reflektiranje dogajanja iskanje pomoči pri avtoriteti zunaj tima
tožarjenje članov tima kolegom ustno/pisno opominjanje na odgovornost članov tima supervizija/intervizija obrekovanje članov tima prepričevanje posameznika, da ima prav molk (nekomuniciranje) posameznih članov tima ustno/pisno opominjanje na vloge članov tima navidezni kompromis (član izrazi strinjanje, nato pa
drugače ravna)
ustno/pisno opominjanje na naloge članov tima zanikanje težav vključevanje vodstva načrtno izogibanje konfliktom ustno izražanje nestrinjanja prevlada mnenja bolj izkušenega člana tima odkrit pogovor vseh članov tima določitev urnika srečanj tima oblikovanje kompromisa udeležba na različnih izobraževanjih
Najpogostejše strategije
56 V okviru vsebine RV4 smo postavili statistično hipotezo H5 »V reševanje težav pri
56 V okviru vsebine RV4 smo postavili statistično hipotezo H5 »V reševanje težav pri