Iz Grafa 4 je razvidno, da specialni in rehabilitacijski pedagogi s predmetnimi učitelji v povprečju timsko manj pogosto timsko delajo kot z razrednimi učitelji.
V izvajanju posameznih etap timskega dela specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z razrednimi oz. s predmetnimi učitelji smo pričakovali večje razlike, saj je glede na izkušnje iz prakse pri predmetnih učiteljih potrebno veliko več časovnega in drugega usklajevanja, kar je težko predvsem za tiste specialne in rehabilitacijske pedagoge, ki izvajajo dodatno strokovno pomoč na več osnovnih šolah. Havaj (2014, str. 154) v svoji magistrski raziskavi navaja, da z razrednimi učitelji poučuje 81,7 % izvajalcev
5 Tabele z deleži posameznih odgovorov v prilogah 10, 11 in 12.
4,35
timsko načrtujete pedagoško delo timsko poučujete (izvajate pouk ali druge oblike pedagoškega dela)
timsko evalvirate (analizirate in reflektirate izvedeno pedagoško delo)
Pogostost timskega dela specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji
Razredna stopnja Predmetna stopnja
36 dodatne strokovne pomoči, medtem ko s predmetnimi učitelji le 18,3 % izvajalcev dodatne strokovne pomoči, zajetih v njeno raziskavo.
Podatek, da je izmed etap timskega dela najmanj pogosta etapa timskega poučevanja, nas ni presenetil, saj menimo, da je ta etapa timskega dela v praksi premalo uveljavljena in se v večini primerov delo z učenci s posebnimi potrebami izvaja kot individualno delo. Presenetil pa nas je podatek, da timsko ne evalvirajo pogosteje. Timsko naj bi svoje pedagoško delo evalvirali tako z vidika doseganja vzgojno-izobraževalnih ciljev kot tudi z vidika evalvacije dogajanja v timu (Polak, 2007), s čimer lahko omogočijo, da se tim na osnovi te analize izboljša in je v prihodnje še uspešnejši. V vprašalnik smo vključili tudi vprašanja o timskem delu v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19, ko je potekal pouk na daljavo.
Tabela 4: Frekvence (f) in strukturni odstotki (f%) pogostosti timskega dela v času epidemije COVID-19
Ste se v obdobju pouka na daljavo v času epidemije COVID-19 tudi timsko (skupaj z učitelji) posvečali učencem s posebnimi potrebami?
f f (%)
Ne 5 9,3
Da, občasno 20 37,0
Da, pogosto 29 53,7
Skupaj 54 100,0
Iz Tabele 4 ugotovimo, da se je 29 (53,7 %) anketiranih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov v času epidemije COVID-19 skupaj z učitelji pogosto posvečalo učencem s posebnimi potrebami. Občasno je z učitelji timsko delalo 20 (37,0 %) anketiranih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov. Le 5 (9,3 %) anketiranih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov pa je odgovorilo, da se v času epidemije COVID-19 timsko z učitelji niso posvečali učencem s posebnimi potrebami.
Menim, da je delo na daljavo z učencem, ki ima posebne potrebe oz. učne težave, brez timskega dela specialnega pedagoga in učitelja zelo težko učinkovito. Kadar pouk poteka v šoli, lahko med odmorom specialni in rehabilitacijski pedagog vzpostavi stik in izmenja informacije z učiteljem, kadar pa medsebojnega sodelovanja sploh ni, je doseganje zadanih ciljev oteženo ali celo nemogoče.
Zanimalo nas je tudi, kako pogosto in na kakšen način so etape timskega dela (timsko načrtovanje, timsko izvajanje in timska evalvacija) izvajali v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19. Vprašanji 10 in 11 sta bili odprtega tipa; vprašanje 10 je zajemalo sodelovanje z razrednimi učitelji, vprašanje 11 pa sodelovanje s predmetnimi učitelji. V Tabeli 5 navajamo vse posamične vsebinske odgovore.
37 Tabela 5: Vsebinski odgovori specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na vprašanje: Kako pogosto in kako ste etape timskega dela z razrednimi učitelji izvajali v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19?
Kako pogosto in kako ste etape timskega dela izvajali z razrednimi učitelji v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19
Tedensko ali enkrat na dva tedna redni sestanki za načrtovanje in evalvacijo prejšnjega dela.
Redno v kontaktu z učitelji za načrtovanje in evalvacijo preko elektronskih medijev (glasovno ali pisno).
Takšno sodelovanje ni potekalo.
Timsko poučevanje je potekalo kot sodelovanje z učencem, včasih ločeno, drugič kot soustvarjanje gradiv.
Na razredni stopnji je sodelovanje potekalo enkrat ali dvakrat tedensko.
Večkrat na teden, po potrebi.
Tedensko sodelovanje (evalvacije vsak petek, tedenske konference, fiksni datumi sestankov, …).
Sestanek enkrat mesečno.
Vsak dan v kontaktu z učiteljem za boljše delo z učencem.
Samo načrtovali in evalvirali IP-je.
Odvisno od potreb učenca.
V vsakem ocenjevalnem obdobju enkrat.
Večkrat, kot če bili v šoli.
Iz Tabele 5 lahko med drugim zasledimo odgovor, da je izvajanje etap timskega dela z razrednimi učitelji potekalo po ustaljenem urniku in večkrat, kot bi potekalo, če bi bili v prostorih šole. Kljub temu zasledimo tudi odgovor, da takšno sodelovanje ni potekalo.
Tabela 6: Vsebinski odgovori specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na vprašanje: Kako pogosto in kako se etape timskega dela s predmetnimi učitelji izvajali v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19
Kako pogosto in kako ste etape timskega dela izvajali s predmetnimi učitelji v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19
Za učence z večjimi težavami pogosteje, za druge nikoli. Na predmetni stopnji je takšno sodelovanje izredno težko.
Timsko smo premalo sodelovali.
Občasno.
Vsak teden.
Vsak mesec enkrat ali dvakrat.
Zelo redko.
Nikoli.
Preko elektronskih medijev.
Sodelovanje kot izmenjava izkušenj, pregled prilagoditev, ugotovitev napredka oz. težav.
38 Večji fokus na podpori pri ustvarjanju strukture in rutine dneva, manj na vsebinah.
Ure načrtovali skupaj oz. vsaj tiste, kjer imajo učenci težave.
Pri sodelovanju smo bili uspešnejši kot v običajnih razmerah.
Menim, da premalo.
Sodelovanje pri ocenjevanju.
Samo kot načrtovanje in evalviranje IP-jev.
Pogoste evalvacije, načrtovanja in izvajanja redka.
Sodelovali pri pripravi gradiva, prilagoditvah.
Iz Tabele 6 je na osnovi odgovorov razvidno, da so specialni in rehabilitacijski pedagogi podajali odgovore, ki opisujejo, da so etape timskega dela izvajali predvsem za učence, ki imajo večje težave. Odgovori se glede na pogostost izvajanja etap razlikujejo, saj so nekateri anketiranci timsko delali vsak teden, drugi pa nikoli.
Glede na dobljene rezultate menim, da je bilo izvajanje etap timskega dela pri pouku na daljavo dokaj uspešno, kljub temu da lahko v tabeli najdemo odgovora, da etape timskega dela niso izvajali oz. da so posamezne etape timskega dela premalo pogosto izvajali. Anketiranci so podali tudi mnenje, da je s predmetnimi učitelji težko sodelovati. Pouk na daljavo zahteva veliko časa za pripravo, usklajevanje s specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi pa lahko predstavlja za učitelje tudi prevelik dodaten napor.
V okviru raziskovalnega vprašanja RV1 smo oblikovali tudi statistično hipotezo H1 in predvidevali, da specialni in rehabilitacijski pedagogi z učitelji statistično pomembno pogosteje timsko poučujejo z razrednimi kot s predmetnimi učitelji.
Tabela 7: Pogostost timskega poučevanja na razredni in predmetni stopnji – Mann Whitney U test
39 H1 smo preverili z Mann Whitney U testom (Tabela 7) in ugotovili, da med timskim poučevanjem specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z razrednimi in predmetnimi učitelji ne prihaja do statistično značilnih razlik (p > 0,05). Specialni in rehabilitacijski pedagogi približno enako pogosto timsko poučujejo, kakor tudi načrtujejo ter evalvirajo, tako z razrednimi kot tudi s predmetnimi učitelji.
Na osnovi pridobljenih podatkov H1 zavrnemo.
Ta podatek nas je presenetil, saj menimo, da je organizacija timskega poučevanja z razrednimi učitelji zaradi bolj fleksibilnega urnika lažja. Domnevamo lahko, da bi bile razlike v pogostosti izvajanja etap timskega dela z razrednimi učitelji ali s predmetnimi večje, če bi imeli večji vzorec. Glede na komentarje, ki so jih podajali o izvajanju posameznih etap v času epidemije COVID-19, so bile razlike v sodelovanju z razrednimi učitelji in s predmetnimi učitelji večje v smeri večjega sodelovanja z razrednimi učitelji.
9.1.1 Pogostost izvajanja etap timskega dela glede na delovne izkušnje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov
Hipotezo H2 »Specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki imajo 10 in več let delovnih izkušenj, z učitelji statistično pomembno pogosteje timsko poučujejo kot tisti z manj kot 10 let delovnih izkušenj.« smo prav tako preverili z Mann Whitney U testoma.
V Tabeli 8 smo analizirali podatke izvajanja etap timskega dela z razrednimi učitelji glede na delovno dobo. V Tabeli 9 pa so predstavljeni podatki izvajanja etap timskega dela s predmetnimi učitelji glede na delovno dobo.
Tabela 8: Pogostost timskega poučevanja z razrednimi učitelji glede na delovno dobo SRP – Mann Whitney U test evalviranja z razrednimi učitelji med anketiranimi specialnimi in rehabilitacijskimi pedagogi statistično značilne razlike (p < 0,05) glede na njihovo delovno dobo.
Specialni in rehabilitacijski pedagogi z delovno dobo 10 let in več z razrednimi učitelji statistično pomembno pogosteje pedagoško delo timsko načrtujejo, pogosteje timsko
40 poučujejo ter pogosteje timsko evalvirajo kot pa specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki imajo manj kot 10 let delovne dobe.
Tabela 9: Pogostost timskega poučevanja s predmetnimi učitelji glede na delovno dobo pedagogi statistično značilne razlike (p < 0,05) v pogostosti timskega načrtovanja, poučevanja ter evalviranja s predmetnimi učitelji glede na delovno dobo SRP.
Specialni in rehabilitacijski pedagogi z delovno dobo 10 let in več s predmetnimi učitelji statistično pomembno pogosteje pedagoško delo timsko načrtujejo, pogosteje timsko poučujejo ter pogosteje timsko evalvirajo kot specialni in rehabilitacijski pedagogi,ki imajo manj kot 10 let delovne dobe.
H2 lahko na osnovi podatkov iz Tabele 8 in Tabele 9 v celoti potrdimo.
Dobljene ugotovitve so skladne s spoznanji Valenčič-Zuljan (2001), ki pravi, da se pri učiteljih z naraščanjem let poučevanja, od razmišljanja o lastni vlogi k razmišljanju o samem pouku in njegovem vplivu na učence, kaže velik premik. Menim, da se tudi specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki imajo več let delovnih izkušenj, bolj zavedajo pomembnosti timskega dela, še posebej tudi timskega poučevanja, kar pripomore h kakovostnejšemu in uspešnejšemu pedagoškemu delu z učenci s posebnimi potrebami.
9.1.2 Motivacija in občutki kompetentnosti za timsko delo pri specialnih in rehabilitacijskih pedagogih
Hipotezo H3 »Specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki imajo 10 ali manj let delovnih izkušenj, se za timsko delo počutijo statistično pomembno bolj kompetentne in motivirane kot tisti, ki imajo 10 ali več let delovnih izkušenj.« smo preverjali z dvema vprašanjema. Najprej smo specialnim in rehabilitacijskim pedagogom zastavili vprašanje, kako usposobljene (kompetentne) se počutijo za timsko delo z učitelji, nato pa še, kako motivirane se počutijo za timsko delo in prosili, da slednji odgovor utemeljijo. Hipotezo smo preverili s Hi-kvadrat preizkusom.
41 Graf 5: Kako usposobljene (kompetentne) se počutite za timsko delo z učitelji?6
Iz Grafa 5 je razvidno, da se za timsko delo z učitelji 32 (59,2 %) anketiranih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov počuti popolnoma usposobljene oz.
kompetentne, 19 (35,2 %) anketirancev se za timsko delo z učitelji počuti delno usposobljene oz. kompetentne in 3 (5,6 %) so takšni, ki se za timsko delo z učitelji ne počutijo dovolj usposobljeni oz. kompetentni.
Menim, da je zelo dobro, da se specialni in rehabilitacijski pedagogi za timsko delo z učitelji v večini primerov počutijo dovolj usposobljene oz. kompetentne, kar vodi v uspešnejše delo. Takšne ugotovitve navaja tudi Mlinarič (2020, str. 47) v svoji magistrski raziskavi.
Graf 6: Kako motivirane se počutite za timsko delo?7
Graf 6 nam prikazuje, da se za timsko delo z učitelji 32 (59,2 %) anketiranih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov počuti popolnoma motiviranih, 17 (31,5 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov je odgovorilo, da se za timsko delo počutijo delno motivirane, 5 (9,3 %) pa je takšnih, ki se za delo z učitelji ne počutijo dovolj motivirani.
6 Tabela za Graf 5 se nahaja v Prilogi 5.
7 Tabela za Graf 6 se nahaja v Prilogi 6.
5,6%
35,2%
59,2%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%
Za timsko delo z učitelji se ne počutim dovolj usposobljeno/usposobljenega.
Za timsko delo z učitelji se počutim delno usposobljeno/usposobljenega.
Za timsko delo z učitelji se počutim popolnoma usposobljeno/usposobljenega.
Kako usposobljene (kompetentne) se počutite za timsko delo z učitelji?
9,3%
31,5%
59,2%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60% 70%
Za timsko delo z učitelji se ne počutim dovolj motivirano/motiviranega.
Za timsko delo z učitelji se počutim delno motivirano/motiviranega Za timsko delo z učitelji se počutim popolnoma
motivirano/motiviranega.
Kako motivirane se počutite za timsko delo?
42 Pri timskem delu ni dovolj, da je motiviran samo posameznik ali dva, ampak je zelo pomembno, da je motivirana celotna ekipa. Tako bo tako lahko prišla do kakovostnih uspehov, rešitev in rezultatov. Skupine, ki so motivirane, zmorejo več stvari, kot pa posameznik (Maxwell, 2003).
Razloge za njihovo oceno motiviranosti smo iskali z naslednjim vprašanjem, kjer so morali svoj odgovor utemeljiti. V Tabeli 10 smo zapisali vse njihove individualne odgovore.
Tabela 10: Vsebinski odgovori specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na vprašanje o tem, kako motivirane se počutijo za timsko delo
Utemeljitev lastne motivacije za timsko delo.
Odvisno, če so učitelji pripravljeni sodelovati ali ne (velikokrat niso).
Zaradi premalo izkušenj.
Odvisno od situacije.
Na terenu smo kot izvajalke DSP pogosto odveč in moteče. Učitelji nas doživljajo kot podrejene, ki smo dolžne popraviti vse, kar je narobe. V službi se z ustvarjanjem timskega duha ne
ukvarjajo.
Imam motivacijo, saj vem, kakšnega pomena je timsko delo za učenca.
Imam dovolj izkušenj, da motiviram še druge.
Vem, koliko doprinese učencem.
Samo tako lahko uskladimo pristope in se drug od drugega naučimo, kako najbolje delati za otroka. Takšno delo je ključno za uspeh učenca.
Občasno za timsko delo zmanjka časa.
Trudim se stopiti v stik z učiteljem pred in po uri, sem dostopna, spodbujam timsko delo.
Iz Tabele 10 je razvidno, da se motivacija specialnih in rehabilitacijskih pedagogov kaže na različne načine. Zavedajo se, kako pomembno je timsko delo za učence in se glede na podane odgovore trudijo učitelje spodbuditi k timskemu delu, kar jim lahko predstavlja izziv. Motivacija jim pogosto upade zaradi nepripravljenosti učiteljev za sodelovanje, zaradi pomanjkanja časa in pomanjkanja lastnih izkušenj na tem področju.
Polak (2007) meni, da lahko motivacijo za timsko delo dolgoročno vzdržujemo z zagotavljanjem ustreznih motivatorjev, kot so: uspeh, priznanje, delovni interes, odgovornost in napredovanje.
43 Tabela 11: Občutek usposobljenosti (kompetentnosti) za timsko delo – Hi-kvadrat preizkus Kako usposobljene počutite za timsko delo?« na ravni p = 0,05 niso statistično pomembne. Specialni in rehabilitacijski pedagogi z 10 let in več delovne dobe ter tudi tisti z do 10 let delovne dobe se počutijo podobno usposobljene za delo. Sicer se v odgovorih kažejo tendence, da se specialni in rehabilitacijski pedagogi z več kot 10 let delovne dobe počutijo bolj usposobljene kot tisti z do 10 let delovne dobe, vendar te razlike niso statistično značilne na ravni p = 0,05.
Zanimivo je, da je v svoji raziskavi Mlinarič (2020, str. 48) navedla rezultate, ki nakazujejo, da specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki imajo 7 let in več delovnih izkušenj, statistično pomembno pogosteje zaznavajo sebe kot kompetentne kot pa tisti specialni in rehabilitacijski pedagogi, ki imajo manj kot 7 let delovnih izkušenj.
Zaradi različnega razpona let delovne dobe žal podatki niso direktno primerljivi.
Tabela 12: Občutek motiviranosti za timsko delo – Hi-kvadrat preizkus Kako motivirane se
V Tabeli 12 vidimo, da so vrednosti x2 za spremenljivko »Kako motivirane se počutite za timsko delo?« statistično pomembne na ravni p = 0,05. Večji delež anketiranih specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z 10 let in več delovne dobe se za timsko delo z učitelji počuti popolnoma motivirane. Specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki imajo manj kot 10 let delovne dobe, je pol manj. H3 lahko torej na osnovi dobljenih podatkov le delno potrdimo, saj so rezultati pokazali, da se specialni in
44 rehabilitacijski pedagogi, ki imajo 10 ali manj let delovnih izkušenj, za timsko delo počutijo statistično pomembno bolj motivirane kot tisti, ki imajo 10 ali več let delovnih izkušenj, vendar pa v zaznavanju lastne kompetentnosti za timsko delo glede na delovno dobo nismo dobili statistično pomembnih razlik.
9.2 Ovire in težave, s katerimi se specialni in rehabilitacijski pedagogi srečujejo pri timskem delu z učitelji v osnovni šoli
V okviru drugega raziskovalnega vprašanja (RV2) nas je zanimalo, kaj po mnenju anketirancev ovira timsko delo (timsko načrtovanje, timsko poučevanje in timska evalvacija) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji v redni osnovni šoli. To smo ugotavljali z dvema odprtima vprašanjema in eno ocenjevalno lestvico.
Tabela 13: Vsebinski odgovori specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na vprašanje: Kaj po vašem mnenju najbolj ovira (otežuje) timsko delo SRP z učitelji v praksi v običajnih razmerah?
Kaj v običajnih razmerah najbolj ovira (otežuje) timsko delo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji?
Različna pričakovanja do učencev
Časovna stiska, neustaljeni urniki sestankov Učitelji ne poznajo dela s SRP
Pomanjkanje učiteljevega interesa za sodelovanja, nezainteresiranost za timsko delo Smo preobremenjeni
Stališča učiteljev do posebnih potreb in do naše stroke, njihovo neznanje Neusklajenost dela med učitelji
Da SRP sam ne predstavi učitelju, kaj točno je njegova vloga in predvsem, kaj ni Vzvišenost in nedostopnost učiteljev
Učna snov, ki jo je potrebno usvojiti Birokracija
Na 12. vprašanje v anketnem vprašalniku, ki se je glasilo »Kaj po vašem mnenju najbolj ovira (otežuje) timsko delo SRP z učitelji v praksi v običajnih razmerah?« so anketiranci navedli individualne vsebinske odgovore, prikazane v Tabeli 13. Navajali so naslednje: časovna stiska, preobremenjenost, nedostopnost učiteljev, stališča učiteljev do učencev s posebnimi potrebami in pomanjkanje interesa učiteljev za timsko delo. Polak (1997) meni, da je konstruktivno delo osnovni pogoj za dobro timsko vzdušje. Kadar so člani tima nezainteresirani za timsko delo oz. niso pripravljeni sodelovati, s tem zavirajo tudi delo drugih članov v timu.
45 Na 13. vprašanje: »Kaj je po vašem mnenju najbolj oviralo (oteževalo) timsko delo SRP z učitelji v praksi v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19?«
smo vse dogovore predstavili v Tabeli 14.
Tabela 14: Vsebinski odgovori specialnih in rehabilitacijskih pedagogov na vprašanje: Kaj je v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19 najbolj oviralo (oteževalo) timsko delo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji?
Kaj je v času (spomladanske in jesenske) epidemije COVID-19 najbolj oviralo (oteževalo) timsko delo specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji?
Slabša komunikacija z učitelji (nisi mogel iti do njega med odmorom, neodzivnost, nejasnost mailov, pomanjkanje sprotne komunikacije v živo, ni osebnega stika …) Težave z IKT
Obseg dela, preobremenjenost (Nov) način dela
Usklajevanje, čas
Neenoten način dela na daljavo, nejasna navodila od ministrstva, prepuščeni sami sebi Upad motivacije
Slabša mreža kontaktov
Preveč časa za elektronskimi napravami Ni bilo realnega vpogleda v delo učencev Izgubiš stik z učencem
Bilo je bolje, kot drugače, saj smo se večkrat videli, lažje smo uskladili urnik za sodelovanje
Iz Tabele 14 je razvidno, da so se kot v običajnih razmerah tudi v času epidemije COVID-19 soočali s časovnimi ovirami, usklajevanjem in preobremenjenostjo.
Pojavili so se novi izzivi z uporabo IKT, izgubo stika z učenci in učitelji ter s spoznavanjem novega načina dela.
V Tabeli 15 so prikazani rezultati odgovorov na 14. vprašanje, pri katerem so anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi navajali ovire, s katerimi se običajno srečujejo pri svojem timskem delu z učitelji oz. pri izvajanju posameznih etap timskega dela. Zanimalo nas je, ali so v pogostosti pojavljanja posameznih sklopov ovir statistično pomembne razlike. Aritmetično sredino najpogostejše ovire (3,26) smo kot testno vrednost vnesli v t-test za en vzorec in preverili, ali se ostale povprečne vrednosti pogostosti pojavljanja posameznih sklopov ovir statistično pomembno razlikujejo od najpogostejše ovire. Izkazalo se je, da se vsi ostali sklopi ovir povprečno gledanostatistično pomembno manj pogosto pojavljajo.
46 Tabela 15: Ovire, s katerimi se najpogosteje srečujejo – rezultati t-preizkusa
N x̄ σ t p
(dvostranska) organizacijske ovire (urnik, organizacija
pouka in drugih aktivnosti v šoli, razporeditev šolskih ur, struktura šolske ure, število pedagoških ur pouka za vsakega učitelja in vsak razred)
54 3,26 1,067 0,000 1,000
nejasno opredeljene vloge v timu (»kdo je kdo« v timu, kompetence posameznih poklicnih profilov formalne in neformalne vloge ipd.)
54 2,54 0,926 -5,733 0,000 komunikacijske ovire (izraznost in
usklajenost verbalne in neverbalne
komunikacije, njena različna usmerjenost v vsebino, potek, doživljanje, odnose, čustva)
54 2,48 0,926 -6,170 0,000 ovire v zvezi s statusom (različna smer,
stopnja izobrazbe, strokovna izkušenost, kompetentnost, napredovanje, plačilni razredi, dodatki ipd.)
54 2,11 1,160 -7,273 0,000
Iz Tabele 15 je razvidno, da so povprečno gledano najpogostejši sklop ovir, ki so jih specialni in rehabilitacijski pedagogi izbrali, organizacijske ovire (urnik, organizacija pouka in drugih aktivnosti v šoli, razporeditev šolskih ur, struktura šolske ure, število pedagoških ur pouka za vsakega učitelja in razred). Vsi ostali sklopi ovir so bili povprečno gledano statistično pomembno ocenjeni kot manj pogosti.
Tretje raziskovalno vprašanje (RV3) se nanaša na težave, s katerimi se v redni
Tretje raziskovalno vprašanje (RV3) se nanaša na težave, s katerimi se v redni