Iz Grafa 1 je razvidno, da je največ (48,1 %) anketirancev iz smeri defektologije z univerzitetno izobrazbo (star program). 37,0 % anketirancev je doštudiralo na smeri specialna in rehabilitacijska pedagogika – bolonjski program 2. stopnje, 11,1 % iz smeri specialne in rehabilitacijske pedagogike bolonjskega programa 1. stopnje ter najmanj (3,7 %) iz smeri defektologije z višješolsko diplomo.
c) Predstavitev vzorca glede na naziv anketirancev
Graf 2: Struktura vzorca glede na naziv2
Iz Grafa 2 je razvidno, da je 19 (35,2 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov brez naziva, prav tako 19 specialnih in rehabilitacijskih pedagogov, ki so dosegli naziv mentorja, 10 (18,5 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov je doseglo naziv svetovalca, 6 (11,1 %) pa jih je doseglo naziv svetnika.
d) Delovna doba
Graf 3: Struktura vzorca glede na delovno dobo3
2 Tabela za Graf 2 se nahaja v Prilogi 3.
3 Tabela za Graf 3 se nahaja v Prilogi 4.
35,2%
18,5%
11,1%
35,2%
0% 5% 10% 15% 20% 25% 30% 35% 40%
Mentor
Svetovalec
Svetnik
Brez naziva
Naziv
53,7%
24,1%
22,2%
0% 10% 20% 30% 40% 50% 60%
0 do 10 let
11 do 20 let
21 let +
Delovna doba po skupinah
32 Iz Grafa 3 je razvidno, da ima več kot polovica (53,7 %) specialnih in rehabilitacijskih pedagogov do 10 let delovne dobe, 13 anketirancev (24,1 %) ima od 11 do 20 let ter 12 anketirancev (22,2 %) 21 let delovne dobe ali več.
8.3 Merski instrumentarij
Anketni vprašalnik, s katerim smo zbirali podatke, je bil oblikovan na osnovi raziskovalnih in strokovnih spoznanj, ki smo jih zasledili v strokovni literaturi in ob pomoči mentorice. Vprašalnik je bil sestavljen iz več delov in je zajemal 17 anketnih vprašanj. V prvem delu vprašalnika smo zbirali socio-demografske podatke (spol, smer in stopnja izobrazbe, dosežen naziv, delovna doba na področju vzgoje in izobraževanja). Drugi del vprašalnika se je navezoval na področje timskega dela v osnovni šolipred in v času epidemije COVID-19 (kompetentnost, motiviranost za timsko delo, pogostost izvajanja etap timskega dela). Vseboval je sedem vprašanj:
dve vprašanji odprtega tipa, dve ocenjevalni lestvici, dve vprašanji izbirnega tipa in eno kombinirano vprašanje. Zadnji del vprašalnika je zajemal šest vprašanj: dve vprašanji odprtega tipa in štiri ocenjevalne lestvice. Vprašanja so se navezovala na ovire in težave timskega dela in strategije reševanja le-teh.
Vsebinsko veljavnost vprašalnika smo zagotovili tako, da smo ga oblikovali na predhodni teoretični analizi strokovne in znanstvene literature, raziskovalnih ugotovitvah predhodnih raziskav ter strokovnem znanju mentorice.
Zanesljivost vprašalnika smo preverili z računanjem koeficienta zanesljivosti Cronbach alpha. Sklop ovir pri timskem delu ima Cronbach alpha koeficient 0,671.
Lestvica težav pri timskem delu ima vrednost Cronbach alpha koeficienta 0,970. Lestvica strategij reševanja težav ima vrednost Cronbach alpha koeficienta enako 0,758. Od dobljenih vrednosti ima sklop težav pri timskem delu najvišjo vrednost Cronbach alpha koeficienta (0,970), kar pomeni, da zelo zanesljivo meri dani pojav. Lestvica strategij reševanja težav ima manjšo zanesljivost (0,758), kar pomeni, da anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi niso več tako konsistentno odgovarjali na to tematiko (prihaja do razhajanj). Nižjo, vendar še vedno sprejemljivo zanesljivost, ima tudi lestvica ovir (0,681). Vrednosti koeficientov zanesljivosti nad 0,6 se še obravnavajo kot primerna zanesljivost lestvice.
Objektivnost dobljenih rezultatov je bila zagotovljena z enakimi navodili in enakim anketnim vprašalnikom za vse udeležence v raziskavi. Podatke smo zbirali s pomočjo 4- in 5-stopenjskih ocenjevalnih lestvic, pri odprtih vprašanjih pa so imeli anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi možnost zapisa prostih odgovorov.
33 8.4 Postopek zbiranja podatkov
Podatke smo zbirali s pomočjo ankete preko spletnega portala 1KA. Po telefonu smo kontaktirali 20 ravnateljev/-ic šol s prilagojenim programom in nižjim izobrazbenim standardom in jih prosili, da anketo posredujejo specialnim in rehabilitacijskim pedagogom, ki na rednih osnovnih šolah izvajajo dodatno strokovno pomoč. Spletno anketo smo objavili tudi v Facebook skupini »DSP - učitelji«. Postopek pridobivanja podatkov je trajal 16 dni.
8.5 Statistična obdelava podatkov
Pridobljene podatke smo analizirali s programskim paketom SPSS, verzija 25.0, in jih prikazali z grafikoni ter tabelami. Za predstavitev vzorca in osnovnih ciljev raziskave smo v prvem koraku uporabili deskriptivno oz. opisno statistiko, kjer smo demografske podatke in nominalne tipe lestvic predstavili s frekvenčnimi porazdelitvami (f in f %), ordinalne merske lestvice oz. lestvice Likertovega tipa pa z osnovnimi merami opisne statistike in merami asimetrije (povprečje, standardni odklon, mediana, modus, koeficienta sploščenosti in asimetrije ter minimum in maximum). Konsistentnost odgovorov oz. zanesljivost anketnega vprašalnika ter merskih indikatorjev v anketnem vprašalniku smo preverili s Cronbachovim koeficientom alpha. Za preverjanje hipotez smo zaradi nenormalne porazdelitve podatkov uporabili neparametrični Spearmanov koeficient korelacije za ordinalni tip spremenljivk ter preverjanje njihove soodvisnosti, neparametrični Mann-Whitney U test za ugotavljanje statistično značilnih razlik glede na dve neodvisni kategoriji ter Hi-kvadrat preizkus za nominalni tip spremenljivk.
34
9. REZULTATI Z INTERPRETACIJO
Rezultati raziskave so v nadaljevanju predstavljeni po vrstnem redu raziskovalnih vprašanj. V okviru odgovarjanja na posamezno raziskovalno vprašanje smo preverjali tudi vsebinsko pripadajoče statistične hipoteze. Najprej predstavljamo ugotovitve o pogostosti izvajanja timskega dela ter o zaznavanju lastne kompetentnosti in motiviranosti specialnih in rehabilitacijskih pedagogov za timsko delo z učitelji. Sledi analiza ovir in težav, s katerimi se specialni in rehabilitacijski pedagogi srečujejo pri timskem delu z učitelji v osnovni šoli. Poglavje zaključujemo z analizo strategij, ki jih uporabljajo pri premoščanju ovir in reševanju težav pri timskem delu z učitelji v osnovni šoli ter mnenja o njihovi učinkovitosti.
9.1 Pogostost izvajanja timskega dela specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z učitelji v osnovni šoli, njihova kompetentnost in motiviranost
V okviru prvega raziskovalnega vprašanja (RV1) nas je zanimalo, kako pogosto specialni in rehabilitacijski pedagogi v redni osnovni šoli timsko delajo (timsko načrtujejo, timsko poučujejo in timsko evalvirajo) z učitelji. V anketnem vprašalniku sta bili na to temo dve vprašanji. Prvo se je nanašalo na pogostost izvajanja posameznih etap timskega dela z razrednimi učitelji, drugo pa na pogostost izvajanja posameznih etap timskega dela s predmetnimi učitelji.
Tabela 2: Pogostost timskega dela specialnih in rehabilitacijskih pedagogov z razrednimi učitelji - opisna statistika
Timsko delo z razrednimi učitelji
N x̄ Me Mo σ Koeficient asimetrije
Koeficient
sploščenosti Min Max timsko
načrtovanje 54 4,35 5,00 6 1,925 -0,260 -0,964 1,00 8,00 timsko
poučevanje 54 3,41 3,00 3 2,211 0,623 -0,916 1,00 8,00 timsko
evalviranje 54 3,70 3,00 2 1,870 0,432 -1,042 1,00 8,00
Iz Tabele 24 je razvidno, da anketirani specialni in rehabilitacijski pedagogi od vseh treh etap najpogosteje izvajajo timsko načrtovanje pedagoškega dela z razrednimi učitelji, (x̄ = 4,35, σ = 1,925). Nekoliko manj pogosto z njimi tudi timsko evalvirajo (x̄
= 3,70, σ = 1,870) in še manj pogosto timsko poučujejo (x̄ = 3,41, σ = 2,211).
4 Tabele z deleži posameznih odgovorov v prilogah 7, 8 in 9.
35 Tabela 3: Timsko poučevanje specialnih in rehabilitacijskih pedagogov s predmetnimi učitelji – opisna statistika pedagogi timsko delajo s predmetnimi učitelji. Specialni in rehabilitacijski pedagogi s predmetnimi učitelji najpogosteje načrtujejo pedagoško delo (x̄ = 3,80, σ = 2,032), redkeje timsko evalvirajo (x̄ = 3,57, σ = 1,766) in najmanj pogosto pa timsko poučujejo (x̄ = 3,00, σ = 2,101).